Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Samozdravljenje >> Kombuša http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1104143462 Message started by Devi on 27.12.2004 at 11:31:02

Title: Kombuša Post by Devi on 27.12.2004 at 11:31:02 tle kopiram tekste, ki sem jih dobla o kombuši skupaj s kulturo. So precej površni, dost več dost boljših informacij se da dobit tukej http://w3.trib.com/~kombu/

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 27.12.2004 at 11:32:52 Kombuša, čajna goba Nekaj let po 1. svetovni vojni je neka Japonka obiskala kraj Kargasok v Rusiji. Tam je srečala veliko zdravih ljudi, ki so bili po 100 in več let stari. Nek 130 letni možak se je poročil z 88 let staro žensko. Oba sta bila še tako čila, da sta bila sposobna za pravo zakonsko življenje. Japonko je to zabavalo, pa tudi zanimala jo je ta nad 80 let stara ženska, ki je imela komaj kako gubo na obrazu. Odkrila je, da tam v vsaki hiši vsi, stari in mladi, vsak dan popijejo približno po 0,3 l čaja kombuša. V Kargasoku sta rak in visoki krvni pritisk neznani stvari. Da bi Japonka ta čaj sama naredila in gojila, je dobila navodila in gobo, kako naj jo goji in ravna z njo. Vzela jo je s seboj na Japonsko in jo začela gojiti. Povabila je svoje znance in prijatelje, naj pridejo v njej pit ta čaj. Njim je tudi dala gobo in navodila, kako naj ravnajo z njo. Naročila je tudi, naj jo dajo naprej svojim prijateljem. Ko so ti nekaj časa pili ta čaj, so poročali o prvih uspehih: -      nek možak je znižal svoj pritisk z 210 na 140/80 -      neko dekle si je pozdravilo pasovec Na Japonskem je bila kombuša predmet radijskih in TV oddaj. Nad milijon Japoncev pije sedaj ta čaj. V teku časa je prišla kombuša na Tajvan, v Hong Kong, pozneje pa v mnoge dežele širom sveta. Prijatelji si jo poklanjajo v znak ljubezni in spoštovanja. Kombuša je zdravilen čaj. Zdi se, kot nekakšno čudežno sredstvo za vse vrste bolezni. Znanstveniki so jo preiskovali in odkrili, da vsebuje 3 temeljne snovi, brez katerih telo ne more obstajajti. Je kombuša zdravilo proti raku? Znanstveniki bodo na to mogli odgovoriti šele v prihodnosti po temeljitih analizah in poizkusih. Zaenkrat pa o svojih spoznanjih in dognanjih poroča dr. Pan Pen. Ta čaj: -      nedvomno podaljšuje življenje -      je zdravilen zoper norice in pasovec -      lajša leta mene, tj. klimakterija -      vrača vid, ki je oslabel -      zdravi artritis, tj. vnetje sklepov -      zdravi poteče se noge -      lajša bolečine v sklepih -      zdravi bule, čire in tvore -      zdravi sivo mreno in srčni infarkt -      pospešuje apetit -      zmanjšuje debelušnost, ustavlja drisko -      zmanjšuje žolčne kamne in motnje v žolču -      preprečuje slabosti na potovanju v avionu in  v avtu -      preprečuje raka -      krepi mišice beder in meč -      zdravi zaprtje -      krepi ledvice -      zdravi poapnenje žil in sladkorno bolezen -      zdravi hemeroide -      zdravi nespečnost etc. Poznate kombušo? Kombuša ali čajna goba se imenuje tudi: burmanska, kitajska, indijska, japonska, ruska ali španska goba. Ta imena pričajo kako je razširjena. Narodi daljnega vzhoda jo poznajo že več tisoč let. Uporabljali so jo menda že egiptovski faraoni. Drobnogled pokaže pri kombuši cele kolonije gobic iz družine spizomicet. Slika je podobna gosti tkanini iz valjastih vlaken. Med njimi so drobne gobice iz družine sakaromicet. Po mnenju nekaterih gre za gobo Polyporus officinalis, ki vsebuje agaricin. Prof. Oliver pa pravi, da proizvaja ta goba predvsem teomicin, ki krepi nadledvične žleze in povečuje v njih obtok krvi ter pospešuje izločanje hormona kortizona. Verjetno vsebuje tudi penicilin, vitamin B in zlasti C. Še ni dovolj raziskana. Prof. Oliver je predlagal, naj bi to gobo uvrstili v mednarodno farmakopejo (lekarniško knjigo). Kombuša pa pravzaprav ni goba, ampak čvrsta mrena ali klobuk na čaju, svetlo sivkaste barve, pa tudi rjavkaste od lipovega čaja. Goba jemlje iz čaja rastlinske snovi, v čaj pa izloča zdravilne sestavine. Kombuša raste na ruskem čaju, pa tudi na čaju borovničevega listja, šipkovih jagod. Vsakemu teh čajev je dobro priliti nekaj ruskega čaja. Za kombušin čaj pa niso primerna aromatična zelišča kot: melisa, meta, žajbelj etc. Čajne zeli samo poparimo, oz vsujemo v vodo, ki je začela vreti. Pa ne kuhamo, ampak odstavimo, pokrijemo za kakih 10 min. Nato precedimo in osladimo. Na liter čaja se dene 3-4 žlice sladkorja. Čaj se pripravi v dobro emajlirani posodi in se meša z nekovinsko žlico. Kovina škodi kombuši. Za gojitev je najbolj primeren 4 literski kozarec za vlaganje – zaradi široke odprtine in velike površine. Gobo se dene na mlačen čaj. Kozarec pokrijemo s tilom ali gazo zoper prah in mušice. Goba potrebuje zrak za svoj razvoj in rast. Stoji naj v prostoru, ki ima 15 - 20 C toplote. Čaj dozori v 6 dneh oz odvisno od tega, kot je goba pač velika, koliko čaja je pod njo in kako je prostor okoli nje topel. Najbolj je čaj okusen 5. dan. Takrat dobi prijetno kiselkast, rezek okus in vonj po kislem. Čaj se odlije v steklenico, steklenica se dobro zamaši in postavi na hladen in temen prostor. Gobo nato denemo na krožnik, pomijemo kozarec, poberemo z gobe morebitne gnilobe, plesnobne nitke in kosmiče. Gobo splaknemo v mlačni vodi. Pri tem gobe ne smemo stiskati ali tlačiti. Nato pripravimo novi čaj, ga osladimo, pohladimo, prilijemo za 2 prsta starega čaja in denemo gobo nazaj v kozarec za čaj. Med menstruacijo se ne smemo dotikati gobe, ker to slabo vpliva nanjo. Po takem predevanju goba rada večkrat zatava po tekočini oz čaju in neredko pade celo na dno. Kaj tedaj? Dodaj še žlico slakdorja! Če po 24 urah goba sama ne splava na vrh, ki moramo pomagati, sicer se v tekočini na dnu lahko zaduši. Najbolj ji pomagamo, če jo podložimo s križem iz obeljenih, za mezinec debelih bezgovih paličic. Čez par dni ta svojevrstni splav odstranimo. Pa ni nujno. Če se pojavi na dnu kozarca v čaju gošča, denemo gobo na krožnik, precedimo ves čaj skozi krpo, pomijemo kozarec in denemo gobo nazaj na čaj. Lahko ga še osladimo s kakšno žlico sipe. Včasih plini vzdignejo gobo na sredi. Potlačimo jo nazaj v tekočino. Če to ne pomaga, se gobo mirno razreže oz izreže na sredi in napravi nekakšni dušnik za pline. Goba se tam kmalu zaraste. Pitje kombušinega čaja dobro vpliva na srce in na celotno zdravstveno stanje. Zmanjšuje krvni pritisk, izboljšuje krvni obtok ter kakovost krvi. Zato pomaga pri gnojnih tvorih, ranah in trdovratnih ekcemih. Tudi čisti in osvežuje kožo. Zato velja za kozmetično sredstvo. Preprečuje in zadržuje poapnenje žil. Zadržuje nezdravo debeljenje in ohranja oz vrača vitko linijo. Izvrstno gasi žejo in zmanjšuje željo po vinu in pivu, kar je pozitivno za alkoholike. Uspešno zdravi naduho in malarijo. Pospešuje tek in ureja prebavo. Ugodno deluje pri črevesnih in želodčnih vnetjih, želodčni kislini in trdovratnem zaprtju. Lajša tifusno vročico. Zdravi razne vrste revme in nekatere živčne bolezni, obolenja jeter in žolčnega mehurja oz žolčnika. Topi kamne v ledvicah, žolču in mehurju, če so ti iz CaCO3 ali Ca-phosphata. Pomaga pri tuberkolozi, lajša pri kolitisu. Dobro se obnese tudi pri neredni menstruaciji. Pri sladkorni kaže prav dobre učinke, ker telo sladkornega bolnika v tej obliki sprejema potrebni sladkor, zlasti, ker vsebuje kortizon. Ta je namreč bistvene važnosti pri zdravljenju sladkorne bolezni in tuberkoloze. Izmučenim omogoča tudi dober spanec, če zvečer izpijejo čašo tega čaja. Pitje tega čaja se priporoča zlasti pozimi, ko je manj vitaminske hrane oz zelenjave. Zunanje se obnese ta čaj za izmivanje ran, tvorov in prask, kadar je čaj močno kisel. Kisel kombušin čaj čisti celo kovine: cin, srebro etc. Par kapljic tega čaja izčisti kalno vino v steklenici v par urah. Z eno besedo: kombušin čaj se je večkrat obnesel tam, kjer druga zdravila niso več pomagala. Zdravljenje s to gobo oz s čajem traja 2 – 3 mesece. Pri lažjih obolenjih zadostuje ena čaša na dan, pri težjih pa 2 – 3 čaše. Pije se že na tešče, čez dan pa kake četrt ure pred jedjo, pa le bolj po požirkih. Pred pitjem je dobro čaj nekoliko pogreti, zlasti pri bolnikih z bolj občutljivim grlom in sapnikom, zlasti pozimi. Pa tudi z vodo bo treba mešati ta čaj, kadar je prekisel. Med zdravljenjem ni potrebna kakšna posebna dieta. Drugih zdravil pa med tem zdravljenjem ne priporočajo jemati. V odprtem se ta čaj močno skisa in je zato odličen kis za solato, ki jo dajemo bolniku. Seveda čaj po potrebi tudi razredčimo. Priprava čaja: 1.      odmerimo vodo            - 1,5 litra vode 2.      vsujemo sladkor            - 5 velikih žlic sladkorja 3.      ko zavre, dodamo čaj      - 5 zavitkov ruskega čaja (ali 4 šipka + 1 ruski) 4.      čaj stoji                  - 10 min. 5.      čaj ohladimo na sobno temperaturo 6.      v posodo vlijemo za en prst starega čaja, nalijemo čez novega in položimo na površino gobo 7.      pokrijemo kozarec s tanko gazo zoper prah in mušice 8.      počakamo 6-8 dni, da nastanejo drozi gobe in začne goba rasti 9.      dnevno spijemo kakšne 3 skodelice čaja Poleg ruskega čaja lahko uporabljamo za čaj tudi zelišča: kamilice, borovničevje, leskovo listje in robido. NE SME se dodajati močnih aromatičnih zelišč kot so žajbelj, materina dušica, meta, pelin, tavžentroža, rman ipd.

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 27.12.2004 at 11:35:02 Kombuša – dragocen dar narave Ko je predsednik ZDA Reagan zbolel za rakom, so mu Japonci poslali kombušo, naj bi se zdravil z njo, tako zelo so bili prepričani o njeni zdravilnosti. Čaj pijejo ljudje od Rusije tja do Kitajske že več stoletij. Kaj pravi medicina o njej? Vsekakor je kombuša dragocen pripomoček pri zdravljenju z zdravili iz apoteke. Z njo se izboljša stanje ne le bolnikov, ampak je tudi za zdrave ljudi preizkušeno sredstvo, da se obvarujejo bolezni in ne izgube vitalnosti tj. čilosti in žilavosti tja v visoko starost. Kombuša je nekaj živega, Podobno kot človek, tudi ona potrebuje veliko svežega zraka. V zakajenih prostorih kmalu odmre. V zdravem okolju pa raste, se razvija in množi in sicer na po trosih, ampak po nekakšnem brstenju. Ko zraste, tvori nekakšen žoličast skelet, ki je zelo žilav in predstavlja sožitje raznih bakterij in droži raznih vrst. Različne analize še niso dokončno razjasnile njene biokemične sestavine. Eni pripisujejo njeno učinkovitost vitaminom in fermentom, ki jih ta čaj v obilni meri vsebuje. Ugodno učinkuje njena glokoronska in mlečna kislina. Ta razstruplja, ker se veže z odpadnim materialom in tujki v telesu, presnovo v telesu. Druge njene sestavine pa tudi pospešujejo zdravje veznega tkiva in hrustančevine. Tako kombuša čisti telo, odstranja iz njega žlindro, po drugi strani pa očitno poživlja ves sistem žlez. Tako je, če ne splošno sredstvo za zdravje, vendar učinkovit pripomoček, ki učinkovito spremlja zdravljenje najrazličnejših bolezni, od protina, revme, zamaščenosti pa tja do raka. Posebno pri zdravljenju raka zavzema kombuša mesto med naravnimi sredstvi, ki ga doslej še niso dovolj spoznali in priznali. Pri tem je pomembno to, da nima nobenih stranskih škodljivih učinkov. Že pred časom so odkrili, da zdrave celice izžarevajo nekakšno biofotonsko sevanje. Isto sevanje so opazili tudi pri zdravilnih zeliščih in nekaterih gobah. Pokazalo se je, da pitje kombušinega čaja lajša in hitro vodi k izboljšanju zdravstvenega stanja. Biofotonsko sevanje kombuše se razteza na škodljive snovi v telesu, na žindro in celo na tumorje. Ta vpliv se opaža v krvi rakavih bolnikov. Preiskave so tudi pokazale, kako je kombuša važna za naše celotno zdravstveno področje. Z njo se uspašno zdravi organizem, ki ga je poškodovala radioaktivnost. To se je pokazalo pri černobilski nesreči. Tedaj so bili zdravi organizmi dodatno obremenjeni. Pitje kombuše pa je v teh ljudeh povzročilo nepričakovano in naglo izboljšanje stanja, ki se je dalo tudi izmeriti. V ZRN mnogi zdravniki in zeliščarji uporabljajo kombušo s presenetljivimi uspehi. So na stališču, da v organizmu rakavega bolnika mikroorganizmi vrše svojo rušilno delo zlasti v krvnih eritrocitih. Snovi čajne gobe pa zavirajo razvoj nižjega mikroba endobianta, ki mu odvzema snovi, iz katerih se hrani. Ta virus, imenovan tudi Sifonosphora polymorpha, ostane brez podlage, iz katere črpa snovi za svoj obstoj in razvoj. Ker je kombuša brsteča goba, so jo po načelu goba proti gobi – poslali v boj zoper endobiant, ki je tudi nekakšna goba nižjega razreda. Številni uspehi so dali prav temu posegu dr. Sklenerja. Njegovo zdravljenje vključuje tako predstopnje raka kot tudi poznejše stopnje rakove bolezni. Tako je čajna goba bistveno udeležena pri zdravljenju raka. Zdravstvo jo čedalje bolj ceni.

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 27.12.2004 at 11:36:56 Misteriji 31 Čaj, ki je prišel iz življenja v oceanu Kombuša – čudežna goba Nihče natanko ne ve, od kod izvira kombuša, vemo pa, da je v rabi že dva tisoč let. Pravzaprav niti ni važno ali so jo prvi gojili Kitajci, Korejci, Japonci ali Rusi. Če smo natančni, v resnici niti ne gre za gobo, temveč za skupek bakterij. Izvir imena bi lahko bil japonski, kajti v japonščini »kombu«pomeni rjave čajne alge, »ča« pa čaj. V Sloveniji se je bolj udomačilo ime kombuša. Morda je najboljši opis kombuše podal zeliščar Weidinger, ki pravi: »Kombušein čaj je daven vzhodnoazijski napitek, ki izvira iz oceana... Tri leta sem bil misionar na otoku Tajavnu. Na jugozahodnem obalnem območju so idealne razmere za gojenje čaja, ki ga gojijo na velikih površinah. V Fukienu pa sem se približal razumevanju pomena besede »K'un-Pu-ch'a« ali »kombuša«: čaj, podoben vinu. Zaradi misionarskih dejavnosti sem moral potovati na otoka Quemoi in Matsu, ki ležita bližje celini, blizu province Funkien. Velik vtis je name napravil napitek, ki so mi ga postregli domačini. Imel je sladko-grenek okus in je v vročem podnebju deloval izredno osvežilno. Je šlo za vino, ki je imelo okus odličnega čaja ali za nenavaden čaj z okusom redkega vina? Reči moram, da se po pitju nisem počutil le bolj krepkega, ampak tudi veliko bolj zdravega. Pomagal je zlasti presnovi in povzročil prijetno sproščenost. Ko sem vprašal, kaj je K'un-Pu-ch'a, so mi odvrnili: »Čaj, ki je prišel iz življenja v oceanu«. Že za časa dinastije Tsin okrog leta 200 pred n.št. je bil znan kot pijača s čarobnimi lastnostmi; zagotavljal naj bi celo večno življenje. Imenovali so ga z različnimi imeni. Eno najznamenitejših je bil »božanski Ča«, ki so ga uporabljali kot zdravilo proti kroničnemu gastritisu. Izročilo govori tudi o korejskem vraču, Kombi po imenu, ki je leta 414 predpisal ta čaj japonskemu cesarju. »Božanski Ča« je prišel s Kitajske prek Koreje do Japonske, kjer je dobil ime »Kom-bujev Ča« - kombuša. Raziskovanje kombuše na Zahodu Najbolj poznani so raziskovalni izsledki, do katerih so prišli na univerzi v ruskem Omsku in rezultati dr. Rudolfa Sklenerja. Zlasti ugotovitve dr. Sklenerja zahodni tisk pogosto povzema.Dr. Sklenar je prišel iz tedanje Vzhodne Nemčije, kjer so kombušo uporabljali tudi preprosti ljudje že od začetka stoletja. Medicino je študiral v Pragi, prvič pa se je s kombušo srečal v nekem samostanu. Med drugo svetovno vojno je delal poskuse s to kulturo in na njih je temeljilo njegovo kasnejše raziskovalno delo. V začetku 60. let. Je objavil svoja dognanja tako v strokovnem kot v poljudnem tisku. S tem je širša javnost izvedela za zdravilne in krepilne lastnosti kombuše. Dr. Sklener jo je uspešno uporabljal pri sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku, vseh vrstah prebavnih težav, pri boleznih želodca in črevesja, pri revmatizmu in protinu. Glavno področje njegovega dela pa je bilo biološko zdravljenje raka; vanj je vključil tudi kombušo. Njegove zdravilne metode so bile tako uspešne, da so jih uporabljali mnogi zdravniki. Ko se je izvedelo, da je kombušo pri vseh svojih rakavih bolnikih uporabljala tudi dr. Veronica Carstens (žena bivšega nemškega predsednika), je goba postala priljubljeno in široko uporabljano zdravilno sredstvo. Dr. Sklener in dr. Carstensova sta svojim bolnikom z rakavimi boleznimi priporočala njeno uporabo kot dopolnilo k drugim oblikam zdravljenja. Kombuša – dejstvo ali izmislek? Poročila o zdravilnih uspehih so pogosto posplošena in se prenašajo brez potrebnih dodatnih podrobnosti. Tako je npr. med ljudmi uveljavljeno splošno prepričanje, da so vsa rastlinska in zeliščna zdravila le blagodejna in ne morejo povzročati stranskih učinkov. V resnici pa je pripravek, ki je za enega zdravilo, za nekoga drugega lahko prav nasprotno. Prve pošiljke kombuše je spremljal listič z opisom čaja Kargasok. Takole je bilo napisano: »Pred približno 60 leti je neka Japonka obiskala pokrajino Kargasok v Rusiji. Osupla je bila, ko je ugotovila, koliko zdravih stoletnikov živi tam. Srečala je celo 130-letnega moškega, poročenega z žensko pri osemdesteih, ki je še vedno lahko zanosila. Japonka je skušala skrivnost izvedeti od neke osemdesetletnice, ki je bila skoraj brez gub. Izkazalo se je, da so v vsaki hiši tako mladi kot stari vsak dan popili okrog tri decilitre kombušinega čaja. Za pripravo tega čaja so Japonki dali posebno glivico in navodila, kako naj jo uporablja. Odnesla jo je domov na Japonsko in jo začela gojiti. Vabila je prijatelje, naj pijejo kombušin čaj in jih oskrbela z informacijami o njegovi rabi. Ti so kombušo nato prenesli svojim prijateljem. Po nekaj časa trajajočem pitju čaja so se začeli pojavljati uspehi. Nek moški, ki je imel krvni tlak 210/120, ga je znižal na 140/80, dekle, pri kateri so ugotovili pasovec, pa je ozdravelo. V Kargasoku sta rak in visok krvni tlak neznana. Na Japonskem je kmalu po začetku televizijskih reklam začel kombušin čaj piti vsaj milijon ljudi. Razžiril se je na Tajvan, našel pot v Hong Kong in se zdaj širi po vsem svetu. Raziskovalci so ugotovili, da vsebuje tri nujne elemente, brez katerih telo ne more. Dr. Pan Pen z Japonske poroča, da ima čaj takšne učinke: -      podaljšuje življenje -      zdravi  norice in pasovec -      zmanjšuje gubanje kože -      odvrača rakave spremembe -      preprečuje neprijetne simptome menopavze -      vrača ostrino vida -      krepi mišice na nogah -      zdravi artritis -      spodbuja spolno slo -      odpravlja znojenje nog, zaprtje in bolečine v sklepih -      zdravi ognojke -      zdravi zožane žile in sladkorno bolezen -      krepi ledvice -      zdravi sivo mreno in bolezni srca -      vrača apetit in dober spanec -      zmanjšuje nevarnost žolčnih kamnov in jetrnih bolezni -      pomaga pri hujšanju -      ustavlja drisko -      osivelim lasem vrača barvo in odpravlja plešavost« Seznam je naiven, saj ne pojasnjuje, ne kakšen čaj je bil uporabljen ne tega, ali je šlo za prevretek ali poparek. Glede vseh naštetih motenj ni mogoče posploševati: nekomu lahko določen pripravek pomaga, drugemu ne. Priprava kombuše Kaj v resnici je kombuša? To je simbiotičen skupek številnih bakterij in glivičnih kultur. Ta živi skupek fermentira sladek čaj, ki postane napitek kombuša. Osvežilni okus pijače vrača dobro počutje in danes ga vse bolj cenijo kot sredstvo za preprečevanje mnogih bolezni. Žive glivice v kombuši dajejo pijači aktivno življenje, ki se nadaljuje tudi po vstekleničenju. Recept za pripravo čaja je takšen: 2 litra vrele vode 15 dag sladkorja 2-4 čajne žlice (ali filter vrečke) čaja – črnega, zelenega ali mešanega 1 zdrava kultura kombuše 2 žlici kisa (uporabite le pri prvi pripravi, ko še nimate na voljo kombušinega napitka. Ob prihodnjih pripravah namesto kisa uporabite 2 dl napitka.) Namesto pravega čaja lahko uporabite tudi zeliščnega, vendar ne takšnega, ki vsebuje veliko olj. Biti morate prepričani, da so rastline dobro osušene in niso onesnažene s sporami ali glivami. Veliko olja vsebujejo bergamotka, kamilica, kumina, koper, janež, sivka, meta, rožmarin, pehtran in timijan. Priporočamo, da za začetek uporabite pravi (črni ali zeleni) čaj, ko boste dobili že nekaj izkušenj, pa poskusite še z zeliščnimi. V tem primeru vzemite 2-3 čajne žličke zeliščnega čaja, ga prelijte z vrelo vodo in pustite stati 5 minut. Nato nadaljujte z opisanim receptom. Za pripravo kombušine kulture boste potrebovali porcelansko, stekleno ali keramično posodo, ki drži približno dva litra in pol. Vanjo dajte čaj ter ga prelijte z vrelo vodo, nato dodajte sladkor, premešajte, da se raztopi in vse skupaj pustite stati 10 do 15 minut. Operite kombušo in jo položite na površino čaja. Goba ima eno gladko in eno grobo stran. Položite jo tako, da bo gladka stran gledala navzgor. Posodo pregrnite z muslinom ali podobno tkanino, ki prepušča zrak, in ga pripnite z elastiko. Posoda naj stoji na toplem (med 22 in 28 stopinj). Goba ne potrebuje svetlobe, rabi pa toploto in zrak. Tobačni in druge vrste dima ji škodujejo. Po šestih do devetih dnevih fermentacije (ki je poleti hitrejša) odstranite gobo s čistimi rokami, precedite napitek in ga prelijte v steklenice. Imeti mora komaj opazno pekoč in rahlo sladek, ne prekisel okus. Steklenice postavite v hladilnik, sicer se fermentacija nadaljuje in pijača postane grenka. Gobo, ki ste jo vzeli iz posode, lahko takoj uporabite za pripravo naslednje pošiljke. Goba se razmnožuje sama Pri vsaki pripravi bo goba dodatno zrasla na osnovni površini izvirne kulture. Dodatno rast je ponavadi mogoče zlahka ločiti in jo uporabiti za pripravo dodatne posode ali jo dati prijateljem. Če istega dne ne boste nastavljali novih posod, shranite gobo v neprodušno posodo (v kateri je nekaj napitka), ki jo spravite v hladilnik. Priporočena dnevna količina napitka so vsaj trije vinski kozarci: prvi napitek pred zajtrkom, druga dva pa pol ure po kosilu in po večerji. Povsem varno pa lahko popijete tudi večje količine. Celo priporočljivo je, da skušate sami ugotoviti, koliko kombušine pijače vam najbolj koristi. Možne težave pri fermentaciji Kot pri vsaki gobi se lahko tudi pri kombuši pojavijo motnje, ki ji škodujejo ali jo celo uničijo. Če temperatura ni enakomerna ali če je bila goba predolgo shranjena, lahko dobi lepljivo prevleko. V takšnem primeru jo je potrebno očistiti z limoninim sokom ali vinskim kisom, potem jo lahko spet uporabimo. Nekoliko bolj težavno je, če se na gobi pojavi plesen, kar je lahko posledica prenizkih temperatur ali nečistega okolja. V tem primeru moramo napitek zavreči in gobo očistiti, kot smo pravkar omenili. Ne umivajte pa je brez potrebe. Zavedati se moramo, da je vedno nekoliko sluzasta. Tobačni dim kombušo uniči. Ostale vrste dima prenaša lažje, čeprav se navzame vonja, ki ga je kasneje še nekaj časa mogoče čutiti v napitku.

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 27.12.2004 at 11:38:01 Napitek, ki je porezal tri glave Leta 1951 sta se sovjetska Akademija za znanost in Inštitut za raka v Moskvi odločila, da izvedeta raziskavo o pogostnosti raka v različnih pokrajinah Sovjetske zveze. Raziskava je pomagala odkriti pokrajine, kjer je najmanj obolelih za rakom, da bi potem lahko raziskali vpliv okolja na tamkajšnje prebivalce. Ugotovili so, da je med prebivalci okrožij Berenski in Solikamsk, v departmaju Perm na Kami v Uralu, iz nepojasnjenega vzroka, zelo malo primerkov raka kljub temu, da okolje sploh ni tako idilično. Koncentracija industrije in rudnikov, ki povzročajo kar precejšnje onesnaženje, je na tem področju celo večja, kot v drugih pokrajinah Sovjetske zveze. Rezultati raziskave v okrožju Perm so se hitro razširili in že se je začelo govoriti o univerzalnem zdravilu ta raka. Raziskavo, katero sta vodili dve ekipi strokovnjakov s svojimi pomočniki, je dala presenetljive rezultate: Ugotovili so, da emisije iz rudnikov azbesta, svinca in kalija, ki se jim pridružujejo še emisije iz tovarn, ki te snovi predelujejo, močno onesnažujejo vodo, rastlinstvo in živalstvo. Vse to pa ne vpliva na prebivalstvo tega področja. In še več: poraba alkohola in tobaka je v tem predelu celo večja, kot drugod. In kljub temu je tod zelo malo primerov raka in prestopkov zaradi pijanosti. Dejstvo je, da je ta predel, kljub onesnaženemu okolju, kar nekako varen pred rakom, je vzbudilo veliko pozornost raziskovalcev. Nekega dne, ko je bila neznosna vročina, je direktor ene od raziskovalnih ekip, dr. Molodeiev, ukazal nenaden postanek v neki vasici, kjer naj bi se odžejali. Neka ženica jim je ponudila »čajev kvas«, pijačo, ki je doslej niso poznali in se jim je zdela zelo okusna in osvežujoča. Ženico so prosili, naj jim zaupa, kako pijačo pripravlja. Mimogrede, pijačo, ki je bila v teh krajih zelo razširjena, so prebivalci poznali že desetletja. Priprava je zelo preprosta. »Čajev kvas« so pridobivali s fermentacijo črnega čaja s kombušo, imenovano tudi »goba dolgega življenja«. Ženica je zdravniku med drugim povedala, da vse družine pripravljajo in pijejo to gobovo vino. Odkritje zdravila proti raku Ko so anekdoto povedali dr. Vinogradovu, ki je bil nekoč Leninov osebni zdravnik, je ukazal, naj pijačo podrobno raziščejo in ugotovijo njeno učinkovitost. Rezultati raziskave v okrožju Perm so se hitro razširili in že se je začelo govoriti o univerzalnem zdravilu za raka. Šušljanje je nazadnje prišlo na uho tedanjemu ministru za notranje zadeve in vodji sovjetskih tajnih služb. Analize so v pijači odkrile več aktivnih snovi z antibiotičnim učinkom, še posebej mlečno kislino D+, folno kislino, vitamine B1, B2, B3, B5 in B12 ter hepatičen (jetrn, ki se tiče jeter) encim glucuronsyl-transferas. Ministru Beriji so morali znanstveniki in različni laboratoriji podrobno pojasniti zadevo. Čeprav raziskovalci še niso prišli do otipljivih razlag o učinkovitosti slavne gobe, je želel o tem prvi obvestiti Stalina. Diktator je bil obseden od strahu pred rakom, bil pa je tudi malo vraževeren, verjel je namreč v sanje in dolgoročne prerokbe, kadar so mu bile naklonjene. Berija je priganjal raziskovalce, naj čim hitreje odkrijejo molekulo kombuše, ki je sposobna premagati raka. Ker pa so z izdelavo preparata kasnili, se je odločil, da Stalinu predstavi »čajev kvas« kot popularno rusko zdravilo, ki so ga odkrili ruski razsikovalci. Dr. Vinogradova pa je prosil, naj pripravi poročilo o svojem odkritju. Konzilij dvanajstih uradnih zdravnikov, ki so skrbeli za Stalinovo zdravje, je jeseni leta 1952 dal svoje soglasje, Beria pa je njihovo soglasje podpisal. Toda vsemogočni šef KGB je storil napako, ker je dal napitek Stalinu, ne da bi poprej vprašal za mnenje svoja dva najožja sodelavca, generala Riumina in Ignatieva. Generala sta sicer vedela za vso zadevo, saj sta tudi sama obiskovala laboratorije in slišala mnenja strokovnjakov, a sta bila na Berio ljubosumna in sta se želela polastiti njegovega položaja. Sestavila sta nasprotno poročilo, v katerem sta dr. Vinogradova in njegove sodelavce obtožila, da so namenoma vzgajali nevarne »plesni«, s katerimi so hoteli zastrupiti Stalina. Diktator je komaj začel s svojo kuro, ko so mu prinesli omenjeno poročilo ter mimogrede zahrbtno pokazali na imena večine podpisanih zdravnikov, ki so bila židovska. Stalin, ki je bil bolestno sumničav, je Ignatievu in Riuminu dal vsa pooblastila, da dr. Vinogradova in njegove sodeavce zapreta v zloglasni zapor Lubjanka, še preden se začne proces, znan pod imenom »zarota belih bluz«. Stalin je umrl nekaj mesecev pozneje, Beria, Riumin in Ignatiev pa so bili zaradi svojih intrig obsojeni na smrt. Uradno raziskavo pijače kombuša so tedaj ustavili.

Title: Re: Kombuša Post by lola on 27.12.2004 at 11:53:36 Hvala, Devi, za izčrpne informacije.

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 01.02.2005 at 00:17:08 http://www.kombu.de/croa-1.htm v srh.jeziku kup informacij, raziskav in pričevanj o delovanju kombuše

Title: Re: Kombuša Post by Milko Ozmec on 25.02.2005 at 17:12:28 Prosil bi samo če poveš še kje se jo da kupiti !                             Hvala

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 25.02.2005 at 23:29:31 Kolk sem vidla, se jo prodaja sam v tujini, pri nas se to bolj shera od enga do druzga. Ker zadeva tak hitro raste, ti jo lahko čist vsak, ki jo doma dela, kak kos odstopi. Če bi jo mel, se mi oglasi na meil, pa se lahko probava uskladit :)

Title: Re: Kombuša Post by borislj on 19.05.2005 at 15:24:15 tudi jaz bi rad kupil kombušo,mi lahko kdo pomaga ?

Title: Re: Kombuša Post by Robert on 19.07.2005 at 12:05:20 mene pa zanima a ma kdo izkušnje z gojenjem kombuše, sam sem jo po nardiu po recepturi (čaj, posoda,....) pol se mi je pa po 7 dneh začela pojavljati nekakšna plesen na vrhu. Zdej me pa zanima a je to normalno al ka? LP Robert Sončni

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 19.07.2005 at 17:36:41 kaj to je bla plesen kot plesen al plast nove gobe, ki ponavadi zraste na vrhu stare? nova plast se ponavadi začne  kot en tak čist tanek sloj ki zraste na površini iz mehurčkov in se vse bolj debeli, na začetku bi znala bit dost podobna plesni sam pr tej vročini, ki jo imamo zdaj bi ti mogla nova goba zrast že po par dneh ne šele po 1 tednu plesen se ti lahko pojavi tud, če v čaj na začetku ne dodaš dovolj kombuša napitka, ker je flora premal kisla da bi začelo fermentirat

Title: Re: Kombuša Post by Robert on 20.07.2005 at 09:13:11 ok, plesen se je tvorila na tisti tanki začetni plasti in je bila bele barve in rahlo,,kosmata,,. Staro kulturo ,brez plesni sm, pobral dol opral, skuhal nov čaj, dodal od prejšnjega vretja mal tekočine, zdej bomo pa vidli ka bo. se še oglasim. Še enkrat pa  hvala Devi. Sončen pozdrav

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 20.07.2005 at 10:52:28 np, upam da ti bo ratalo  :)

Title: Re: Kombuša Post by Robert on 04.08.2005 at 15:42:57 ???no, ni ratalo, zdej pa res ne vem ka delam narobe, a je možno da je bilo kej narobe z kulturo ki sem jo dobil, je bla že kar stara in suha sam to nebi smel bit problem, zato naprošam vse prisotne če ma kdo za šerat  kej kombuše nej mi javi. Lep pozdrav  [flash=200,200][/flash]

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 05.08.2005 at 10:06:28 ne bi smela bit suha, verjetno. tud če je ne delaš kak mesec al pa dva, jo moraš zmer dat v vsaj nekaj njene tekočine, da raste in zori dalje. če se posuši, odmre. javi se mi na IM al pa na meil, imam zmer dosti gobe, pa tud kak kontakt ti lahko posredujem, če nisi iz mb

Title: Re: Kombuša Post by Robert on 05.08.2005 at 17:28:57 :D fino, sm kar doskrat v MB, tako da se ti javim ko se približam, drugače pa sm iz celja, in če poznaš koga  iz ce, pa tudi nebi bilo slabo. Še enkrat res HVALA[glb][/glb]

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 08.08.2005 at 09:38:45 nope, iz Celja boš pa ti prvi ;D oki, javi se potem :)

Title: Re: Kombuša Post by Igor on 08.08.2005 at 20:58:03 Ali kdo ve, če bi bilo kaj narobe, če bi v kombušo stisnil limono? Hvala in LP     Igor

Title: Re: Kombuša Post by tammeja on 25.10.2005 at 10:39:57 Ojla... popravek ;) ...v Celju oz. okolici je kar nekaj ljudi, ki ima Kombušo  :) jst (oz. mami) je pravkar "ustvarila" prvo rundo in tudi ona se je v začetku spraševala ker so bila navodila, ki jih je prejela precej pomankljiva... tako da hvala za vse informacije, ki mi bodo pomagale pri nadaljnji pripravi. Če pa bi jo kdo v okolici potreboval, naj se javi, samo da gobica malo zraste  ;) Lp T.

Title: Re: Kombuša Post by VLADKA on 02.12.2005 at 10:17:32 Zdravo! Mene zanima, če kdo ve ali lahko piješ ta čaj če sočasno jemlješ zdravila. Moja kolegica ima raka na želodcu  in jo zdravijo  s kemoterapijami. Istočasno, ker ima kemoterapije na tri tedne, pa mora jemat zdravila za zaščito želodca in ledvic. Zdaj pa ne veva če bi lahko pila ta čaj, da bi si okrepila imunski sistem. Hvala !

Title: Prodam kombušo Post by Špela(Guest) on 10.04.2006 at 12:39:24 Prodam kombušo, vzgojeno pri meni doma.  ;) Pošljite mail. Ali pa pokličite: 041/862 690 Sem iz okolice Ljubljane.

Title: Re: Kombuša Post by Cernezel Marjan(Guest) on 24.05.2006 at 22:12:35 Devi wrote on 27.12.2004 at 11:31:02: tle kopiram tekste, ki sem jih dobla o kombuši skupaj s kulturo. So precej površni, dost več dost boljših informacij se da dobit tukej http://w3.trib.com/~kombu/

Title: Re: Kombuša Post by Petra G. on 23.08.2007 at 16:34:11 ej Devi, a ti še prakticiraš pitje kombuše? mene to mal zanima. ;) bi sprobala zadevo.

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 23.08.2007 at 16:38:15 jup, redno sem vmes nehala za par mesecev pa mi moja presnova ni bla najbl hvaležna, da padca imunskega sistema in ponovnega izbruha alergij sploh ne omenjam. bi mela gobo?

Title: Re: Kombuša Post by Petra G. on 23.08.2007 at 18:39:07 bi ja  [smiley=1grin1.gif]  [smiley=happy.gif] tnx

Title: Re: Kombuča Post by ARS on 25.08.2007 at 23:50:09 Ej, tale kombuča pa čist nič apetitlih ne zgleda ...  :-/ Tukile je tudi slika: http://www.zanaravo.com/forum/viewtopic.php?t=4&sid=f247cec3b6a882fb09109d0a91e5e109 pa še par linkov (http://www.fungi.com/info/articles/blob.html), pa prodajajo jo tut. Tukile so pa navodila za pripravo in precej slikovnega gradiva: http://www.kombu.de/slovenia.htm No, zdej pa samo še eno kombučo rabim, pa začnem in sprobam. Devi, upam, da mi ne bo treba do palačink čakat, al pa tolk dolg ... ;) ARS

Title: Re: Kombuča Post by ARS on 26.08.2007 at 00:45:39 ARS wrote on 25.08.2007 at 23:50:09: Devi, upam, da mi ne bo treba do palačink čakat, al pa tolk dolg ... Ni panike, sm jo na eBayu najdla (kombuča oz. kombucha me je prišla 2,20 EUR, poštnina pa 2 EUR).  ;) No, pa da vidmo, v kakšnem stanju bo do mene prišla. Lepo bodite, ARS

Title: Re: Kombuča Post by ARS on 09.09.2007 at 13:57:22 ARS wrote on 26.08.2007 at 00:45:39: Ni panike, sm jo na eBayu najdla (kombuča oz. kombucha me je prišla 2,20 EUR, poštnina pa 2 EUR).  ;) No, pa da vidmo, v kakšnem stanju bo do mene prišla. Tole zadnje vprašanje je bilo huda napaka ...  ;) Odprem nabiralnik, pobiram pošto iz njega ... Matr, kako neki hudo smrdi! Pa kva je to, mokre, namočene in zamazane kuverte? Bljak ... In vmes ena mini kuverta oz. ene sorte paketek ... ves moker, smrdeč in razpadajoč. Mislm, kva?!?! Skratka, gospa so mi poslali kombučo zapokano v eno plastično vrečko, ki je bila ovita s tistim rjavim papirjem (s takim, iz katerega so tut papirnate vrečke) in naokrog nekajkrat priheftana s sponkami za papir, pa vse skupi v en bel papir zavito (al pa mrbit v eno mejhno belo kuverto) ... mokro, razpadajoče, smrdeče. Halo!? In to nej jest zdej v čaj dam, al va? Ja, zihr ...  ::) No, pa sem; vseen. Pa čeprav kos, ki sem ga dobila, niti slučajno ni zgledal tako lep in svetel in čist kot slikice kažejo, in še zdej ne; prej nasprotno. Pa tut navodila na spletu so me prec v dvome butnla, ker pravijo, da moraš 10 % stare tekočine, skupaj s kombučo, v nov čaj dat ... Ja, le kako, še kombuča je do mene prišla čist dehidrirana, pa "prežvečena", pa ... pa jest sem jo najprej močno dobr splaknila ... Ma, skatka, dva litra zelenega čaja z jasminom zdaj v ličnem steklenem kozarcu gostita ta kos kombuče, ki je skoraj takoj potonil na dno, gaza vse skupaj pokriva, moja "tavelka" pa stoično vse to opazuje, sprašuje, not in pod gazo kuka, pa s sumljivim nasmeškom komentira a la "A tole mislš ti pol čist zares pit?". No, po treh-štirih dneh je zdele na vrhu neki belih pikic in motnih lis (kokr npr. od olja na vodi), ki zgledajo čist tko kokr soliden zametek plesni ... Bljak! Devi!!!!!!!!!! 1) A bo oz. a je lohk sploh kej zdravga iz tega? 2) A nej tale moj poc kr prec stran fliknem? 3) A to zmeri in skoz tko smrdi? 4) A mi boš ti eno lepo, kt na sliki, zrihtala, prosim? ;) Bohlonej, :-* ARS

Title: Re: Kombuča Post by gape on 09.09.2007 at 14:42:46 ARS wrote on 09.09.2007 at 13:57:22: 3) A to zmeri in skoz tko smrdi? [smiley=1grin1.gif]

Title: Re: Kombuča Post by ARS on 09.09.2007 at 15:17:35 gape wrote on 09.09.2007 at 14:42:46: ARS wrote on 09.09.2007 at 13:57:22: 3) A to zmeri in skoz tko smrdi? [smiley=1grin1.gif] No, tole bi si lohk razlagala, kokr da zaprmej zmeri in skoz. Sicer pa, Gape, nehi se naslajat in ob "nesreči" drugih krohotat, no ...  ;)

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 09.09.2007 at 16:54:07 ARS wrote on 09.09.2007 at 13:57:22: No, po treh-štirih dneh je zdele na vrhu neki belih pikic in motnih lis (kokr npr. od olja na vodi), ki zgledajo čist tko kokr soliden zametek plesni ... Bljak! Devi!!!!!!!!!! 1) A bo oz. a je lohk sploh kej zdravga iz tega? 2) A nej tale moj poc kr prec stran fliknem? 3) A to zmeri in skoz tko smrdi? 4) A mi boš ti eno lepo, kt na sliki, zrihtala, prosim? [smiley=1grin1.gif] [smiley=1grin1.gif] [smiley=1grin1.gif] 1. mogoce se ni vse zgubljeno, mal se pocak... ja nastanek nove gobe lahko zgleda kt pikice oz bele lise (v bistvu je to ena goba ki je dost podobna uni, ki jabolcni kis dela... pac zgleda kt zgleda), sam ce iz tega ne bo ratala počas plast gobe, pol lahko res stran vrzes ;) aja, pa cim bl na toplem jo probej met 2. sam ne cakat dlje kt 10 dni  [smiley=1grin1.gif] 3. kako pa smrdi? ce smrdi po kislem pa po kisu je to dost normalno, vsaj dokler je ne namočiš v čaj, pol bi moglo nehat smrdet (aja čaj... ne mesej v njega kakih aromaticnih cajev, ki majo dost etericnih olj not, najbols je navadni crni caj pa dost cukra not... s tem se goba hrani pa to pol predeluje dalje) 4. ce ne bo nc, bom sla na lov za plasticnimi kozarcki, oblubim da ne bo nc teklo [smiley=1grin1.gif]

Title: Re: Kombuča Post by gape on 10.09.2007 at 10:20:17 ARS wrote on 09.09.2007 at 15:17:35: gape wrote on 09.09.2007 at 14:42:46: ARS wrote on 09.09.2007 at 13:57:22: 3) A to zmeri in skoz tko smrdi? [smiley=1grin1.gif] No, tole bi si lohk razlagala, kokr da zaprmej zmeri in skoz. Sicer pa, Gape, nehi se naslajat in ob "nesreči" drugih krohotat, no ...  ;) sorry k mi je blo pa smešn jest furam zdej daturo za živc na desnici, pa je dost podobna fora, k jo prpravš smrdi, u parih dneh pa smrdi za popizdit (jest takrat zadeve ne uporabljam več) ... pa ona ni za pit ampak za obkladek ... [smiley=1grin1.gif] (blj kt zadeve pomagajo, blj smrdijo in blj so nagravžne za zaužitje) le zakaj nas tolk s temi 'dobrimi' zadevami futrajo ... le zakaj

Title: Re: Kombuča Post by ARS on 12.09.2007 at 01:11:31 gape wrote on 10.09.2007 at 10:20:17: ARS wrote on 09.09.2007 at 15:17:35: gape wrote on 09.09.2007 at 14:42:46: ARS wrote on 09.09.2007 at 13:57:22: 3) A to zmeri in skoz tko smrdi? [smiley=1grin1.gif] No, tole bi si lohk razlagala, kokr da zaprmej zmeri in skoz. Sicer pa, Gape, nehi se naslajat in ob "nesreči" drugih krohotat, no ...  ;) sorry k mi je blo pa smešn jest furam zdej daturo za živc na desnici, pa je dost podobna fora, k jo prpravš smrdi, u parih dneh pa smrdi za popizdit (jest takrat zadeve ne uporabljam več) ... pa ona ni za pit ampak za obkladek ... [smiley=1grin1.gif] (blj kt zadeve pomagajo, blj smrdijo in blj so nagravžne za zaužitje) le zakaj nas tolk s temi 'dobrimi' zadevami futrajo ... le zakaj ;D  Si me s temle spomnil na še eno tovrstno, bojda res u iber odlično rcnijo. "Krčne žile? Brinovih jagod ekstrakt na noge namazat; pred spanjem!" "Enmal res smrdi, pa v bistvu kar lepo, no", je bila ena izmed opomb. "Okej, bom probala." Ko mi frendica flaško celo direkt v roko priskrbi, zadevo končno res sprobam. En večer, zgolj enkrat ... Nak, ne bi več. No, najbrž res ne bom.  ;) Ne samo, da sem smrdela po brinovcu, kot bi ga sama cel litr po grlu spustila, cela spalnica je nekaj dni zaudarjala, kokr da bi se ene par pijandur po postli en teden valal, da ne govorim o tem, da sem bila v bistvu od hlapov čist zadeta ... ;D  No, sej dons se komot smejim, takrat mi pa niti ni blo zlo do smeha; še tolk manj, če veš, da izjemnno poredko alko pijače konzumiram, pa še to zgolj malenkost vina ali piva. ;) ARS PS: Živc na desnici? A se ti je zavedanje o karpalem tunelu povečalo, al je kej drucga?  ;)

Title: Re: Kombuča Post by ARS on 12.09.2007 at 01:23:29 Devi wrote on 09.09.2007 at 16:54:07: ARS wrote on 09.09.2007 at 13:57:22: No, po treh-štirih dneh je zdele na vrhu neki belih pikic in motnih lis (kokr npr. od olja na vodi), ki zgledajo čist tko kokr soliden zametek plesni ... Bljak! Devi!!!!!!!!!! 1) A bo oz. a je lohk sploh kej zdravga iz tega? 2) A nej tale moj poc kr prec stran fliknem? 3) A to zmeri in skoz tko smrdi? 4) A mi boš ti eno lepo, kt na sliki, zrihtala, prosim? [smiley=1grin1.gif] [smiley=1grin1.gif] [smiley=1grin1.gif] 1. mogoce se ni vse zgubljeno, mal se pocak... Vse je izgubljeno!!!  ;D Goba je včeraj splavala na vrh. Hmmm ... /Ko je bila v čaju, ni več smrdela./ Kokr da se mi ne bi dal z resnico spopast ...  ;) ... sem šele danes gazo dol vzela in not pogledala, kako kej zgleda. Tut če ne bi ... Uau, bljak!! »Zmečkana« goba v kodrlajsastih barvah in s konkretnimi zelenimi fleki plesni. BLJAK! Ličen steklen kozarc pa ves opran in čist čaka na ... ? Devi, jest te mam ful rada!!! :-* ARS

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 12.09.2007 at 19:18:45 sej ne da mam kej proti ljubezni, sam še bolj bi pomagalo, ce bi mi naslov dala  [smiley=1grin1.gif]

Title: Re: Kombuša Post by ARS on 13.09.2007 at 10:22:23 Devi wrote on 12.09.2007 at 19:18:45: sej ne da mam kej proti ljubezni, sam še bolj bi pomagalo, ce bi mi naslov dala  [smiley=1grin1.gif] Ej, če pa zgruntaš, kako tole kombučo učinkovito in nezasvinjano okol pošiljat, si pa še večja carica, kt imam občutek! :-* ARS

Title: Re: Kombuša Post by gape on 29.11.2011 at 18:13:19 ma kdo kombušo trenutno u akciji? za dat naprej?

Title: Re: Kombuša Post by Devi on 30.11.2011 at 16:17:14 jes sem jo nehala delat kako leto nazaj če bi jo šel v mb iskat, lahko prašam če jo gor še majo..

Title: Re: Kombuša Post by gape on 14.12.2011 at 17:10:28 Devi wrote on 30.11.2011 at 16:17:14: jes sem jo nehala delat kako leto nazaj če bi jo šel v mb iskat, lahko prašam če jo gor še majo.. ne bi šu gor iskat lahko pa se pozanimaš če se da dobit zadevo ...

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.