Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> CUSTVA
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1101089861

Message started by roberto on 22.11.2004 at 03:17:41

Title: CUSTVA
Post by roberto on 22.11.2004 at 03:17:41

sumniki mi v tem forumu ne delajo. ne vem zakaj.

Rad bi odprl temo na podrocju custev. Zanima me ali ima kdo od vas kaksno literaturo, linke, dokumente z opisom vseh custev.

Baje je 255 custev, a jih seveda vseh ne moremo izrazati, ker smo bili vzgojeni, da prepovedana ali nezazeljena skrivamo, transformiramo v dovoljena.

Trenutno berem Emocije od Milivojevica... zelo strukturirana knjiga... a vseeno ni 255 custev v njej, so pa nekatera zelo dobro opisana.

Hvala

Title: Re: CUSTVA
Post by titud on 22.11.2004 at 08:22:08

Evo roberto, ena knjiga o vlogi čustev v zahodni tradiciji:
http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20021016151044852

Največ pa sem jest odnesu o vlogi in pomenu čustev v  kogniciji iz knjige gregorja tomca šesti čut. Noter povzema tud hipoteze drugih avtorjev o čustvih, v bistvu pa čustvovanje opredeljuje   z vektorskim  kodiranjem, ki omogoča neskončno mnogo nians.   Bom enkrat na kratko povzel.  

Title: Re: CUSTVA
Post by picola on 22.11.2004 at 16:11:03

Emocije-isto od Milivojevića.

Title: Re: CUSTVA
Post by titud on 23.11.2004 at 10:59:32

Človekov prostor čustvenih doživljanj v možganih si lahko zamislimo kot interakcijo treh dimenzij primernih čustev:

- gnus/presenečenje
- jeza/strah
- sreča/žalost.

Iz teh treh parov univerzalnih čustvenih stanj (veljavnih v vseh kulturah) je vpostavljenih  potencialno več tisoč izvedenih čustev.

V čustvih gnezdi najvišja hierahična raven doživljanja pojavnega sveta, s katerim ocenjujemo prostor okoli nas na kontinuumu resničnega in lažnega.

Če so občutenja kot prva dimenzija duševnega procesiranja samoumevno znotrajtelesna in hermetična in če so čustva kot druga dimezija  multidimenzionalno kompleskna, potem so mišljenja kot tretja dimezija duševnega procesiranja transparentna (kriterij resničnosti in lažnosti je bolj ali manj nedvoumen)  in enostavna (v naše doživljanje sveta vnašajo enodimenzionalnost razuma).

Gregor Tomc, Šesti čust, str. 210, 211

Title: Re: CUSTVA
Post by Sn0wBall on 23.11.2004 at 12:19:14

in pol ko boš razčlenu vseh 255?

men se zdi bolj pametno osredotočat na tista čustva/občutke ki jih rabiš za samorazvoj, al tista uredi da se jih naučiš poglabljat, al pa da se naučiš odpravljat tista ki te ovirajo

kaj ti bo uspelo z razčlenjevanjem ali izkušanjem vseh 255?
in itak ne moreš nikol vedet, eni jih premorejo sam 5 ;)

Title: Re: CUSTVA
Post by Loops of Infinity on 23.11.2004 at 12:48:47

Zakaj ne? Rezultat analize, razčlenjevanja čustev je lahko, da jih sčasoma več ne rabiš analizirat -  intuitivno veš kako in kaj, ko to potrebuješ, kar je a lot.  A ni? Tako namučiš lasten razum s predalčkanjem čustev, da se od sile spomni, kako je vse preprosto v stiku z resničnim jazom. Seveda je pa za vse to potreben čas, resnično doživljanje in prepoznavanje čustev, torej življenje, nemalokrat pa tudi obdobja teme in iracionalnosti, ki ponavadi skrivajo, če smo jih pripravljeni sprejeti, največje vpoglede.



Title: Re: CUSTVA
Post by Iga on 23.11.2004 at 13:33:41


wrote on 23.11.2004 at 12:48:47:
Zakaj ne? Rezultat analize, razčlenjevanja čustev je lahko, da jih sčasoma več ne rabiš analizirat -  intuitivno veš kako in kaj, ko to potrebuješ, kar je a lot.  A ni? Tako namučiš lasten razum s predalčkanjem čustev, da se od sile spomni, kako je vse preprosto v stiku z resničnim jazom. Seveda je pa za vse to potreben čas, resnično doživljanje in prepoznavanje čustev, torej življenje, nemalokrat pa tudi obdobja teme in iracionalnosti, ki ponavadi skrivajo, če smo jih pripravljeni sprejeti, največje vpoglede.


Meni se zdi, da ni tako. Ker se ti čustvo lahko dogaja vsakič drugače. In če imaš vse popredalčkano, potem ja postaneš nekako otopel. Nič več te ne preseneti. Če vzameš za primer, da te nekaj osreči. To močno čutiš. Če pa imaš to analizirano, potem menda te sreče sploh ne občutiš, če pa ti to postane samo po sebi umnevno.

Title: Re: CUSTVA
Post by Loops of Infinity on 23.11.2004 at 14:41:45


wrote on 23.11.2004 at 13:33:41:
Meni se zdi, da ni tako. Ker se ti čustvo lahko dogaja vsakič drugače. In če imaš vse popredalčkano, potem ja postaneš nekako otopel. Nič več te ne preseneti. Če vzameš za primer, da te nekaj osreči. To močno čutiš. Če pa imaš to analizirano, potem menda te sreče sploh ne občutiš, če pa ti to postane samo po sebi umnevno.


Nisem imela v mislih spredalčkanosti kot rezultat predalčkanja, ampak bi naj namen oz. efekt bil sama utrujenost možganov od predalčkanja, ki bi naj omogočila videti/sprejeti čustva, "stvari" takšne kot so.

Seveda nastane otopelost, če smo navezani na svoje predstave in jih nočemo ali pa ne znamo spustiti. Ne vidimo tega, kar je zdaj in tu. O tem govorijo vsi mistiki. Ampak po drugi strani pa se ne moremo/smemo prepustiti, ene stvari moramo nujno počistiti al pa če hočeš spredalčkati, da se lahko ponovno odpremo novemu. Novo, sveže je itak skoz, le mi tega nismo sposobni videt in hvala bogu se mi zdi, da imamo ta filter, razum, ego, ki nas ustavlja v iluziji časa in prostora. Ohranjanje zavedanja.

Moti me, da so v marsikaterih opredelitvah čustva kakor živalskost postavljena na neke nižje nivoje.  



Title: Re: CUSTVA
Post by Sn0wBall on 23.11.2004 at 16:32:33

po mojem mnenju s pretiranim razčlenjevanjem zadevo prej zakompliciraš kot poenostaviš

a pol bi se morali vsake zadeve lotiti tako da si jo zakompliciramo, da jo bomo potem gledali v bolj poenostavljeni, resnični luči?

in predalčkanje ni enako kot razčlenjevanje, predalčkanje je zelo uporabno da veš v katerih situacijah se ti sprožijo določni občutki da jim lažje prideš do dna, se pravi imaš vse lepo razvrščeno in da si lepo urejaš zbirko podatkov ki si jo ustvarjaš, pol globlje kot greš več povezav najdeš med določenimi občutki. Če že ne prideš zadevi do dna (kar je zelo težko) vsaj dobiš eno površno sliko o tem po kakšnem principu določeni občutki delujejo v tebi in v interakciji s čem se prebujajo in z katerimi nadaljnimi občutki so še v povezavi. Sigurno je pa najbolj fajn da to intuitivno počneš, se pravi da ti vsakotolko pade kak preblisk v glavo, kot pa da melješ in melješ o tem in si sestavljanko sestavljaš.

In tle je nepravilno govorit o čustvih, ker vedno so občutki na prvem mestu. Ko si jezen zato ker te je nekdo zajebal recimo, občutek prevaranosti/užaljenosti šele vzbudi občutek jeze in tista jeza mora že kar lepo rastit naprej da začneš gojit čustvo jeze.

No, in na drugi strani pa s pretiranim razčlenjevanjem lahko zaviješ na veliko stran poti ki niso več v povezavi s tistim kar iščeš, ampak postanejo blodnje. Racionalni um je pri razčlenjevanju (tle govorim o intuitivnem razčlenjevanju) uporaben samo za to, da razume(š) kaj se mu (ti) dogaja.


in to:....

Quote:
Človekov prostor čustvenih doživljanj v možganih si lahko zamislimo kot interakcijo treh dimenzij primernih čustev:

- gnus/presenečenje
- jeza/strah
- sreča/žalost.  

Iz teh treh parov univerzalnih čustvenih stanj (veljavnih v vseh kulturah) je vpostavljenih  potencialno več tisoč izvedenih čustev.  

V čustvih gnezdi najvišja hierahična raven doživljanja pojavnega sveta, s katerim ocenjujemo prostor okoli nas na kontinuumu resničnega in lažnega.  

Če so občutenja kot prva dimenzija duševnega procesiranja samoumevno znotrajtelesna in hermetična in če so čustva kot druga dimezija  multidimenzionalno kompleskna, potem so mišljenja kot tretja dimezija duševnega procesiranja transparentna (kriterij resničnosti in lažnosti je bolj ali manj nedvoumen)  in enostavna (v naše doživljanje sveta vnašajo enodimenzionalnost razuma).  

Gregor Tomc, Šesti čust, str. 210, 211

...pomoje ni nobeni reči podobno tudi če je napisal nevemkak znanstvenik, ker namesto da bi te spodbudilo k temu da greš po sebi mal brskat, rabiš en kup cajta da sploh razumeš kaj je hotu povedat, kaj šele da bi pol spravu kej od tega v nekaj uporabnega. Neki tazga kot uni ki filozofirajo in filozofirajo, sam da bi zgledali kao učeni, nazadnje pa u 20 stavkih ne spravijo nekaj pametnega skupej.

Najbolj zanimivo pa je, ko se začne zaznavanje lastnih občutkov mešat z zaznavanjem občutkov drugih in postane vse še bolj zapleteno ker se moraš naučiti ločit čigavo je kaj in zakaj čutiš ti občutke drugega kot da so tvoji (ker imaš enake vzorce, ki so dovolili da so tej občutki postali tudi tvoji itd bla bla bla :)
uglavnem, ena sama zmešnjava za razčlenjevat ;D

in glih na nivoju občutkov se začenja karma, ker občutek vzbudi občutek, naslednji občutek vzbudi misel, ki vzbudi naslednji občutek ali misel in tako naprej dokler tej občutki in misli ne pripeljejo do dejanja ki je odgovorno za nadaljne dejanje/misel/občutek itd :)

in v stanju kjer misli/občutkov ni, je svoboda, ali pa takrat,ko znamo uporabljati misli in občutke samo kot zunanje orodje pozornosti/zavesti ki je skrita v globinah zunanje lupine - osebnosti ;D

Title: Re: CUSTVA
Post by Loops of Infinity on 24.11.2004 at 11:17:34


wrote on 23.11.2004 at 16:32:33:
a pol bi se morali vsake zadeve lotiti tako da si jo zakompliciramo, da jo bomo potem gledali v bolj poenostavljeni, resnični luči?


Valda, da ne. Razen če te to izrecno veseli  

Dejstvo pa je, da srečo (beri naravno stanje) ponavadi prepoznamo komaj po mnogih zablodah svojega uma in posledično trpljenju zarad tega. Ampak ker vzroke za to iščemo vsepovsod drugje in drugih kot pri sebi, se oddaljimo tako zelo. Komaj ko na nek način obupamo (ponavadi nas še mora sočutno vesolje prisiliti v to), uvidimo nesmisel. Najdemo se, in ponavadi čudimo (vsaj jaz), kako preprosto je dejansko vse. Da pa to obdržiš pa je potrebna vzporednost. Vzporednost pa je mogoča, če se zavedaš različnosti.

Ljudje si ne kompliciramo nalašč; to je bolj nezaveden del, ki potrebuje "darilo". Je del vsega, ki želi biti samospoznano, je nek večen proces. Do neke točke je to karmičnega značaja, vnadalje pa je lahko dharmično, oboje pa se medmes prepleta.


Title: Re: CUSTVA
Post by Sn0wBall on 24.11.2004 at 11:48:39

ja sej maš prav

sam pol doskrat rabiš še en cajt da opucaš vse nepotrebno kar si si nabral med tistim kompliciranjem in razčlenjevanjem

Title: Re: CUSTVA
Post by titud on 24.11.2004 at 13:13:15


wrote on 23.11.2004 at 16:32:33:
In tle je nepravilno govorit o čustvih, ker vedno so občutki na prvem mestu. Ko si jezen zato ker te je nekdo zajebal recimo, občutek prevaranosti/užaljenosti šele vzbudi občutek jeze in tista jeza mora že kar lepo rastit naprej da začneš gojit čustvo jeze.


Občutje je dobro ločit od čustva. Občutja so notranja stanja, čustva pa odzivi na neko zunanjo situacijo. Seveda  ta dva psihična stanja   prehajata ena v drugo, tko kot oboje prehaja v misli, ampak so v bistvu vsak svoja kvalitata,  zato se o njih lahko govori tud kot o samostojnih pojavih.      


Quote:
No, in na drugi strani pa s pretiranim razčlenjevanjem lahko zaviješ na veliko stran poti ki niso več v povezavi s tistim kar iščeš, ampak postanejo blodnje. Racionalni um je pri razčlenjevanju (tle govorim o intuitivnem razčlenjevanju) uporaben samo za to, da razume(š) kaj se mu (ti) dogaja.


Z razčlenjevanjem in analiziranjem skušamo naredit nek duševni pojav  za nekaj, kar je mogoče mislit. Tisto, kar smo si sposbni (o)mislit, smo potem zmožni tud skomunicirat, to je naredit za nekaj doumljivega tudi drugemu, torej objektivizirat. Mišljenje je neke vrste objektivazicacija občutij in čustev, da jih na tak način napravimo v sebi za objekt, na katerem je mogoče 'delat': jih nadzorovat, jim puščat prosoto pot, jih potencirat, se jim pustit zapeljat/odpeljat... Blodnja je že neke vrste objektivizirano čustveno stanje, ki ga drugi ali pa celo ti sam razpoznaš kot s čustvom vodeno  misel, ki čustvenemu  kontinuumu  dobrega/slabega ni spoobna  dodat  razumsko dimnezijo resničnega/lažnega.

   

Quote:
in to:....
...pomoje ni nobeni reči podobno tudi če je napisal nevemkak znanstvenik, ker namesto da bi te spodbudilo k temu da greš po sebi mal brskat, rabiš en kup cajta da sploh razumeš kaj je hotu povedat, kaj šele da bi pol spravu kej od tega v nekaj uporabnega. Neki tazga kot uni ki filozofirajo in filozofirajo, sam da bi zgledali kao učeni, nazadnje pa u 20 stavkih ne spravijo nekaj pametnega skupej.

Najbolj zanimivo pa je, ko se začne zaznavanje lastnih občutkov mešat z zaznavanjem občutkov drugih in postane vse še bolj zapleteno ker se moraš naučiti ločit čigavo je kaj in zakaj čutiš ti občutke drugega kot da so tvoji (ker imaš enake vzorce, ki so dovolili da so tej občutki postali tudi tvoji itd bla bla bla :)
uglavnem, ena sama zmešnjava za razčlenjevat ;D


Znanost, tako mediscinska kot psihološka in družboslovna,  se loteva definiranja in analize čustev ne zato, da bi bla to orodje za uporabo  kakšnim mistikom oz. duhovnim iskalcem,  ampak zato, da bi ta čustvena stanja naredila nekaj objektivno preverljivega. Da bi tisti, ki majo interes vplivat na druge, imeli za  to  podlago v uporabnih in preverljihih metodah: psihologi in psihiatri, medicinci in zdravilci, politiki in ekonomisti...  

 
i
Quote:
n glih na nivoju občutkov se začenja karma, ker občutek vzbudi občutek, naslednji občutek vzbudi misel, ki vzbudi naslednji občutek ali misel in tako naprej dokler tej občutki in misli ne pripeljejo do dejanja ki je odgovorno za nadaljne dejanje/misel/občutek itd :)


Ta proces bi lahko poimenoval tud  magija, ki pa  je le predhodnik sodobnega znanstvenega analiziranja in ima v bistvu isti namen: spozant metode oblikovanja misli in to uparabit  na drugih za  razne religozne ali zdravilne namene, le da so te metode bolj na nezavednem nivoju kot današnje.

Od  iskanja 'tisteg kar iščeš' te ne moreta odvrnt uporaba magaijaskega niti  znanstvenega mišljenja, ker če je tisto, kar iščeš,  sreča, ta ni odvisna samo od tvojih intuitivnih občutij amapak tudi od  misli, s katerimi kot socialno bitje ta občutja šeraš z drugimi in drugi s tabo in na tak način prispevajo k tvojemu občutju sreče.      


Quote:
in v stanju kjer misli/občutkov ni, je svoboda, ali pa takrat,ko znamo uporabljati misli in občutke samo kot zunanje orodje pozornosti/zavesti ki je skrita v globinah zunanje lupine - osebnosti ;D


Svoboda/sreča  ni v odsotnosti misli, ampak v usklajenosti misli z ubčutji,  to je v usklajenosti 'svoje znanje lupine - osebnosti' oz. jaza  s sebstvom.    

Title: Re: CUSTVA
Post by Sn0wBall on 24.11.2004 at 13:32:06


Quote:
Svoboda/sreča  ni v odsotnosti misli, ampak v usklajenosti misli z ubčutji,  to je v usklajenosti 'svoje znanje lupine - osebnosti' oz. jaza  s sebstvom.


tle sm se narobe izrazu, svoboda/sreča pride z nenavezanostjo na občutke in misli, ker takrat ne deluješ več iz osebnosti, ampak iz sebstva

ampak sebstvo je prazno, sebstvo samo JE, za delovanje v fizičnem svetu pa si mora to sebstvo ustvarit eno lupino s katero deluje v okolici, ker brez te lupine bi ga ljudje pohodili, tko da ego morata biti, pomoje je zgrešeno povdarjati to da je ego treba odpravljat, ego je treba imet in ga znat uporabljat, ampak tako da nisi navezan nanj.

in lih to je pomoje težko, delovat in hkrati ne bit navezan na svoje delovanje

Title: Re: CUSTVA
Post by titud on 24.11.2004 at 14:04:29


wrote on 24.11.2004 at 13:32:06:
tle sm se narobe izrazu, svoboda/sreča pride z nenavezanostjo na občutke in misli, ker takrat ne deluješ več iz osebnosti, ampak iz sebstva

ampak sebstvo je prazno, sebstvo samo JE, za delovanje v fizičnem svetu pa si mora to sebstvo ustvarit eno lupino s katero deluje v okolici, ker brez te lupine bi ga ljudje pohodili, tko da ego morata biti, pomoje je zgrešeno povdarjati to da je ego treba odpravljat, ego je treba imet in ga znat uporabljat, ampak tako da nisi navezan nanj.

in lih to je pomoje težko, delovat in hkrati ne bit navezan na svoje delovanje


Jaz  je treba predvsem spoznat. Ozvestiti,  da  služi temu, da se skozenj  realizira sebstvo na način, kot mu določa  kolektivno nezavedno in hkrati na način, da se v njem odrazijo zunanja resničnost in odnosi na induvidulen in neponovnovljiv način. Vedet, da se to zlivaje  mikro in makrokozmosa dogaja v jazu  na enkraten in neponovljiv  način  skozi neskončno bogato paleto občutij, čustev in misli.    

Title: Re: ČUSTVA
Post by roberto on 01.12.2004 at 02:04:09


wrote on 23.11.2004 at 12:19:14:
in pol ko boš razčlenu vseh 255?

men se zdi bolj pametno osredotočat na tista čustva/občutke ki jih rabiš za samorazvoj, al tista uredi da se jih naučiš poglabljat, al pa da se naučiš odpravljat tista ki te ovirajo

kaj ti bo uspelo z razčlenjevanjem ali izkušanjem vseh 255?
in itak ne moreš nikol vedet, eni jih premorejo sam 5 ;)


Vedno je dobro v življenju živeti oz. čustvovati in občutiti življenje, ter se v določenih obdobjih distancirati in analitično pregledati, reflektirati življenje.

V družini in prvotnih okoljih dobimo dovoljenja za izraženja nekaterih čustev in prepovedi oz. cenzuro za druge. Tako se zgodi, da se nekdo stalno smeji: ko mu je smešno, ko ga je strah, ko je jezen, ... Vprašanje je če se teh čustev sploh zaveda, če jih že izraža nezadostno.

Čustva so reakcija človeka na neko pomembno informacijo iz okolice ali iz njega. So spontana reakcija....

Skratka, najprej bi rad vsaj videl spisek vseh teh čustev, pa morda bi določena bolje prebral. Sedaj berem Milivojevića in se čudim koliko je predsodkov v naši civilizaciji glede čustev. Ful prav mu dam, ker piše tako logično in zdravo razumsko.

Title: Re: CUSTVA
Post by roberto on 22.12.2004 at 01:10:33

ne vem zakaj se tako bojiš logičnega in racionalnega pogleda na svoja čustva ...

kot bi se bal, da bi zaradi tega izgubila svojo moč ...

kot bi se bal, da bi zaradi tega postal čustveno impotenten ...


pa je ravno obratno, saj čustveno impotentni ljudje ne zmorejo videti vase kaj čutijo, še težje pa svoja čustva primerno izražajo, da pa bi distanco do sovjih čustev zavzeli in si jih logično in razumsko presvetlili, to pa je za te ljudi največja muka ...

le zakaj je analiza čustev v današnjem svetu tako šibka ...

le zakaj je čustvena inteligenca šele pojem zadnjih 10 let ...

le zakaj je naša družba vedno bolj čustveno otopela in zavrta ....?


wrote on 24.11.2004 at 11:17:34:
Valda, da ne. Razen če te to izrecno veseli  

Dejstvo pa je, da srečo (beri naravno stanje) ponavadi prepoznamo komaj po mnogih zablodah svojega uma in posledično trpljenju zarad tega. Ampak ker vzroke za to iščemo vsepovsod drugje in drugih kot pri sebi, se oddaljimo tako zelo. Komaj ko na nek način obupamo (ponavadi nas še mora sočutno vesolje prisiliti v to), uvidimo nesmisel. Najdemo se, in ponavadi čudimo (vsaj jaz), kako preprosto je dejansko vse. Da pa to obdržiš pa je potrebna vzporednost. Vzporednost pa je mogoča, če se zavedaš različnosti.

Ljudje si ne kompliciramo nalašč; to je bolj nezaveden del, ki potrebuje "darilo". Je del vsega, ki želi biti samospoznano, je nek večen proces. Do neke točke je to karmičnega značaja, vnadalje pa je lahko dharmično, oboje pa se medmes prepleta.


Title: Re: CUSTVA
Post by Loops of Infinity on 22.12.2004 at 09:12:04


roberto wrote on 22.12.2004 at 01:10:33:
ne vem zakaj se tako bojiš logičnega in racionalnega pogleda na svoja čustva ...

kot bi se bal, da bi zaradi tega izgubila svojo moč ...

kot bi se bal, da bi zaradi tega postal čustveno impotenten ...


pa je ravno obratno, saj čustveno impotentni ljudje ne zmorejo videti vase kaj čutijo, še težje pa svoja čustva primerno izražajo, da pa bi distanco do sovjih čustev zavzeli in si jih logično in razumsko presvetlili, to pa je za te ljudi največja muka ...

le zakaj je analiza čustev v današnjem svetu tako šibka ...

le zakaj je čustvena inteligenca šele pojem zadnjih 10 let ...

le zakaj je naša družba vedno bolj čustveno otopela in zavrta ....?


??? A to meni?


Praviš, da bi naj svoja čustva logično in razumsko presvetlili in naj bi to bila čustvena inteligenca.

Meni se pa zdi čustveno inteligenten biti ali pa vsaj avtentično močan takrat, ko ti jih ni potrebno urejat v logiko (predalčkat) in razumet, pa si "za njih" tukaj, še dalje čustveno dojemljiv in občutljiv. Jih razumeš, vendar ne z razumom.  


Title: Re: CUSTVA
Post by titud on 22.12.2004 at 10:06:04

Treba je po moje predvsem razumet vlogo čustev. Čustva  mislim dajejo dimenzijo občutenja dobrega/slabega, na podlagi katere  razumen človek sploh lahko odloča oz. usmerja svoje življenje.

Človek brez anagažiranja  čustev ni sposoben nobene res razumne odločitve. Dvomim celo, da kakršekoli odločitve sploh, ker racio, ki deluje samo na dimeziji resničnega/lažnega,  se počuti enako dobro tako v resničnem kot v lažnem.  

Title: Re: CUSTVA
Post by Eva on 12.10.2007 at 14:33:00

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1166610834/15#21

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.