Post by DaBi on 28.12.2005 at 19:51:56
Marijan
| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Kako naj ga podprem? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1135639099 Message started by picola on 27.12.2005 at 00:18:19 |
|
|
Title: Kako naj ga podprem? Post by picola on 27.12.2005 at 00:18:19 Čao...Imam en problem in bi bila ful vesela, če bi mi lahko kej napisali na to temo... Ok...lepo od začetka. Marijan se je odločil, da bo speljal en projekt. Ne da se mi razlagat, kakšen, zato bo mogoče najbolje, da si prebereš sam-a na začasni strani www.petitionspot.com/petitions/bis_sosed. Čutim, da je v tem projektu z vsem srcem in da bo naredil vse, da bo tole poskušal spravit v realnost. Problem se začne, ker on pričakuje oziroma si ful želi, da bi ga pri tem 100% podpirala, stala ob njemu in sodelovala tako zagriženo kot on. Jaz pa tega ne zmorem... Razlogov za to je veliko in sicer: a) ne verjamem, da bodo ljudje sodelovali v tem b)bojim se, da se bova odtujila, če bi tole pa res lahko zalaufalo (ker potegne veliko časa za sabo) c)menim, da bi moral najprej izpilit svojo retoriko (način oblikovanja stavkov, ton glasu, hitrost govora), ker bojo ljudje vse skup dojel kot eno nakladanje, enostavno ga ne bodo jemali resno (velikokrat ga tako dojamem jaz, moja družina in menim, da občasno tudi prijatelji in ne vem ali sem glede tega realna ali imam problem jaz) d)ni mi do javnega izpostavljanja (če zadeva slučajno uspe) Pa še kaj bi se našlo. Jst vem, da imam tukej veliko zadev za razrešit, od strahov ostati sam (v smislu čustvenega odtujevanja), do nezmožnosti podpret svojega partnerja (vzorec iz primarne družine), do tega, da ne verjamem, da mu v resnici lahko uspe (vzorec 'zakaj bi se trudil-a, itak mi ne bo uspelo') pa to, da se bo osmešil, da se mu bojo ljudje posmehovali (in s tem bom tut jst kao osmešena)...In vem, da bom morala delat na tem...Sam problem je v tem, da me kar nekaj ovira...Najbrž ravno vsi ti strahovi...Ne vem, kje naj začnem, kako naj ga zmorem podpret...Najbolj me trenutno moti njegova retorika...Poskušam mu povedat, da bi rada, da to izboljša, ker v nasprotnem primeru sem prepričana, da mu (nama) ne bo uspelo in ne vidim smisla ga podpirat v nečem za kar vidim, da je že v naprej obsojeno na propad...Kakor da želim, da on najprej stori en korak, da bom potem jaz lahko ostale...sam to pa ni ravno najbolj fer od mene...al? Mogoče je ta fora z retoriko povezana s tem, da tut sama zase mislim, da imam enak problem kot on (resnici na ljubo res ne znam ravno najbolje z besedami...kolkokrat vam zavidam, kako znate nekateri lepo oblikovat stavke in vse skup povezat v celoto...)? Uh...kolk bo še dela... :-/ ;) Po drugi strani ima pa tut on tukej par stvari za poštimat, in sicer: redkokdaj so ga starši pri čemu podpirali, zaupali vanj, po moje ima problem s tem, da hoče vsem pomagat (sindrom matere tereze pa to...) iz tega razloga, ker ga nihče ni nikoli pohvalil za nobeno stvar in po moje sanja o tem, da bi mu ljudje končno rekli, kako je pa on dober človek...pa še kaj bi se našlo tut pri njemu (naj povem, da je to le moje mnenje, ustvarjeno na podlagi tega, kolikor sem ga uspela sama od sebe spoznat in kolikor sva se pogovarjala v teh petih letih)... Hm...vem, zakomplicirala sem tole zdej...Upam, da bom lahko prebrala kakšen vaš pogled na to zadevo...,kakšno dodatno vprašanje...pa ne bit preveč strogi z mano ;),imejte v mislih to, da sem se pripravljena razkrit, kljub temu, da se zavedam, da lahko kdo v kakšni debati tole moje pisanje uporabi proti meni... Lepo se imejte :). |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Lilith on 27.12.2005 at 09:27:09 Tako kot si stvari predstavila, je razvidno, da se zlivata bolj kot bi bilo dobro za avtonomijo vaju kot posameznikov. Vedno so za takšno početje razlogi, ponavadi strah, ogroženost, pa saj to sama dobro prepoznavaš. Kako se stvari lotiti? V osnovi je fajn razmejiti, kaj je čigav problem, da se bosta lahko vsak po svoje s tem ukvarjala. Spoštovati torej partnerja, dopustiti, da razvija svoje sanje v obliki tega projekta (naj se sam ukvarja s tem, zakaj mu je to potrebno in kaj mu bo to prineslo) in postaviti meje na točki, ko bi te rad potegnil s seboj. Torej, če ne želiš sodelovati, ne sodeluj. Ljudje smo različni, vsak ima svoja veselja in svoje želje. Lepo je, če pri tem drugih ne vlečemo v svoj špil, se pa to pogosto dogaja, ker drugače včasih ne zmoremo. In ko boš stvari tako razmejila, ti ostane le še zaupanje, da bodo stvari šle po poti, ki bo zate dobra. Tudi če ta pot ne bo takšna, kot jo imaš sedaj začrtano v glavi. (Včasih si želimo stvari, za katere se dolgoročno izkaže, da so bile daleč od najboljše izbire za nas.) |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Madan Gopal Das on 27.12.2005 at 09:43:13 picola, o tem je neki napisan ze v "Svetovalnici" na temo strahu. isti problem mas in jaz ti dajem isti nasvet kot sem ga dal ze tam. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by gape on 27.12.2005 at 11:44:53 http://www.petitionspot.com/petitions/bis_sosed * Vsi si želimo lepših časov * ja ... bolše ... leto 2000 je blo to ... http://www.gape.org/gapes/boljse.htm ni blo (skor) nobenga ki bi se oglasu na to stran ... razen vide ... * Želje skrivamo samo še zase * želje so vir vsega trplenja * S skupnimi močmi ustvarjava projekt, s katerim želiva polepšati svet vsem ljudem, ki so pomoči potrebni. Da bi imeli vsi iste možnosti: * kolkr pa je razumet, pa dvojina kle glih ne paše ... teb ... osebno ... zakaj to pol tko piše? to je tud aleš full rad pisu ... v imenu skupine kao ... cela frka ... zihr si seveda sodelovala? nočeš pa bit podpisana? nočeš se 'razgalit' - kar si se že provzaprov ... kar se mene tiče in tega kako jest na to gledam ... lahko si mislš da sm to pot katero on zdej hodi prehodu že deleč ... 5 ++ let ... in lahko ti povem da je podpora partnerja zelo pomembna pri takih rečeh ... jest sm clo svoje cajte tko reku; k bom teb (mateji) znal razložit takrat bom prpravljen ... precej tega že znam ... in u končni fazi, ko slistiš use smeti, al podpora je al je pa ni! če je je, če je ni je ni ... podpora uravnoteža; nasprotovanje pridodaja k ekstremom ... * S skupnimi močmi lahko dosežemo veliko več. * strinjajoča ... pozdravljam novega bojevnika; ki se je drznu izpostavt, svojo osebnost, ki se je drznu sebe postavt za zgled ... drugim (kakršenkoli že pač - odloču se je pač stopit iz anonimnosti - uniformnosti - kljub svoji edinstvenosti) tud ti se morš odločt picola (janja?) kolk se boš razglalila (kar si že čist - imho) ... in kolk boš svoje življenje drugim dala za zgled ... * V vsakem od nas je pozitivna stran razmišljanja, čas je, da jo sprostimo vsi skupaj. * kot sm začel na začetku tega posta leta 2000, smo pozitivke.net prenesl dol z gape.org-a pred letom al neki. a sm pomagu komu do bolšega ... vsaj filinga? mislm da sm meu podporo ko sm začel? ne jo mam zdej? (mislm da, tm k mi je važn) sm omogoču komu do tega da si je sam upedenu boljše whatewer? verjamem da **** še do zdej ne vem kwa projekt je, pa čeprov sm učeri preletu že ... * Za otrokovo srečo, varnost, naredimo zelo malo? * isti aleš ;D + kar se varnosti tiče mam jest svoje mnenje eto ... projekt (kakšen bold bi sedu za naslov vsaj npr) Quote:
1 ja je možno; komu kaj in kako? točno? projekt pomoči konkretne. to ljudje rabjo da podprejo 2 gembling združevanje moči? ta dnar pač je, kolkr ga je ... velik del ga gre invalidom (kolkr vem) 3 vrni se na 1 4 zdej si pa že mal rdečga križa ... (folk bo šteku kukr da hočeš pobasat dnar in tako neki) to res beta ... treba napisat tud ... rajš tko kot sm ža napisu vrni se na 1 bi lahko zafilozofiru o tem da kdorkoli hoče komu pomagat mora najprej seb pomagat, pa ... I choose not to * bomo speljali z vašo pomočjo, bo zabeležen z fotografijo in pod njim tudi vaš podpis * osebno razkrivajoče morm pa rečt, da tole ... dajanje pomoči je men blj tko tko rang ... naučit ljudi ribe lovit, ne pa jim jih prnest kupljene, pa čeprov je cnej jim kupljene prnest. je pa zihr nekakšen način uravnotežanja karme, za tiste k velik zaslužjo = velik porabjo. (takih ni mal; zato pozdravljam idejo) ;D * Želiva te seznaniti, da iz zbrane vsote dobrovoljnih prispevkov NE bova jemala denarja za svoje potrebe. * ta je dobra, k u praksi je pol zmeri tko, da so stroški u bistvu to ... potrebe - ne tvoje - projekta ... peljat se morš pa ti ... provzaprov tvoje telo ;D in pol se seveda najde kdo ki ti jih očita - stroške ;D ql skratka od vsazga mal zbrat - prek neta - brez stroškov ker je ljudi velik, bo dnarja velik in pomoč velika je ql mislm da manjka samo še konkretni projekt sm že zanč mislu da bi to izvedu verjetno veš da je dol na dnu link na dobrodelnost http://www.gape.org/cgi-bin/yabb2/YaBB.pl (še ni šu dol z gape.org-a) ;D in je zato open za uporabo dobita svoj direktorij, moderatorje in tako admin je trenutno edi, pa mislm da se ne bo upiru predat ga svojim naslednikom. frdr kar sm se jest zmislu; napišemo da smo kle in da pomagamo ljudem, ki rabijo pomoč da naj napišejo kaj rabijo in da bomo vidl če lahko kej nardimo na to temo (to je blo še brez ideje da bi dnar tud fizično zbiral in z njim neki delal) sm zihr da bi blo ljudi ki bi fizično šli tja in pomagal vedno več; tistih ki bi pa sofinancirali njihove stroške, al pa clo plačo pa še več. done deal jest kle, kot vedno ne rabim nič, pomagam pa če bosta rabla karkoli, al pa če bo rabu on ... brez tebe, kar pa ne vidim kot realno možnost. point je samo v tem, da tko kot on vidi - le zakaj - da keša je preveč, dobrine je preveč, karma je velika ... treba samo organizirat ljudi da si bomo znal pomagat transparentno vmesnik je pa za začetek en forum, dokler se ne izkaže - skozi uporabo, da rabiš neki več - takrat znaš tud povedat kaj več to je in ko znaš povedat, znamo mi narest ;) pa še tribute to http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1133386322;start=0#6 da ne bo kdo pozabu zakaj smo kle in kaj kle delamo |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Madan Gopal Das on 27.12.2005 at 12:26:49 gape wrote on 27.12.2005 at 11:44:53:
Se strinjam. Če so napačno usmerjene. Če so prav, so vir vsega zadovoljstva. Če si želimo na pravilen način zadovoljit Boga smo lahko vse srečni. (upoštevajoč, da srčna zelja naravno vodi k dejanjem). |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Mateja B. on 27.12.2005 at 13:35:24 Ojla, Picola. Situacija mi je tako znana, da mimo tega, da ti odgovorim, ne morem. Midva sva imela, podobno težavo. Zdaj je mnogo manjša. :D Pogosto se je pritoževal, da ga ne podpiram. (Takrat je šlo za npr. idejo o vasi. Najbrž jo poznaš, je gotovo veliko na to temo napisanega tudi na tem forumu.) In res ga nisem, ker sem imela preveč pomislekov. a) Da bi ljudje pri tem hoteli sodelovat, o tem sicer nisem dvomila, ampak vedela sem, da jaz ne bi hotela živet v neki izpraznjeni vasi nekje bogu za hrbtom. Danes mi to ne bi bilo več težko, ampak bi moralo biti vse precej sodobno. Ne bi se mi zdelo prav, da bi šla na slabše. (Sem ne spada to, da se preseliš v še ne do konca izdelano stanovanje, to je OK, samo možnosti bi morale biti enako dobre ali celo boljše. Materialno stanje samo odslikava višje nivoje, in ko ti gre v materiji slabo, ti tudi v višjih sferah nekaj šteka. Razen če gre za zavestno odločitev, za nekakšen eksperiment – to je potem drugače.) b) Nisem se bala odtujitve, ampak se mi je zdelo, da če se bo on šel gradnjo takšne vasi, potem ne bova več skupaj. In če bi se takrat šel to, verjetno res ne bi bila več. (Zdaj se ne bojim več, češ, kaj bo, če greva narazen. Bilo bi hudo, zelo, ampak nič takega, česar ne bi mogla preživeti.) c) No, zelo podoben pomislek kot ti imam pa še vedno. (Nasploh, ne glede vasi.) Še vedno ne sprejemam najbolje njegovega načina izražanja, ker vidim, koliko (po mojem mnenju nepotrebnega) upora vzbuja v ljudeh. Enostavno se mi tak ekstrenističen način ne zdi moder. Kaj morem, tako pač vidim. d) Včasih bi rekla isto, zdaj pa si mislim: Če vem, da je stvar dobra, in če za njo stojim, potem se lahko pod njo tud podpišem in nalimam zraven še svojo slikco, če je ravno treba. ;) Tudi glede tega foruma sem mu velikokrat rekla (po njegovo težila ;D), da porabi zanj preveč časa in energije. Veliko več, kot ima sam od tega. Tako sem takrat videla. Še danes nisem prepričana, če se je vsa vložena energija (ves čas in trud) pozitivno obrestovala. Kakor koli, pomembno je, kako od tu, kjer sva/sta/smo ;D, naprej. Na tvojem mestu bi jaz naredila tako: Lepo bi mu razložila, kako vidim stvari in zakaj ga ne morem podpirati v celoti oz. kaj so moji zadržki, ob tem pa bi zaupala, da bo razumel. Povedala bi mu, s koliko svoje energije oz. v čem točno (v katerih delih projekta) ga lahko podprem. In kaj sploh pomeni 100-odstotna podpora, podpora v celoti? A da z vso sabo stojiš za njim? (To se mi zdi glede na vse tvoje dvome pretirano. Če od tebe pričakuje to, pričakuje preveč. (Itak ni pametno pričakovati od kogar koli kar koli.) Mogoče pa tudi ne, kaj vem, morda je preizkušnja ravno v tem, da se vržeš v neznano. Premalo poznam tvojo situacijo, da bi to vedela, in ne vem, koliko so tvoji dvomi utemeljeni.) Ali da vložiš v projekt, ki je pravzaprav njegov, toliko energije, kolikor je lahko nameniš tja, ne da bi ti zmanjkalo zase? (To se mi zdi še najbolje. Najbolj fer. Ko se bodo stvari spreminjale, pa se jim prilagajaš. Saj najbrž ni treba, da je vse določeno že vnaprej.) Glede na to, kaj ti pišeš tu, mi je nenavadno, da je besedilo na tistem linku spisano v dvojini. Priznam, sama tega ne bi dovolila, če se v projektu ne bi videla kot zelo aktiven član, ali pa dokler si ne bi bila na jasnem, v kolikšni meri ga zmorem podpreti. (Vidiš, za to gre: koliko zmoreš glede na vse ostalo, kar počneš. In glede na tvoje plane, projekte in namere.) To je zaenkrat to. Pa dober razplet! ;) |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Lilith on 27.12.2005 at 14:11:50 Mateja B. wrote on 27.12.2005 at 13:35:24:
Picola, meni se zdi tale Matejin odstavek ključen za razumevanje motivacijskih vzvodov, zaradi katerih ljudje včasih dušimo sebe in druge. Ko človek premaga ta strah (ki ga dejansko doživlja kot eksistencialnega v smislu prenehanje obstoja para je prenehanje obstoja posameznika), šele lahko prične slediti sebi. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by titud on 27.12.2005 at 15:17:26 On podpore za svoje ideje od tebe nima nobene pravice zahtevat, ti pa ga nimaš pa pravice onemogočat. Ker je za opisano dejavnost dobil inspiracijo tud iz vajinega odnosa, obstaja določen rizik, da če mu spodleti, spravi na preizkšnjo tud vajin odnos. Daj mu vedet, da niti uspeh niti neuspeh projekta ne bo spremenil tvojega odnosa do njega. Razbremenjen tega rizika te ne v imenu odnosa ne bo silu delat nekaj, v kar ne verjameš, ti pa se boš razbremenila bojazni, da ogrožaš vajino zvezo, ker se ne identificiraš z njegovim projektom. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by titud on 27.12.2005 at 15:55:49 Lilith wrote on 27.12.2005 at 09:27:09:
Kolikor razumem, je on dost svojih osebnih stisk in problemov razrešu konkretno z njo, z njeno bližino. Po tem istem pricipu bi zdaj onadava lahko reševala stiske in probleme drugim s svojo konkretno bližino. V bistvu vsi drug drugmu, pri čemer naj bi se onadva ponudla za konkretna posrednika. Jebeno je ločit, kaj je tle on kaj sta tle oba in čigav problem je zdaj to, ker on brez izkušnje z njo inspiracije za ta projekt sploh ne bi dobil. Če ne bi blo nje, tud problema, ki ga mora rešit, ne bi blo, ona je tako postala del problema, ki ga želi zdaj tud prek vseh drugih rešit. Tko da problemov, ki se porajajo iz odnosa kot nove kvalitete in ki se izven odnosa sploh ne bi porajali, ni mogoče locirat na enega ali drugega. Problem ostaja skupen, tud če se vsak po svoje z njim ukvarja al pa eden ne al pa sploh noben, kar je žal še najbolj pogosto. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Lilith on 27.12.2005 at 16:18:16 titud wrote on 27.12.2005 at 15:55:49:
Tule se s teboj ne strinjam glede "skupnosti" problema, pa nič zato. ;) Menim, da dokler problem pojmujemo zgolj kot skupen, ni možno uvideti našega lastnega deleža v njem, ker je vse zlito in prepleteno. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by sinjeoka on 27.12.2005 at 22:54:57 Sama post dojemam bolj kot vprašanje o smotrnosti nameravnega projekta in ne toliko kot vprašanje o odnosu v paru. Mogoče se boš vprašala zakaj tako razmišljam .... Življenje je sestavljeno iz drobnih in večjih projektov; recimo projekt otrok, novi dom, sprememba službe, postavitev pagea, v današnjem vremenu je bilo celo plačilo položnic cel "projekt" ;D ... Poleg tega empirija nekeko kaže, da največ sprememb v odnosu povzroča služba, ali bolje rečeno spremembe povezane s službo ... daljši delovnik, projektno delo v službi, ali pa "samo" zanimiv sodelavec-ka ... Tako da verjetno ne bom ustrelila hudo mimo, da tole kar namerava tvoj dragi, ni vajin prvi projekt ... Zakaj potem tak strah ? Po mojih izkušnjah s "projekti", se ne da nobene novote v življenju predvideti tako daleč, da te ne bi kakšna situacija zadela popolnoma nepripravljeno. To tveganje je pač del vsakega "projekta" ;). Bistvo pri vsakem "projektu" je vztrajanje in doslednost - potem običajno tudi uspeh ne izostane, oziroma po drugi strani ... potrebna je tudi zadostna tankočutnost, da veš kdaj je potrebno nehat, ker je šel "projekt" predaleč ali pa ne zasleduje več svojega namena. Lahko toliko zaupaš ... vama? da bosta znala vztraja oziroma tudi odnehat? Nenazadnje kaj je to 100% podpora? Ali to pomeni zgolj odobravanje (moralna podpora), ali popolno angažiranje v smislu vložka dela, denarja, prostega časa in pozornosti v ta projekt? Vsaj kar se mene tiče svojo energijo zelo nerada vlagam v projekte, ki me ne potegnejo. Po drugi strani pa vsaj v "projektu", ki ga ti predstavljaš ne bi videla kakšne bolj resne grožnje svoji vezi (samo to je vprašaje konkretne veze). Poznam kar nekaj parov, ki odlično funkcionirajo, kljub temu, da je eden izmed njiju resno angažiran v kakšnem projektu, ki je podoben temu tule. "Izločeni" partner lahko v takem primeru odigra odlično vlogo "stika z realnostjo", ko se (recimo) začnejo stvari lomit, ko se zaide v pretiravanje, ali pa samo ko se doživlja "low energy day". |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Loops of Infinity on 28.12.2005 at 09:05:21 picola wrote on 27.12.2005 at 00:18:19:
Oj, picola. Mene pa je zbodlo tole pod c in pa še pol kako ga pravzaprav vidiš. In pa sindrom matere Tereze? Tu začutim nekaj omalovaževanja. Zakaj? Naveličana dobrote? Saj ni čudno, če ni pristna. Odločitev, kakršnakoli že, naj bo svobodna, ne s pričakovanji, da nam bo karkoli povrnjeno. Lepo je, če poznamo človeka dodobra, ampak a ga? A se nisi nikol vprašala, če je tvoj pogled vanj subjektiven in da ga 99 ljudi vidi drugače ali celo vsak drugače? Sploh pa bi ga morda, če bi ne s tvojo nezaupnico v bistvu postavljala eno barikado, da bi se zmogel on kaj naučiti iz lastnih izkušenj, se soočiti s sabo v tem projektu, prav tako pa je tud zate priložnost, da odpreš um. Invalidnost je ponavadi tam in ne kje drugje. Ker je v bistvu še v naslovu projekta srce, je po moje point ravno to, da se prisluhne srcu in za razliko od mnogih ne daje tolk poudarka nastopaštvu, prepričevanju, ampak bolj akciji, namenu. Ko bi ljudje začeli prispevati, ne bosta več sama v tem, ampak pride z vsakim novim človekom nova energija, ki je nova življenjska situacija in priložnost za komunikacijo. Kaj pa zaupati? To bi želela od drugih, sama pa ga ne premoreta? Si lahko mislim, da ti ni lahko in da nisi pred lahko odločitvijo, po drugi strani pa je stvar preprosta vsaj v tem, da si zmeraj lahko iskrena - in zakaj pravzaprav nisi do njega? A mu poveš vse te tvoje dvome, ki si jih nam? Prav tako se lahko odločiš, da mu boš še zmeraj stala ob strani, pa vendar ohranila distanco, sploh če ti ni do javnega izpostavljanja. Torej spoštovanje njegove želje, odločitve, prav tako pa bi moral on tvoje. To je to. V končni fazi bi naj on sprejel tudi, če ti sploh ne želiš ničesar imeti s tem. Kakšen smisel pa je nekaj početi, če v tem ne najdeš veselja? Samo, vsaj drugemu ga pustimo potem. Ne vzemi moje kritike za slabo, ker se tako sama učim prepoznavat kakšen je pravzaprav moj jaz, ego in srce. Mi je bilo malo hudo, ker ne verjameš vanj. V tekstu, kjer se predstavljata mi je prevečkrat padlo v oči tud poudarjanje, da nekdo izrecno na lastno odgovornost sodeluje. Seveda da na lastno, toda po moje smo soodgovorni avtomatsko, ko se v kaj skupaj spustimo. Vedno bolje pa vidim, kako smo, tudi ko se ne. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by titud on 28.12.2005 at 14:44:59 sinjeoka wrote on 27.12.2005 at 22:54:57:
Večina od naštetih projektov je osebnih, bi se jih lahko lotil vsakdo od njiju tud če ne bi bla v partnerski skupnosti. Tle ni problem določit, da so osebni in zanje prevzet osebno odgovornost, tud če jih je mogoče realizirat timsko. Že prej pa sem skušov lilith razložit, da odgovortnosti za projekte, ki izhajajo iz neke oblike skupnosti, ni mogoče tako enostavno osebno locirat. Iz predstvljenjega projekta je mogoče čist razločno razbrat, da je plod njunga odnosa (v bistvu presežka, ki ga je ta odnos genereriral in ki bi ga zdaj želela (oba) šerat š širšo skupnostjo), zato se pikola ne more iz njega povsem umaknt. Tko kot se npr. partner ne more povsem umaknt/distancirat od ničesar, kar je posledica tega odnosa, pa naj bo to skupnen dom, vzgoja otrok, plačevanje računov za vzdrževanje ekonmoske podlage skupnosti... Tud če si partnerja odgovornosti za realizacijo posameznih projektov osebno povsem porazdelita, v bistvu nobenga od teh projektov sploh ne bi blo, če ne bi bila v odnosu. Odnos je vzrok problema in tud če se lotevata problemov razreševat individualno, osebene vpletenosti ni mogoče zanikat. Mogoče le v primeru, če bi se problema lotila reševat na način, da problem izgine, v tem primeru z zanikanjem osebne vpletenosti in s tem zanikanjem odnosa sploh. In v čem pol strah? V tem, da se pikola po m oje čist osnovano boji, da bi če bi nastali problem razrešila z izničenjem problema, bi s tem zanikala tud njun odnos, iz katerga problem sploh izvira. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by sinjeoka on 28.12.2005 at 15:30:45 titud wrote on 28.12.2005 at 14:44:59:
Veš kaj, priznala ti bom nekaj ... Da mi je razmišljanje, da moram karkoli iz svojega partnerskega življenja šerat z vsem občestvom, popolnoma tuje. Oziroma, da bi se vsak moj partner, ki bi se šel tak projekt, s spokanimi kufri znašel pred vrati stanovanja ... |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Marijan Zuparic on 28.12.2005 at 16:52:03 Lep pozdrav vsem Ker je že toliko govora o meni, se mi zdi prav, da se tudi jaz vključim. Ime mi je Marijan, star sem 32 let, doma iz Novega mesta, fant od Janje. Projektu, ki sem se ga odlocil speljati do konca, sem predan z vsem srcem. Za 100 % podporo nisem nikoli prosil, sem pa res omenil, da bi mi veliko pomenila delna podpora. Povedal sem tudi, da zelo cenim njeno mišljenje in da mi njeni strahovi v resnico lahko samo pomagajo, kakor tudi njej. Rad bi vam osebno predstavil sebe in svoj projekt. Do 5-ga leta starosti je bila moj dom bolnica in nato 11 let ZUIM - zavod za invalidno mladino v Kamniku. V tem času sem prestal 26 težkih operacij ter nekaj manjših, zgodaj čustveno dozorel, premagal veliko strahov in sprejel veliko odločitev, ki so mi pomagale izoblikovati mojo osebnost. Vedno sem bil borec in to bom tudi ostal. V šoli sem bil odličnjak, vedenje zunaj nje pa hiperaktivno, za nekatere nesprejemljivo. Priznam, da sem si vsak sleherni dan bivanja v domu želel, da bi šel domov. Leta 89 sem se na lastno željo izpisal iz internata z namenom, da bi se soočil s svojim največjim strahom - zunanjim svetom. Želel sem si doživeti vsaj še malo otroštva doma, spoznati prijatelje in hoditi v šolo z zdravimi ljudmi. Doživljal sem veliko posmehovanja, žalitev in še bi lahko našteval, ni pa manjkalo tudi prijateljev, ki so mi stali ob strani. Kmalu sem postal del vsakdanjosti zunaj in doma. Leta 93 sem se zaposlil v časopisnem podjetju, l. 94 pa že odselil na svoje. Do leta 2001 sem zamenjal 4 najmeniška stanovanja, bil uspešen v športnih dejavnostih, opravljal več dodatnih del za izboljšavo finančne plati življenja. 1.8.2001 sva z Janjo postala par, kmalu za tem se je preselila k meni v najemniško stanovanje. Kljub vsem najemninam in ostalim stroškom sem privarčeval in ustvaril dovolj denarja za nakup svojega lastnega stanovanja. Leta 2002 sva se odločila za nakup. Denarja z moje strani je bilo ravno za enoinpolsobno, tako, da sva vzela vsak svoj kredit in kupila dvosobno stanovanje. Veliko delam tudi na svoji osebnosti in duhovni rasti. BIS Zavedam se, da bo za dosego namena projekta potrebno vložiti še veliko truda. Na prvi peticiji sva tudi imela svojo sliko, s katero pa Janja ni bila zadoovljna. Po manjšem popravku le te se je strinjala z mojim predlogom o novi sliki. Na podlagi takšnega strinjanja sem sklepal, da projekt predstavljava skupaj. Ni me strah kako bo javnost to sprejela, saj vem da delam samo dobro in ne slabo. Za svoje preživetje imava dovolj, želim samo tudi drugim omogočiti lepše življenje, ker vem da je izvedljivo. Z dosedanjim odzivom sem več kot zadovoljen. Težko je biti retoričen in ob enem še resen v odosu s partnerjem, saj z njim poleg besed deliš še navdušenje in sproščenost. V projektu sem večina svojih ciljev predstavil v zelo skrajšani verziji in to iz razloga, saj je večina ljudi komentirala, da neradi berejo dolgih tekstov. Sam namen projekta bom imel priložnost podrobno opisati v občilih in v intervjujih. Razlogi tudi tičijo v strahu, da nebi določeni ljudje samo zadevo preprečili oz. da se mi ne bi kaj pripetilo. Drugim bi rad predstavil, da je v Sloveniji možno veliko spremeniti in da nismo odvisni od drugih. Rad bi tudi naglasill, da nimam želje postati ikona, ampak si bom prizadeval svoje življenje živeti še naprej tako kot ga sedaj. Kot ustanovitelj projekta bom samo podaljšana roka ljudstva. Na kratko: niso mi všeč dosedanje huminatarne org., ki si nekaj od tega denarja prilastijo tudi sami (upravičena sredstva). Žalostno, da poleg toliko hum. org. ljudje še vedno umirajo, da v Sloveniji nekateri do predkratkim niso imeli pitne vode. Jaz sem se odločil preiti iz besed v dejanja. Dovolj mi je samo poslušati ljudi kako negodujejo, čas je za spremembe. Čas je da sebi, mladim in starejšim omogočimo lepše življenj. Večina parov si želi zaživeti skupaj. Samo kako naj poleg visokih najemnin, slabih dohodkov ipd.? Kaj šele da si privoščijo otroka ali dva. Z nakupom stanovanj bi lahko bila najemnina brezplačna oz. po lastni želji, saj bi le ta šla nazaj v isti fond, s katerim bi lahko zopet nekomu omogočili lepše življenje. Manj ljudi bi bilo prepuščenih ulici, prej bi odrasli, saj bi imeli za kaj živeti. Bolnim otrokom bi lahko omogočili več pomoči, celo drage operacije. Starejšim lepše domove. Brezdomnim tople prostore z možnostjo izobraževanja. Študentom lepšo prihodnost. Zgradimo si lahko svoje bloke, parke za oddih. Skratka, z rednimi nakazili je možno veliko spremeniti. Kako država od nas vleče še dodatno denar? Če bi nam domov poslali položnico naj jim nakažemo denar za njihove potrebe, vem kaj bi vsi storili. Zato imajo svoj način ožemanja naših denarnic: LOTO, po novem sedaj tudi 2-krat tedensko. Kaj se v resnici zgodi z dobitki, ki niso prevzeti? Ali dobitnik v resnici obstaja? Vsake toliko časa že. Igre na srečo na prvem mestu jemljejo in le redki kdaj pa kdaj dobijo. Preračunaj si sam koliko denarja bi se zbralo, če bi vsi tako intenzivno nakazovali v BIS. DDV? Ali ste vedeli, da gre v DDV-ju tudi nekaj denarja za orožje? Ali ste vedeli, da se imate pravico odreči prispevka za orožje? Jaz si ne želim pomagati nekomu ubijati. Iz podobnih razlogov tudi nikoli ne jem v Mc....., saj so eni izmed glavnih sofinancerjev za orožje. Plačevanje raznih storitev po nepotrebnem itn. Ali ste vedeli, da je DDV na prvem mestu bil namenjen samo podjetnikom in ker ga nekateri niso več plačevali, so ga dali še na fizične osebe. Od podjetnikov pa imajo koristi. DDV - kraja našega težko prisluženega denarja. Po dobitku lota se v Sloveniji do naslednje nedelje nabere več miljonov tolarjev. Vsi vemo, da so je bar v najkrajšem času zbral veliko vsoto denarja. Lahko bi naševal in našteval, zato sem zadevo predstavil kar se da na kratko. Za invalide gre pa vse manj, sploh pa če so še med njimi ljudje, ki ga jemljejo upravičeno za svoje potrebe, nekateri tudi kradejo. Svoje cilje sem si dovolj jasno zarisal in jih tudi javnosti razložil. Poleg projetka se trudim še sam ustvariti veliko vsoto denarja, s katero bom lahko začel uresničevati namen. Vesel sem, da sem se vam lahko predstavil na svoj način. Vsem skupaj želim maksimalno pozitiven dan. Imejte se radi. Marijan Ž. P.S. Kakršnakoli kritika je več kot dobrodošla, vsak nasvet oz. mnenje kako zadevo predstaviti na lepši način, je zelo zaželeno. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by DaBi on 28.12.2005 at 19:51:56 Marijan |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by picola on 28.12.2005 at 22:03:39 Najprej najlepša hvala vsem, ki ste si vzeli čas in mi mal pomagal, da si razjasnim določene stvari... Bom šla kar po vrsti, da ne bom na koncu vsega pobrkljala in bo ratala ena klobasa... Lilith...ja včasih res opažam, da se malo preveč poskušava zlivat, včasih preveč stvari skušava delat skupaj, itd., ampak vem, da je to vsaj z moje strani strah pred zapuščanjem(mogoče še kaj drugega, ne vem), vem tut od kje mi ta strah pa vse...tko, da počasi pucam (pucava) ta svoj vzorec... Kar se tiče tiste 100% podpore sem potem ugotovila, da sem pretiravala, res ni nikol česa takšnega zahteval od mene in si tut ne predstavljam, da bi (ker ni takšen), vem pa, da mu je hudo, ker ga ne podpiram oziroma na trenutke celo zavračam njegovo idejo...vem pa, da ko oziroma če bo zadeva zalaufala, da bom dobila energijo in zaupanje...in se bom najbrž lahko bolj angažirala...Hvala za tvoje razmišljanje. :-* Gape...dvojina ja...v bistvu sploh ne vem...mogoče spet zlivanje pa to...bom razmislila... Kar se tiče tega, da si se ponudil za pomoč pa to...hvala ti, po vsej verjetnosti se ti bo(va) res javil(a), mislim, da maš veliko znanja, idej pa vsega...hvala tut tebi. :-* MatejaB.:Uh...velik pomen zavedanje, da nisem edina s tem problemom...in se kr najdem v vsem, kar si napisala...Kar se tiče podpore...še najbl blizu mi je tvoj predlog, da vložim v ta projekt tolk energije, kolikor jo ta trenutek premorem in se kasneje pač prilagajam...Hvala. ti tud...sem ugotovila, da me večinoma nč ne sili(no, včasih slišim kakšen očitek)...samo, da sem to njegovo željo po podpori dojela kot malce utesnjujočo... Sinja:podporo jst dojemam kot moralno in tudi kot vložek časa in energije...Razmišlam o tvojih besedah, ki si mi jih napisala in se ti zahvaljujem. :) Loops...tole pod c...enostavno si ne morem pomagat...vem, grozno...po moje sem to spet prinesla od doma, ker se mi zdi, da tut mene oče ni jemal kej preveč resno, kadar sem bila za kaj navdušena (moram še malo razmislit o tem)...pri njemu pa je blo to sploh izraženo... omalovaževanje...'naučila' sem se ga v svoji primarni družini in se ga poskušam čimbolj zavedat in sem ga tut v teh petih letih zreducirala na eno znosno mejo... Ja, seveda sem se vprašala, če ga vidim samo jst tako...že dolgo se to sprašujem in ugotavljam, da po vsej verjetnosti ne...sem lahko prištejem moje starše in nekaj prijateljev pa še kakšen znanec...ok, bom tako rekla: moje mnenje je, da je malo res, kar pravim, ampak vem, da jst pretiravam pri tem in mam nekej sama s sabo tukej za razrešit...sam ne vem še čist točno, kaj... Iskrena sem do njega...vse, kar sem napisala tukaj, se midva pogovarjava že kar nekaj časa pa ne znava kam daleč pridet, zato sem se v bistvu tut odločla izpostavit ta problem na forumu...tvoje kritike pa sploh ne sprejemam za slabo, nasprotno zelo sem je vesela... ...na lastno odgovornost pa to...ja, sej zdej poskušava preuredit ta tekst...tako, da tukej lahko prosim(prosiva) za pomoč, če ima kdo kaškno idejo, kako re-napisat ta tekst, je več kot dobrodošel... Hvala ti za čas in za tvoje razmišljanje. :) Ok...to je to...ugotavljam, da je tale Marijanov projekt v meni prebudil kar nekaj različnih strahov (po moje celo večino mojih največjih) in da ko se jih bom uspela vseh zavedat in jih tut odstranit, da bom po vsej verjetnosti še ful osebnostno zrasla...Hvala, ker ste mi pomagali začet zbirat kamenčke za mozaik...seveda bo še kašen odgovor in nasvet zelo dobrodošel. Rada vas imam! :-* :-* Marijan, tebi pa hvala, ker si. :-* |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by ARS on 31.12.2005 at 15:36:42 Ma, men se pa vedno bolj bistri in točno zdi (še najbl takrat, ko druge poslušam/berem, valjda), da ko se nam ne da oz. ko nočmo pred lastnim pragom pometat, pred drugim(i) začnemo z metlo opletat ... Predvsem pa to, da kolikor smo zmožni sebe razumet, sprejet in podpret, tolk smo zmožni to z drugim(i) delit ali pa za druge(ga) počet. Nič več nič manj. Če nam je kaj do tega, seveda. In najbolj učinkoviti/plodni smo najverjetneje res le takrat, ko v naših dajanjih ni preračunljivosti in vsaj enega tistih naših, ki so znotraj votli, zunaj jih pa nič ni, ko dajemo brez slabe volje, predvsem pa dvomov, a s predanostjo tistih svojih sto odstotkov, ki smo se jih odločil delit/dat. Z iskrenim (na)smehom. Ma, sej v taki štimungi praviloma še zasrat ne mormo. No, vsaj tko ne, da ne bi mogl al popravt al pa toka drugam spelat. In smo najbolj sebi in drugim iskreni, ko sledimo tistemu, kar začutimo navznoter, ne pa slišimo (izključno) od zunaj. Ko smo, kdorkoli in kakorkoli že pač, ne glede na druge ali to, kar poreče večina. Men zmeri pomaga, da se v dvomu ustavim. In premislim. Al pa vsaj sapo zajamem. Pa zavedanje, da ko zmorem/hočem v svoja črvičenja in žulje odprte pogledat, itak celjenje začne in bolečina pojenja. Pa to, da ne krivim več, ker je že mene zravnat včasih prav pošten napor. Najbolj pa ta stare rcnije, da ko ne vem, kam oz. kako, začnem ... ... ker že sam premik delovanju in pucanju botruje. In sprejemanje ... tudi dejstva, da za dežjem vedno posije sonce. Zaprmej. Za nameček pa še ta, da vsekakor ne smemo dobrohotnosti amnezirat: vedno nardimo točno tolk dobr, kokr v danem trenutku zmoremo in znamo. Matr, še ga bomo sral ... Lepo bodi(te) in vsaj malo tudi za druge poskrbi(te), :-* ARS |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Ales2a on 10.01.2006 at 18:04:54 zdravo po obilici projektov lahko rečem, da malce drugače gledam na stari, predvsem je tko, da se ti ne mudi, da pusti času čas in da bodo stvari s tem ko se odpreš šele dobile pravo vrednost in da bo popolnoma drugače kot si si predstavljal. super da se lotevaš svoje potke, vsi majo takrat pomisleke ti pa poslanstvo in dejstvo je da ti bo uspelo. Dobrodošel, kot pravi gape! Ideja 1 sit je odlična, majbe bi lažje izvedel 1 sms. Najdi odlično geslo... Projekt na pozitivkah že v naprej podpiramo! |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by picola on 13.01.2006 at 11:30:10 Lep pozdrav vsem skupaj in velika hvala za vso podporo, ki ste mi jo izkazali. Hvala, ker ste moji učitelji. GAPE prebral sem tvojo razlago o Maitreji in njegovem poslanstvu. Lepo b bilo živeti v harmoničnem svetu. Strinjam se s teboj, ko praviš, da je za vse dovolj, samo kaj ko imamo vsi eno skupno bolezen in to je, tako vsaj jaz mislim, EGO. EGO nam je zameglil RAZUM. Prišel je čas za spremembe in ta čas je danes. Bilo bi mi v veliko čast sprejeti kakršnokoli pomoč, nasvet oz. idejo, s katero lahko nekaj spremenimo. Iskreno bom povedal, da mi je malenkost nerodno, ampak to je moj problem, saj lahko samo pridobim, če vas bom vse skupaj prosil za mišljenje in obenem še za uslugo v primeru podpore. B.I.S. - Besede Iz Srca so trenutno napisane samo v slovenskem jeziku, zato me zanima kaj vi mislite o tem, da bi jih poleg angleškega prevedli tudi v druge. Jaz sem mnenja, da bi s tem dejanjem izkazali spoštovanje tudi do ljudi drugih narodnosti v naši državi. Moja prošnja se pa nanaša na vašo pomoč pri prevajanju v različne jezike. Opazil sem, da omenjate slogan in SMS sporočila. Slogan je naslov sam: BESEDE IZ SRCA SMS Vse bi vas rad seznanil tudi s tem, da nimam niti s.p., d.o.o. oz. kakršenkoli naziv dejavnosti. Zadeve se lotujem kot fizična oseba, saj mi oz. nam v tem primeru ni potrebno financirati države. Tako lahko zbrana sredstva samo še oplemenitimo. Zatorej ne vem ali mi bo uspelo pridobiti kakršenkoli dogovor z mobilnimi operaterji glede SMS donatorstva. Namen je prvo postaviti močne temelje projekta, saj si jaz in tudi vsi ostali, ki si želimo boljšega življenja, ne želimo, da bi se ponovilo isto kot pri Krambergerju. Najbolj zanimivo se mi pa zdi, da imamo Krambergerjev sklad, ki bi ga po mojem mišljenju morala voditi njegova partnerka in ne država. Malo straha je tudi prisotnega, ampak v zdravem smislu, saj mi daje samo še več moči za realizacijo mojega namena. V najslabšem primeru pa sem prepričan, da bi nekdo hrabro nadaljeval projekt, ki se zavzema za pozitivo. Ljudstva se ne da ustaviti, združimo moči in zmaga je naša. Toliko trenutno z moje strani. Vsem skupaj želim lep in maksimalno pozitiven dan. Imejte se radi. Marijan |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by Ales2a on 13.01.2006 at 14:29:23 Mobitel s fizično osebo bolj težk dela sms donacije. pa tudi društvo ni tolk 10.000 sit te stane in maš urejen. Tud državi in za potne ter telefone boš neki rabil, zato so org ki delajo take stvari ene 5% vzamejo za administracijo. za vse ostalo pa velik dobre volje in je. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by marijan on 19.01.2006 at 08:59:03 Lepo pozdravljen Zavedam se tega, da zaenkrat kot fizična oseba nimam nobenih možnosti sprejemati donacije preko SMS sporočil, sem se pa obrnil na odvetnika, s katerim upam, da mi bo upselo najti način. Sama poanta je v tem, da projekt temelji samo na eni osebi - fizični. Vsaka registrirana zadeva daje zaslužek državi. Moj namen pa je denar kvečemu oplemenititi in ne delati minuza. S svojim trenutnim zaslužkom in bodočim poslovnim sodelovanje z ostalimi podjetji imam namen kriti svoje stroške. Ne želim tako kot ostali iskati načine kako iz donacij ven vzeti denar. Moje mnenje kje smo slepi oz. se več ne obremenjujemo, ker smo mnenja, da ne moremo nič spremeniti: Naročnina za GSM x št. prebivalcev Slovenije, cena pogovorov, ki bi lahko bila samo 1 SIT/mini in bi kljub temu še imeli zaslužek. Plačujemo zrak. Italijani so se znali upreti mobilnemu operaterju. Naročnina za stacionarni telefon + cena pogovorov, internet in še bi se dalo naštevati. Lep in prijeten pozdrav. B.I.S. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by gape on 19.01.2006 at 11:57:15 marijan wrote on 19.01.2006 at 08:59:03:
ponavad je glih kle problem s stroški in 'stroški' se pobira denar iz teh donacij zato bi mogu ... tega denarja se ne dotikat rečmo denarja ki je doniran za nekoga - namensko (za njegove štroške). verjetno pa bi se lahko dotiku denarja ki je podarjen za tvoje stroške - namensko. če me razumeš ... |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by marijan on 20.01.2006 at 18:16:34 GAPE lepo pozdravljen Takšni in drugačni komentarji so mi v zelo veliko pomoč. Moram priznati, da se na vse načine trudim sam doseči finančno neodvisnost, saj bi le tako lahko kril stroške, ki so neizogibni. Še enkrat in vsakič, ko bo to potrebno, si upam citirati svoje besede iz projekta: DENARJA NE BOM JEMAL ZA SVOJE POTREBE IN NITI ZA STROŠKE NE. DENAR BOM KVEČEMU POSKUŠAL NA NABOLJŠI NAČIN OPLEMENITITI. Zelo me je fasciniral tvoj predlog, da bi za svoje stroške uporabljal denar, ki je doniran prav za te potrebe. Upam, da sem te pravilno razumel? Hvala M. |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by gape on 20.01.2006 at 23:42:11 marijan wrote on 20.01.2006 at 18:16:34:
pomoje ... zgleda mi že tko ... |
|
Title: Re: Kako naj ga podprem? Post by titud on 21.01.2006 at 11:17:46 marijan wrote on 20.01.2006 at 18:16:34:
Jeba je v tem, da samega sebe ne moreš 'registristrarat' kot poosebljeno dobrodelnost, tko bi te fizične al pa pravne osebe lako podpirale osebno, a bi ti lahko delal dobro drugim. V bistvu bi morali 'dobrodelce' tretirat enako kot vrhunske kulturne delavce, jim država plačevat pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in pusti neobdavčeno enih 5-6 milijonov prihodka, hkrat pa folku, ki donira za tvoje dobrodelne projekte, priznat tud davčno oljašavo oz. firmi štet donacijo kot materialni strošek približno tko kot kot se to priznava za nihove donacije v kulturo. Res ne vem, zakaj človek ne bi bil mogel bit registriran kot 'samostojen dobrodelec' tko kot je lahko registriran kot samostojen delavec v kulturi, ker tovrtsna predanost je najprej individualna, šele pol instiucionalna (v okviru humanitranih organizacij in cerkev ali paraleno temu kulturnih hramov). Na ta način bi lahko poskrbel tud za nekaj tud nekaj vrhunskih zdravilcev, največja jeba pa je seveda v sestavi, kriterijih in politiki komisij, ki bi dobrodelcem, zdravilcem in podobnim dajala status primerljiv stastsu, ki ga dodeluje komisija na ministrstvu zaslužnim kulturnikom. Al kaj? |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |
