Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> SUM- rad dvomim?
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1093600305

Message started by indigo on 27.08.2004 at 11:51:45

Title: SUM- rad dvomim?
Post by indigo on 27.08.2004 at 11:51:45


Če že obstaja podoben topic se opravičujem, lahko takoj brišete. (prosim info ali link :))

Rad bi da tuki date nekaj o komuniciranju in zablodam.
Zanimiva tema..

Sem že, žal pogosto v mojem življenju :-/, (in na spletu seveda ;) ) opazovala kako morem besedo napačno razumeti. Zarad tega drznem se mislit da se tud vami v življenju, in forumu, dogaja podobno.

Rad dvomite?  Ali morda raje poskusite verjet v dober namen človeka tud kadar zadeve, zdi se vam, nakazuju nasprotno?

Ali, i zakaj, verjamete, (če verjamete) da beseda (ali post) vedno ima namen hude asocijacije  ... in dolgo iskate asocijaciju v vsaki besedi?  Kdo ima krivdo za takšno obnašanje, morda še vzdušje?

Ven z tem! ;) :)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by bogglefreak20 on 27.08.2004 at 19:05:38


indigo wrote on 27.08.2004 at 11:51:45:
Rad dvomite?  Ali morda raje poskusite verjet v dober namen človeka tud kadar zadeve, zdi se vam, nakazuju nasprotno?

Ali, i zakaj, verjamete, (če verjamete) da beseda (ali post) vedno ima namen hude asocijacije  ... in dolgo iskate asocijaciju v vsaki besedi?  Kdo ima krivdo za takšno obnašanje, morda še vzdušje?

Ven z tem! ;) :)



Praviloma, ne pa vedno, razumem poste kot pozitivno mišljene, včasih agresivnejši ali nekoliko bolj grobi stil pisanja še vedno vzamem kot čisto OK stil komunikacije, čeprav zbuja včasih tudi drugačne konotacije.

Pri internetni in nasploh pisni komunikaciji se mi zdi problem ravno v tem, da ker sogovornik ni prisoten, nimam nobene možnosti upoštevati ton govora, intonacijo, telesno mimiko itd., ki povedo marsikdaj več kot same besede.

Kadar sam objavljam poste, se trudim biti natančen v izražanju ravno zaradi tega. Poleg tega smajlije uporabljam za ilustracijo mojega razpoloženja in tona govora (super se da npr. prikazati vse od ironije 8) nezaupanja :-/ nestrinjanja ::) zmedenosti  ??? neomajne ljubezni do sogovornika  :-* itd.).

Kje je vzrok v iskanju asociacij v izrečenem? Po mojem v osebni drži. Lastne izkušnje pa kažejo, da večina ljudi ni/ne zna/noče/ne more biti najbolj precizna v izražanju svojih stališč, zato so hude besede največkrat izrečene zaradi nesporazuma, ne pa iz zlobe. Če imam to venomer pred očmi, se marsikaj razčisti, kar bi sicer lahko vodilo v prepir - preprosto zato, ker si ne dovolim vzrojiti, preden zagotovo ne vem ali ni vmes kakšen nesporazum.

Potrpljenje je pa itak božja mast. ;D

p.s.: in kaj mislim s tem zadnjim smajlijem? ;)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by indigo on 28.08.2004 at 09:53:47

bogglefreak20 http://www.inet.hr/~indig/mahanje3


Ovak jaz uporabljam smajlije :-/ , ker ko vidim smile imam lastno interpretacijo tega kar vidim:

 :-*   poljubac                          ::)    razmišljanje, umiljavanje, simpatično                            
 :)      lagani osmjeh                  :-X   flaster na ustima                                      
 ;)      zafrkantski osmjehić       >:(   ljutnja, borbenost                                      
                                                   :(     nezadovoljstvo, tuga
:D    (radosna? )zapanjenost         :-/   tužno nezadovoljstvo ili pogriješila sam
;D    širok smjeh                   :'(    suze, žaljenje
:-[    sram, žaljenje                    :o    strah, iznenađenje, čuđenje

   ???   dilema, čuđenje, pomalo nezadovoljstvo                                                                                
    8)    zadovoljstvo sobom ili drugima, užitak, mala nadmenost, opuštenost
             
    :P    umor ili želja ('sliniš za nečim', to ti se sviđa, htio bi imati)


Quote:
:-*    apsolutna ljubezen;) ali/in resno strinjanje            ::)  razmišljanje; simpatija                    
 :)    simpatija in strinjanje                              :-X    ne smem govoriti;  zdaj budem tiho                                
 ;)    šalim se;  skrivnostna zadeva/ asocijacija   :P     želja; utrujenost
:D    osupela+radost; osupela+šala   :-/   žalostno nezadovoljstvo; naredila sem napako
;D    big smile                                             :'(    solza           :(     nezadovoljstvo, tuga
:-[    sram                                                   :o    strah; presenečenje; čudim se
???   dilema; čudim se; malce nezadovoljstvo            >:(   jezim se; boj                                                                          
8)  zadovoljstvo ker sem jaz, ali nekdo drug je nekaj dobro naredil; užitek; malce napihnjenost; sproščenost  
       
 

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by indigo on 28.08.2004 at 15:06:56


bogglefreak20 wrote on 27.08.2004 at 19:05:38:
Praviloma, ne pa vedno, razumem poste kot pozitivno mišljene, včasih agresivnejši ali nekoliko bolj grobi stil pisanja še vedno vzamem kot čisto OK stil komunikacije, čeprav zbuja včasih tudi drugačne konotacije.

Pri internetni in nasploh pisni komunikaciji se mi zdi problem ravno v tem, da ker sogovornik ni prisoten, nimam nobene možnosti upoštevati ton govora, intonacijo, telesno mimiko itd., ki povedo marsikdaj več kot same besede.

Kadar sam objavljam poste, se trudim biti natančen v izražanju ravno zaradi tega. Poleg tega smajlije uporabljam za ilustracijo mojega razpoloženja in tona govora (super se da npr. prikazati vse od ironije 8) nezaupanja :-/ nestrinjanja ::) zmedenosti  ??? neomajne ljubezni do sogovornika  :-* itd.).

Kje je vzrok v iskanju asociacij v izrečenem? Po mojem v osebni drži. Lastne izkušnje pa kažejo, da večina ljudi ni/ne zna/noče/ne more biti najbolj precizna v izražanju svojih stališč, zato so hude besede največkrat izrečene zaradi nesporazuma, ne pa iz zlobe. Če imam to venomer pred očmi, se marsikaj razčisti, kar bi sicer lahko vodilo v prepir - preprosto zato, ker si ne dovolim vzrojiti, preden zagotovo ne vem ali ni vmes kakšen nesporazum.

Potrpljenje je pa itak božja mast. ;D

p.s.: in kaj mislim s tem zadnjim smajlijem? ;)

 :) :) :)
men je še veliko težje kot vami biti natančna v izražanju.. ::) :P, ne vem ali smajliji pomagajo dovolj.

Ja, res, a kaj to ti misliš s tem zadnjim smajlijem?! >:(
 ;D :)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by bogglefreak20 on 01.09.2004 at 11:09:54


indigo wrote on 28.08.2004 at 15:06:56:
Ja, res, a kaj to ti misliš s tem zadnjim smajlijem?! >:(
 ;D :)



Malo resnosti in malo cinizma. ;D

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Miska on 06.09.2004 at 11:03:48


indigo wrote on 27.08.2004 at 11:51:45:
Sem že, žal pogosto v mojem življenju :-/, (in na spletu seveda ;) ) opazovala kako morem besedo napačno razumeti. Zarad tega drznem se mislit da se tud vami v življenju, in forumu, dogaja podobno.

Ja, ja, in še enkrat ja, indigo. Se ne dogaja to samo tebi, se nam to dogaja vsem. Kot sem že tolikokrat rekla – nihče ne zna brati misli drugemu in nihče ne more videti v srce nekoga drugega. Vsakdo izmed nas doživi vsako besedo, izrečeno misel, stavek, … na njemu lasten način, ki pa je seveda oblikovan na podlagi njemu lastnih izkušenj. In zato se nam prav vsem čisto lahko zgodi, da neko izrečeno besedo/stavek/misel razumemo drugače, kot je bila mišljena.

Zdaj – kaj narediti? Preveriti, seveda. Vprašati, kaj je prav tisti s tisto besedo/mislijo/stavkom želel sporočiti. Ker morda je bilo mišljeno nekaj čisto drugega, kot je bilo doživeto z naše strani, morda je bil vzgib srca nekaj čisto popolnoma drugega, kot smo to razumeli mi. V nekaterih odnosih gre to pač lažje, v nekaterih težje, v nekaterih sploh ne gre, … meni se zdi predvsem pomembno, da je to možno preverjati pri tistih ljudeh, ki so ti blizu in ki so ti pomembni. Gre seveda za barvna stekla prav vsakega izmed nas, ki se nam »pobarvajo« na nam lasten način na podlagi predvsem naših vzorcev iz otroštva in seveda tudi kasnejših izkušenj.

Toliko o tem zelo na kratko, ker bi v temle mojem postu želela povedati še nekaj drugega. Kar se sicer konkretno nanaša na debato v nekem drugem threadu, je pa v zelo tesni povezavi točno s temle. In sicer »jemanje osebno«. Gre za to, da so barvna stekla nekaterih ljudi zelo močno obarvana na način, da ti ljudje vse stvari vzamejo in razumejo osebno. Da so bile torej namenjene prav njim osebno. Nekdo recimo govori čisto na splošno, a tisti človek ga razume, kot da je s tistimi besedami mislil konkretno njega. Pa temu morda sploh ni tako – tudi ta človek namreč ne zna brati misli nekoga drugega, ne zna videti v srce nekoga drugega in torej ne ve, kaj točno je bilo s tistimi besedami mišljeno in ali je res mislil konkretno njega. Spet – edina možnost je, da se to preveri. In še pred tem, seveda – da ta človek najprej to prepozna pri sebi: da besede/izrečene misli jemlje osebno. Da torej ozavesti, da so njegova barvna stekla takšna, da prehitro jemlje stvari osebno, da prehitro pomisli, da je neka oseba, ki je o nečem govorila, mislila konkretno njega, čeprav ga konkretno sploh ni omenila. Problem se torej nahaja prav v tistem človeku in izključno in samo od njega je odvisno, ali bo to prepoznal, ozavestil in posledično, seveda – kaj bo s tem naredil.

Zna pa biti to velik in težak problem. Tudi zaradi prav tega problema, se takšni ljudje žal prepogostokrat in prehitro znajdejo v konfliktnih situacijah. Ki to sploh ne bi bile, če ne bi bile stvari razumljene in doživete osebno….

Toliko zaenkrat, indigo. Da ne bom že v samem startu predolga. Sem ti želela odgovorit že tisti dan, ko si odprla tole razmišljanje, pa me je zabasal čas. Pisala sem na zelo splošno, zato je morda tudi malce težje razumljivo. Upam in si želim, da bi ti bilo v pomoč in da bi morda tudi na podlagi tega našla kakšen odgovor zase… :)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Loops of Infinity on 06.09.2004 at 11:20:59


Miska wrote on 06.09.2004 at 11:03:48:
Gre za to, da so barvna stekla nekaterih ljudi zelo močno obarvana na način, da ti ljudje vse stvari vzamejo in razumejo osebno. Da so bile torej namenjene prav njim osebno. Nekdo recimo govori čisto na splošno, a tisti človek ga razume, kot da je s tistimi besedami mislil konkretno njega. Pa temu morda sploh ni tako – tudi ta človek namreč ne zna brati misli nekoga drugega, ne zna videti v srce nekoga drugega in torej ne ve, kaj točno je bilo s tistimi besedami mišljeno in ali je res mislil konkretno njega.


Jaz bi sem ustavila tukaj, miška. Nekako se ne morem strinjat, da imajo ljudje, ki razumejo stvari osebno, obarvana stekla. Prej bi rekla, da so v resnici "barvni" in zato se jih vse oz. mnogo dotakne. Zato se morajo skozi življenje dejansko izgraditi oz. naučiti uporabljati en filter, način, skozi katerega bodo delovali. In to ni lahko, ker je najprej ali pa hkrati potrebno raztopiti obrambne zidove ega. Če še dalje razmišljam, kdo pa pravzaprav ne jemlje osebno. Mamo pa tud topic o higly senzitive persons.






Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by gape on 06.09.2004 at 11:25:48

skoraj vedno je naše raumevanje nekega texta vsaj malo pogojeno z našimi osebnimi izkušnjami ...

miška zna to tko lepo povedat, da bi blo brez veze kvart ...

dvomit ni pametno, si pa včasih težko pomagaš ... takrat prašaš, če se da, al pa začneš reč raziskovat ... da ne rabiš več dvomit, da lahko spet zaupaš.

smajlijev pa jest ne uporabljam ... rajši ... edin če mi je zabavno ... pol pržgem edinga k se RES zabava
;D

mislm pa, da je ta mišljen kot nekoliko  
grin
pačenje ... po slovarju ...
in ne izključno kot 'big smile' ... režanje ... bi lohka reku ...
hujši je samo še un k se valja po tleh od smeha ...
un je pa za extremne primere, ki pa mi ponavad tud tolk pozornosti požge (pedenanje smajlija) da padem vn ... zato ga res redko uporabim ...
;D pač večkrat ...



jest verjamem da si kle neki hudo narobe razumela indigo ... ni mi pa čist točno kaj ...
bom prašu tko ... maš misli (precej) polne tega 'problema'?



če ti še skušam odgovorit na vprašanje ...
ZAUPANJE - rad zaupam

kadar sem v dvomih, vidim da morm mal pobrskat zakaj sem v dvomih ... če je to v kar dvomim oseba, se ponavad prepričam kako in kaj, čim prej, včasih pa to ni tolk simpl ...

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by en_bk on 06.09.2004 at 11:38:06

Em...ne vem če je čisto v kontekstu...ma je najbrž.

Pridem domov eno uro kasneje, kot sva se z ženo dogovorila. Žena vsa živčna me nadere, kaj si pa mislim, da nisem poklical, da se je bala da se mi je kaj zgodilo, pa da je kosilo mrzlo, pa tko...

Pridem domov eno uro kasneje, kot sva se z ženo dogovorila. Žena me poljubi, me pozdravi in mi reče, da je kosilo kuhano.

Pridem domov eno uro kasneje, kot sva se z ženo dogovorila. Žene ni doma.

Kdo naj kaj počisti?

en bk
:-*

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by gape on 06.09.2004 at 11:40:39

jest pa bi reku tko loops ...
osebnost so pravzaprav barvna stekla
vsakdo ima drugačno nianso na steklih
vsak vidi drugače
to nas dela osebnosti
če bi vsi videli isto, vsak brez svojega filtra - osebnosti - bi verjetno videli isto.
pa ne
vsak dojema isti text nekoliko drugače

je pa zanimivo, to kar govoriš o tem da si je treba vzpostavit filter, če si hsp.
jest mislim da je to da si brez filtra na kateremkoli nivoju končni cilj. in to da maš recimo center za čutenje - tapravo - skoz srčno - brez filtra, je recimo lahko al bliss al pa preklestvo.
odvisno kako si to uzameš. podobno kot če si brez filtra na tretjem očesu, o čemer sm že govoru.
al pa ... rečmo ... da je filter tam najbolj strgan ...

in to ni slabo
to je dobro ... vrjamem pa da je jeba čutt vse to kar zganjajo modeli po svetu brez filtra. večina nas ma al filter, al pa filter ki je že spucan in zato ne rabi filtrirat ... zaenkrat ...
zakaj mate ene ... morm to poudart ... ene ... tm ne filter in zakaj mamo eni drugi nekje drugje ne filter, to nam je pa za odkrit in mislm da si pri tem lahko pomagamo.
vidm pa da je nastala psihoza kjer si je težko pomagat z drugimi ...

ljudem še vedno ni jasno da prehajamo tja kjer bo vsak (kdor bo hotu) bral misli drugim in jim tud svoje sporoču ... na deleč ... ipd ...
ta čas lahko odmikamo ... prov deleč pa ne ...

na žalost ... al pa na srečo ... odvisno od 'point of view'





bk
tvoj lajf je kompliciran
;D

prid domov pravočasno, če pa vidš da boš zamudu ... jo pa poklič
;)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Miska on 06.09.2004 at 11:47:01


wrote on 06.09.2004 at 11:20:59:
Jaz bi sem ustavila tukaj, miška. Nekako se ne morem strinjat, da imajo ljudje, ki razumejo stvari osebno, obarvana stekla. Prej bi rekla, da so v resnici "barvni" in zato se jih vse oz. mnogo dotakne. Zato se morajo skozi življenje dejansko izgraditi oz. naučiti uporabljati en filter, način, skozi katerega bodo delovali. In to ni lahko, ker je najprej ali pa hkrati potrebno raztopiti obrambne zidove ega. Če še dalje razmišljam, kdo pa pravzaprav ne jemlje osebno. Mamo pa tud topic o higly senzitive persons.

Hmm, Loops of Infinity… ne vem, če pravzaprav ne govoriva o eni in isti stvari, le da jaz temu rečem pobarvano (ker sem mnenja, da na svet pridemo s »čistimi«, neobarvanimi stekli in se nam na svoj način pobarvajo kasneje), ti temu rečeš barvano… Glej, bom dala en primer, da bo jasno razvidno, kaj želim sporočiti. Pa bom še vedno nadaljevala v splošnem tonu – ne mislim namreč nikogar zdajle konkretno…

Imaš torej osebe A, B in C. Oseba A doživlja vse stvari osebno, oseba B recimo ne, oseba C naj bo tista, ki da nek komentar.

Oseba C iz nekega razloga, nekega čisto tretjega dogodka, ki se ji je pravkar zgodil, ampak ni v povezavi niti z osebo A, niti z osebo B, reče: »uf, madonca, so eni ljudje neumni.« Kako tale stavek doživita osebi A in B? Oseba A, ki jemlje vse stvari osebno, bo v tem stavku razumela, kot da je neumna tudi ona. Ker tako pač doživlja, ker so njena stekla tako pobarvana. Oseba B, ki tega ne doživlja na ta način, se bo temu lahko celo nasmehnila in v hecu dodala: »hehe, kako si pa ti to zdajle uganil?« Oseba A je torej v tem primeru samo zaradi svojega doživljanja stavek doživela popolnoma napačno. In to samo zaradi barvnih stekel, ki jih ima tako obarvana.

OK –  tele zadeve seveda niso tako enostavne, kot so enostavne slišati. Je že treba vedeti, da naši vzorci niso samo enoznačni, ampak so včasih prav precej prepleteni in vezani celo v zelo zamotanih spiralah. In da je v tem stavku, ki ga izreče oseba C dodana recimo še možnost določanja, predalčkanja in prav gotovo bodo tale stavek, ki ga je izrekla oseba C »težko« doživeli tudi tisti, ki so občutljivi na predalčkanje. Pa seveda tudi tisti, ki so nagnjeni k posploševanju. In na koncu seveda tudi tisti, ki so jim v njihovem otroštvu recimo pogostokrat vbijali v tisto malo otroško glavico in govorili, da so neumni. Vsi ti ljudje bodo tale stavek doživeli z negativnim prizvokom. Pa oseba C morda tega sploh ni mislila, sploh pa ni mislila nobenega konkretno...

Se pa drugače strinjam s tistim tvojim »filtrom«. Po mojem mnenju to pomeni, da se mora takšna oseba najprej to prepoznati sama pri sebi, to ozavestiti in se tega zavedati. In se tako v vsaki situaciji vprašati – sem bila imenovana konkretno? Je tista oseba konkretno imenovala in mislila mene? Najlažje in najlepše pa je seveda to tudi preveriti – točno tisto osebo točno to vprašati. Ker na ta način si po mojem mnenju počasi celo »brišeš« tisto barvo s tvojih stekel – vsakič namreč, ko to preveriš in dobiš z druge strani iskren odgovor – »hej, nisem misli/a konkretno tebe«, prepisuješ svoj stari vzorec. In namesto njega vstavljaš novega… tistega, ki ga želiš samo po svoji lastni presoji in izbiri vstavljati…

Nekako tako – upam, da sem bila razumljiva? :-*

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Loops of Infinity on 06.09.2004 at 12:10:16


Miska wrote on 06.09.2004 at 11:47:01:
Najlažje in najlepše pa je seveda to tudi preveriti – točno tisto osebo točno to vprašati. Ker na ta način si po mojem mnenju počasi celo »brišeš« tisto barvo s tvojih stekel – vsakič namreč, ko to preveriš in dobiš z druge strani iskren odgovor – »hej, nisem misli/a konkretno tebe«, prepisuješ svoj stari vzorec. In namesto njega vstavljaš novega… tistega, ki ga želiš samo po svoji lastni presoji in izbiri vstavljati…

Nekako tako – upam, da sem bila razumljiva? :-*


Ni mi sicer razumljivo skoraj popolnoma nič primer z abc. Kar se pa tiče tegale zadnjega stavka, da vstaviš tisto, kar želiš in po lastni presoji in izbiri, vstaviš, pa bi izrazila skepso - kako vemo, da ni to spet nadaljnji trik ega?

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Miska on 06.09.2004 at 12:10:50


en_bk wrote on 06.09.2004 at 11:38:06:
Em...ne vem če je čisto v kontekstu...ma je najbrž.

Pridem domov eno uro kasneje, kot sva se z ženo dogovorila. Žena vsa živčna me nadere, kaj si pa mislim, da nisem poklical, da se je bala da se mi je kaj zgodilo, pa da je kosilo mrzlo, pa tko...

Pridem domov eno uro kasneje, kot sva se z ženo dogovorila. Žena me poljubi, me pozdravi in mi reče, da je kosilo kuhano.

Pridem domov eno uro kasneje, kot sva se z ženo dogovorila. Žene ni doma.

Kdo naj kaj počisti?

en bk
:-*

Hehe, en_bk… pa dajmo malo komplicirat… saj bom čisto malo, no… za začetek, seveda… ;D

Prva varianta: moje mnenje je, da je odvisno, kdo in kaj si ti in kdo in kaj je tvoja žena. Če recimo tvoja žena ne zaupa in vedno v vse dvomi, pri tem pa ti veš, da si razlog, ki si ga povedal ženi, predvsem resničen, potem je tule seveda žena tista, ki ima »nenajboljši« vzorec, da ne bom uporabila besede »napačen«. V tem primeru je žena tista, ki se mora odločiti, ali ti res še naprej ne bo zaupala, ali se želi tega naučiti. Druga možnost, ki se mi ponuja, si seveda ti in razlog, kaj te je zadržalo po službi in zakaj se ti ne gre domov, kjer se je tvoja žena recimo potrudila in ti skuhala kosilo. In če je vzrok recimo nezadovoljstvo v odnosu, si seveda ti tisti, ki mora razmišljati, zakaj je nezadovoljen v tem odnosu in kaj bo s tem naredil. V obeh primerih pa je pot seveda pogovor obeh – ob predpostavki, da si oba želita enega dobrega odnosa, ki bo rasel, ne padal, niti ne stagniral in ostajal na točki, v kateri trenutno je.

Druga varianta: vse oh in sploh OK. Edino, seveda, če se ti ženi nisi zlagal, da prideš domov kasneje zato, ker si imel strašno gužvo v službi, v resnici si šel pa na randi z neko drugo žensko, ki ti je všeč. V tem primeru se moraš seveda ti vprašat, zakaj te vleče ven oz. stran iz odnosa z ženo… in ali si sploh želiš ostati v njem, pa zakaj si želiš ostati v njem, pa kaj si pripravljen za to narediti, pa …

Tretja varianta: spet dve možnosti. Zakaj si ti prišel domov kasneje, kot običajno. In zakaj se je žena odločila, da je pa takrat, ko prideš, ne bo doma…

Suma sumarum? Težko je reči karkoli na podlagi teh skopo zapisanih stavkov. Žal smo kot osebnosti sestavljeni iz mnogih malih delcev, ki nas sestavljajo in določajo naše reakcije. V vsakem primeru pa trdno ostajam na stališču – iskren pogovor je možnost… za vsakogar… :)

Aja – se tudi ne strinjam čisto s tistim, kar si ti zapisal gape: da je edina možnost, da mož prej pride domov. Če to namreč počne samo zato, da žena ne bo jezna in se tem žena sploh ne rešuje tele svoje jeze v sebi, potem bo slej ko prej »počilo«. Ker bo žena vedno in povsod v vse dvomila, karkoli naredi njen mož in bo jezna tudi v primeru, recimo, da ima njen mož opravičen razlog, da ne more iz službe takrat, ko si tega želi. In to prej ko slej postane zelo moreče tudi za moža in slej ko prej se to izrazi seveda v eni izmed napačnih reakcij…

Ja – zakomplicirana bitja smo ljudje… še posebej, kar se odnosov med nami tiče… in prav posebej tistih, »tabližnjih« odnosov…

en_bk - upam, da najdeš svojo varianto med vsemi temi ponujenimi variantami?  :)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by en_bk on 06.09.2004 at 12:46:23


Miska wrote on 06.09.2004 at 12:10:50:
Hehe, en_bk… pa dajmo malo komplicirat… saj bom čisto malo, no… za začetek, seveda… ;D

Prva varianta: moje mnenje je, da je odvisno, kdo in kaj si ti in kdo in kaj je tvoja žena. Če recimo tvoja žena ne zaupa in vedno v vse dvomi, pri tem pa ti veš, da si razlog, ki si ga povedal ženi, predvsem resničen, potem je tule seveda žena tista, ki ima »nenajboljši« vzorec, da ne bom uporabila besede »napačen«. V tem primeru je žena tista, ki se mora odločiti, ali ti res še naprej ne bo zaupala, ali se želi tega naučiti. Druga možnost, ki se mi ponuja, si seveda ti in razlog, kaj te je zadržalo po službi in zakaj se ti ne gre domov, kjer se je tvoja žena recimo potrudila in ti skuhala kosilo. In če je vzrok recimo nezadovoljstvo v odnosu, si seveda ti tisti, ki mora razmišljati, zakaj je nezadovoljen v tem odnosu in kaj bo s tem naredil. V obeh primerih pa je pot seveda pogovor obeh – ob predpostavki, da si oba želita enega dobrega odnosa, ki bo rasel, ne padal, niti ne stagniral in ostajal na točki, v kateri trenutno je.

Druga varianta: vse oh in sploh OK. Edino, seveda, če se ti ženi nisi zlagal, da prideš domov kasneje zato, ker si imel strašno gužvo v službi, v resnici si šel pa na randi z neko drugo žensko, ki ti je všeč. V tem primeru se moraš seveda ti vprašat, zakaj te vleče ven oz. stran iz odnosa z ženo… in ali si sploh želiš ostati v njem, pa zakaj si želiš ostati v njem, pa kaj si pripravljen za to narediti, pa …

Tretja varianta: spet dve možnosti. Zakaj si ti prišel domov kasneje, kot običajno. In zakaj se je žena odločila, da je pa takrat, ko prideš, ne bo doma…

Suma sumarum? Težko je reči karkoli na podlagi teh skopo zapisanih stavkov. Žal smo kot osebnosti sestavljeni iz mnogih malih delcev, ki nas sestavljajo in določajo naše reakcije. V vsakem primeru pa trdno ostajam na stališču – iskren pogovor je možnost… za vsakogar… :)

Aja – se tudi ne strinjam čisto s tistim, kar si ti zapisal gape: da je edina možnost, da mož prej pride domov. Če to namreč počne samo zato, da žena ne bo jezna in se tem žena sploh ne rešuje tele svoje jeze v sebi, potem bo slej ko prej »počilo«. Ker bo žena vedno in povsod v vse dvomila, karkoli naredi njen mož in bo jezna tudi v primeru, recimo, da ima njen mož opravičen razlog, da ne more iz službe takrat, ko si tega želi. In to prej ko slej postane zelo moreče tudi za moža in slej ko prej se to izrazi seveda v eni izmed napačnih reakcij…

Ja – zakomplicirana bitja smo ljudje… še posebej, kar se odnosov med nami tiče… in prav posebej tistih, »tabližnjih« odnosov…

en_bk - upam, da najdeš svojo varianto med vsemi temi ponujenimi variantami?  :)


Da poskusim mal odkomplicirat.

Moram reči, da sem presenečen nad tvojim, pa tudi gapetovim komentarjem, ker se mi je zdelo moje pisanje tako prozorno.

Je res, da imajo vsake oči svojega malarja.

Kar sem hotel povedati je to, da sem jaz ravnal v vseh treh primerih enako in doživel ob treh namišljenih  ženah tri namišljene reakcije...od boleče, ljubeče, do brezbrižne...za njo.

Moje dejanje je bilo samo povod, nikakor pa ne vzrok teh reakcij. Če katero njena reakcija boli, bo morala vzrok poiskati in ga odpraviti pri sebi.

Ta namišljen primer je je možno aplicirati tudi na ostala področja komuniciranja. Bi rekel, ko te izjava, pisanje, beseda...nekoga... zaboli, se vprašaj, zakaj in pobrskaj po sebi za vzroki. Jih boš najbrž našel...tudi odstranil, če ravno zelo želiš...domnevam.

en bk

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Loops of Infinity on 06.09.2004 at 12:57:46


en_bk wrote on 06.09.2004 at 12:46:23:
Moje dejanje je bilo samo povod, nikakor pa ne vzrok teh reakcij. Če katero njena reakcija boli, bo morala vzrok poiskati in ga odpraviti pri sebi.


Me zanima, od kod vehementnost, da ni tvoja zamuda vzrok njenih reakcij? Predvidevam, da sta imela dogovor, če že obstaja "priti uro kasneje".

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by en_bk on 06.09.2004 at 13:03:29


wrote on 06.09.2004 at 12:57:46:
Me zanima, od kod vehementnost, da ni tvoja zamuda vzrok njenih reakcij? Predvidevam, da sta imela dogovor, če že obstaja "priti uro kasneje".


V različnosti reakcij pri različnih osebah

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by lola on 06.09.2004 at 13:18:24


en_bk wrote on 06.09.2004 at 13:03:29:
V različnosti reakcij pri različnih osebah


Lahko pa tudi ista oseba v enaki/podobni situaciji popolnoma različno reagira, kar potrjuje trditev, da je razlog za reakcijo v njej, zamuda pa je le povod.

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Loops of Infinity on 06.09.2004 at 13:18:42


en_bk wrote on 06.09.2004 at 13:03:29:
V različnosti reakcij pri različnih osebah


Ali naj to razumem, da ker je vse relativno, je potemtakem vsak dogovor nesmiseln?



Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Miska on 06.09.2004 at 13:30:24


wrote on 06.09.2004 at 12:10:16:
Ni mi sicer razumljivo skoraj popolnoma nič primer z abc. Kar se pa tiče tegale zadnjega stavka, da vstaviš tisto, kar želiš in po lastni presoji in izbiri, vstaviš, pa bi izrazila skepso - kako vemo, da ni to spet nadaljnji trik ega?

Kar se ne/razumljivosti tistega primera tiče, se vsekakor lahko potrudim in ti še dodatno/na kašen drug način razložim, kar ti ni jasno. Mi moraš pa pri tem pomagati vsaj v toliko, da mi poveš, kje se ti ustavi.

Glede tistega, kako vemo, da to ni nadaljnji trik ega, je pa moje mnenje takšnole: ne vemo. V bistvu vnaprej niti ne moremo vedeti. Ker le lastna izkušnja nam da neko védenje o nečem. Lahko le predvidevamo. Če torej predvidevaš, da nam ego kljub vsemu nekje globoko v nas prinaša neko nezadovoljstvo, nek občutek z negativnim predznakom in da nam tisto, kar naš ego ni (kar smo torej v resnici mi, naš višji jaz, naša duša) nosi občutek popolnega notranjega miru, potem se lahko na podlagi tega odločiš, kaj boš izbral/a. In potem preveriš, kako tista odločitev v realni izkušnji vpliva nate. Po mojem mnenju je popoln notranji mir, ki ga nosiš in čutiš nekje globoko v sebi znak, da ni bil (spet) na delu ego…

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by en_bk on 06.09.2004 at 13:31:46


wrote on 06.09.2004 at 13:18:42:
Ali naj to razumem, da ker je vse relativno, je potemtakem vsak dogovor nesmiseln?

Nikakor ne. Lahko bi dal tudi drugačen primer, ko prva oseba stori kaj lepega (vsaj njej se tako zdi), recimo, podari vrtnico...baržunasto...  :-*

Hočem reči, da preden se elegantno izognemo odgovornosti za svoje občutke ali reakcije z besedami ali mislijo "ti si kriv...da me boli, se počutim slabo...ali celo...sem vesel..." pobrskajmo po sebi za vzroki naših reakcij.
Moje dejanje je samo sprožilec za tvojo reakcijo, kakšna pa ta bo, je tvoja stvar...ne moja...in pri različnih osebah so različne.

Dogovor...ja...moje dejanje sproži reakcijo...in lahko se vzdržim dejanja /moja odgovornost/ ...vrsta reakcije je pa tvoja odgovornost. Je pa res, če se vzdržim dejanja, se boš ti reakcije...spremenila je pa ne boš

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Miska on 06.09.2004 at 13:33:15


en_bk wrote on 06.09.2004 at 12:46:23:
Da poskusim mal odkomplicirat.

Moram reči, da sem presenečen nad tvojim, pa tudi gapetovim komentarjem, ker se mi je zdelo moje pisanje tako prozorno.

Je res, da imajo vsake oči svojega malarja.

Kar sem hotel povedati je to, da sem jaz ravnal v vseh treh primerih enako in doživel ob treh namišljenih  ženah tri namišljene reakcije...od boleče, ljubeče, do brezbrižne...za njo.

Moje dejanje je bilo samo povod, nikakor pa ne vzrok teh reakcij. Če katero njena reakcija boli, bo morala vzrok poiskati in ga odpraviti pri sebi.

en_bk, moj komentar ni bil mišljen, kot da je bilo tvoje pisanje prozorno. Daleč od tega. Zame si dal pač premalo podatkov, da bi lahko o določeni situaciji rekla karkoli bolj konkretnega. Zato sem tudi zapisala nekaj variacij in hipotetičnih razmišljanj na vse tri možne variante, ki si jih dal. In to je bilo z moje strani vse, kar sem želela sporočiti. Tisto o prozornosti pa … nak, ni bilo tega v meni…

In če boš pozorno prebral, sem v vsaki izmed teh hipotetičnih razmišljanj dopustila obe možnosti – da se »problem« nahaja v tebi in da se »problem« nahaja v tvoji ženi. In ja – tvoje dejanje je resda samo povod za ženino reakcijo. Ampak vzgib za tvoje dejanje pa se vedno nahaja v tebi…

Se pa vsekakor lahko podpišem pod tale tvoj komentar:


en_bk wrote on 06.09.2004 at 12:46:23:
Bi rekel, ko te izjava, pisanje, beseda...nekoga... zaboli, se vprašaj, zakaj in pobrskaj po sebi za vzroki. Jih boš najbrž našel...tudi odstranil, če ravno zelo želiš...domnevam.


Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Loops of Infinity on 06.09.2004 at 13:37:14


en_bk wrote on 06.09.2004 at 13:31:46:
Nikakor ne. Lahko bi dal tudi drugačen primer, ko prva oseba stori kaj lepega (vsaj njej se tako zdi), recimo, podari vrtnico...baržunasto...  :-*

Hočem reči, da preden se elegantno izognemo odgovornosti za svoje občutke ali reakcije z besedami ali mislijo "ti si kriv...da me boli, se počutim slabo...ali celo...sem vesel..." pobrskajmo po sebi za vzroki naših reakcij.
Moje dejanje je samo sprožilec za tvojo reakcijo, kakšna pa ta bo, je tvoja stvar...ne moja...in pri različnih osebah so različne.

Dogovor...ja...moje dejanje sproži reakcijo...in lahko se vzdržim dejanja /moja odgovornost/ ...vrsta reakcije je pa tvoja odgovornost. Je pa res, če se vzdržim dejanja, se boš ti reakcije...spremenila je pa ne boš


En_bk, z vsem tem se strinjam, da je treba pri sebi razčistit. Ampak čist z otroškega vidika, npr., otroka boli in ne razume ZAKAJ SI ZAMUDIL ENO URO, če sta se dogovorila za določeno?

ZAKAJ JE TO DEJANJE IN NE DOGODEK? In če je dogodek, potem se vendarle opravičiš. In če se opravičiš, potem bo žena razumela, in ne bo reakcij, vsaj v bodoče ne, ker bo vedela, da se potrudiš, da ne bi zamudil.

A sem grozna? ;D


Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by en_bk on 06.09.2004 at 13:53:24


wrote on 06.09.2004 at 13:37:14:
En_bk, z vsem tem se strinjam, da je treba pri sebi razčistit. Ampak čist z otroškega vidika, npr., otroka boli in ne razume ZAKAJ SI ZAMUDIL ENO URO, če sta se dogovorila za določeno?

ZAKAJ JE TO DEJANJE IN NE DOGODEK? In če je dogodek, potem se vendarle opravičiš. In če se opravičiš, potem bo žena razumela, in ne bo reakcij, vsaj v bodoče ne, ker bo vedela, da se potrudiš, da ne bi zamudil.

A sem grozna? ;D


To je pa zdravljenje skozi zavestno komunikacijo...bi rekel titud...tudi jaz.
Ali na daljše /ne krajše/. Ko bi en drugemu povedala svoje občutke /na pravilen način seveda...to je povedat samo kar te teži, brez obtoževanja, poslušat, občutit občutke drugega, premislit, sprejet, da ima drugi pravico občutit kot občuti...še kaj je najbrž/, bi zdravila svoje travme, ki so vzrok... jaz svoje, ker bi se zavedel, kaj moje početje povzroča tebi, zakaj to počnem, da mi ni treba početi, ti pa svoje...zakaj tako reagiraš na moje dejanje, od kod ta izvor, podoživela bi ga, se zavedala, da nisi več tista od takrat...da se ta brazda lahko popolni...pa še kaj najbrž.

Ampak...to je način odpravljanja vzrokov...lahko jih tudi drugače, na težji način, sama...lahko s pomočjo kakih drugih orodij. Zavedeti se, da te moti...reakcija...kaj drugega...se moraš pa sama, in zaželeti ter odločiti se to spremeniti, se moraš tudi sama...najbrž. Meni je ta zavestna komunikacija zelo všeč  :)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Loops of Infinity on 06.09.2004 at 14:20:37


You make me crazy, en_bk. :-*

Ok, zmeraj pridemo od istega vozla, ker so opisane situacije hipotetične, zato pač ne zmorejo resnične manifestacije.

Vse kar sem hotela povedati je, čist konkretno je, da se mi ne zdi prav, da meniš, da mora ona razčistit z vsem pri sebi, če si pa ti zamudil oz. prišel kasneje, kar je še huje, ker nekako pove, da je bilo zavestno.

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by en_bk on 06.09.2004 at 14:37:42


wrote on 06.09.2004 at 14:20:37:
You make me crazy, en_bk. :-*

Ok, zmeraj pridemo od istega vozla, ker so opisane situacije hipotetične, zato pač ne zmorejo resnične manifestacije.

Vse kar sem hotela povedati je, čist konkretno je, da se mi ne zdi prav, da meniš, da mora ona razčistit z vsem pri sebi, če si pa ti zamudil oz. prišel kasneje, kar je še huje, ker nekako pove, da je bilo zavestno.


A res tako nerazumljivo pišem?

Ti in samo ti in nihče drug ...boš razčistila v sebi. Jaz ti lahko pomagam le tako, da razčistim, kar imam pri sebi za razčistit...če prihajata moje dejanje in tvoja reakcija v konflikt. In prej ko se tega zaveš, prej lahko začneš delovati in nehati kriviti druge /mene, usodo, starše, boga/.
Še malo.
Razčistit v sebi ne pomeni preprečitev konfliktne situacije, da mi ti prepoveš zamujati, jaz se pa tega držim zaradi ljubega miru. Pomeni, da se na enako konfliktno situacijo odzoveš drugače.

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by en_bk on 06.09.2004 at 14:40:01

Aja...še to. Hipotetičnost situacij je le...navidezna  ;)
;D

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Loops of Infinity on 06.09.2004 at 15:04:10


en_bk wrote on 06.09.2004 at 14:37:42:
Razčistit v sebi ne pomeni preprečitev konfliktne situacije, da mi ti prepoveš zamujati, jaz se pa tega držim zaradi ljubega miru. Pomeni, da se na enako konfliktno situacijo odzoveš drugače.


Ja, exactly. Ne zamujaš več. ;D

To je, seveda, če ti je mar za zvezo med vama.



Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by en_bk on 06.09.2004 at 15:09:10


wrote on 06.09.2004 at 15:04:10:
Ja, exactly. Ne zamujaš več. ;D

To je, seveda, če ti je mar za zvezo med vama.

;D
:-*

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by arelena on 07.09.2004 at 00:09:51

EN -BK...SUPER :) ;) ;D

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by titud on 07.09.2004 at 10:22:41


wrote on 06.09.2004 at 15:04:10:
Ja, exactly. Ne zamujaš več. ;D

To je, seveda, če ti je mar za zvezo med vama.


Men se to nezamujanje ne zdi tko pomembno za utrjevnje zveze. Če  bo nekdo v zavestno preprečevanje tega, da bo zamujov, jemal kot vložek v zvezo, kot neke vrste odrekanje in  bo hitr začel kalkulirat, kolk se mu taki vložki izplačajo oz jih partener opazi, ceni... Tko da dost večji 'vložek'  je ustvarit tako vzdušje v zvezi, da bo točnost sama po seb umevna al pa čist nepomembna.  Iz moje izkušnje pa bi lahko reku, da je kakršnokoli postavljenje  rokov  za partnesrko zvezo čist nekonstruktivno, saj so  roki  po defoltu izraz nezaupanja.  Najbolj konstruktivno za zvezo je ustvarjanje vzdušja in okoliščin, v katerih oba   drug drugega  zavestno ali nezavedno  postavljata   v  situacije, ki ju itak pripeljejo skupaj točno takrat, ko si bližine oba želita.  

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by umrljivi on 11.09.2004 at 02:37:34


indigo wrote on 27.08.2004 at 11:51:45:
Če že obstaja podoben topic se opravičujem, lahko takoj brišete. (prosim info ali link :))

Rad bi da tuki date nekaj o komuniciranju in zablodam.
Zanimiva tema..

Sem že, žal pogosto v mojem življenju :-/, (in na spletu seveda ;) ) opazovala kako morem besedo napačno razumeti. Zarad tega drznem se mislit da se tud vami v življenju, in forumu, dogaja podobno.

Rad dvomite?  Ali morda raje poskusite verjet v dober namen človeka tud kadar zadeve, zdi se vam, nakazuju nasprotno?

Ali, i zakaj, verjamete, (če verjamete) da beseda (ali post) vedno ima namen hude asocijacije  ... in dolgo iskate asocijaciju v vsaki besedi?  Kdo ima krivdo za takšno obnašanje, morda še vzdušje?

Ven z tem! ;) :)


Kaj si hotela povedat ?

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by indigo on 11.09.2004 at 08:04:59

Nekateri uporabniki verjamejo da beseda (ali post) spošno lahek ima namen poredne asocijacije ... ja, nekateri mnenja sem  iskate asocijaciju v vsaki besedi .. to ni dobro.. takšno obnašanje lahko postane otrov ki se širi med forumcev....vzdušje...  mene je tud dotaknilo...


A kdo si ti ... zakaj vprašaš.... zakaj je exo vseobsegajoča iluzija ..?
Če imaš znano ime/nick daj, prosim, piši s njim ... če nimaš, čakaj malo.... najprej je treba postati.... he, he..
lepi prispevki ... e.. ;)
en mesec, ali ....,   mislim ::) ...
sodeloj :)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by siaj on 11.09.2004 at 11:01:30

Indigo, meni se zdi tale topik eden najzanimivejših na tem forumu trenutno in tudi debata se lepo razvija, lepo :)

In ti dvomi so problem, jaz se z njim ukvarjam pri sebi lep čas, pa se moram tudi malo pohvaliti, sem naredila nekaj korakov v smeri rešitve, samo pride vedno in vedno nova preizkušnja.

Mislim, da se besede, (sploh zapisane, če samo pogledamo na koliko različnih načinov lahko beremo eno samo knjigo mi sami, pa potem še drugi....) lahko razumejo na različne načine in to je med drugim tudi problem, ki je glavna preokupacija humanističnih znanosti v sedanjem času, mislim pa (nisem pa tu ravno doma), da je to problem tudi znanosti, ki se ukvarjajo z drugimi predmeti in drugimi metodami, da pač tudi tle ne morejo biti rezultati popolnoma objektivni in pod nadzorom.

Drugo so pa spet motivi, s katerimi nekaj napišemo  (katerih se lahko zavedamo ali pa tudi ne) ... ampak jaz mislim, če pride do nesporazuma in je ena iskrenost na delu, potem se zadeve razčistijo. hmmmm iskrenost, kaj pa je to? ha ha

Tukaj se po moje marsikaj zatakne. Iskrenost do sebe, iskrenost do drugih. Hočem povedati, vsi vemo, da nosimo "očala", samo priti pri sebi to temnih lis teh "očal", tistih lis, ki nam popačijo sliko, tistih lis, ki delajo za našo korist, ki pa včasih sploh ni koristna.

Evo sedaj ne vem (dvomim) če sem bila jasna ... pa se bom navezala na primer, ki ga je podal en-bk, pa tudi na odgovor tituda.

Jaz se načeloma (idealno) strinjam s titudom, tajming se je res izkazal za brez veze, kar se mojih izkušenj tiče, lahko da ta tajming ubije zvezo med partnerjema, postane en dolgčas in to ravno zaradi tega, ker je vse tok predvidlijivo in tok ubija svobodo, ubija pa tud romantiko.

Ker jaz sem bila nekaj časa taka žena, kot jo je opisal en-bk, "in basic" v vseh treh potezah. Pa sem morala priti tudi do spoznanja enih blaznih dvomov v sebi, do nezaupanja do partnerja. Šlo se je pa tudi za neka načela, principe. Ampak ene take, kot sem si jih jaz nafurala, da bi moglo to zakonsko življenje nekako zgledat "in regular". Zakaj sem pa težila, je bilo pa globalno tole:  jaz tebi darilo (kuham, trpim pravzaprav, ko to počnem, mi gre to na živce, čeprav je bilo to spoznanje za nazaj) ti pa men s tem, ko zamudiš, kot da se poserješ na ves moj trud. Ker glej, jaz sem si vzela čas zate (sem se odrekla, hej, morda bi raje počela kaj drugega).

In pol enkrat sem si morala sama priznat vse dvome, in moj "teror", pa sem si rekla: a mi je tega treba? Saj jaz sploh nisem tole, za kar se predstavljam, za koga jaz sploh to počnem? Pa po drugi plati, a sem tok nora, da zahtevam od partnerja ene zadeve, ki njemu ne sedejo, mu omejujem svobodo (pa ravno jaz jo tako cenim). Komu zdej ta igra sede?

Hočem rečt, en ego (tak zlo materialističen) je lahko zadaj, lahko, ni pa nujno, vzrokov je več. In dvom je lahko povezan z njimi.

Itak pa, če nas kdo pohvali, smo relativno hitro pripravljeni verjet v to in ne dvomit, če se pa kdo ne strinja z nami, je pa živ užas. Jaz sem pri sebi prišla do tega, da dvomim celo, če me kdo pohvali, si rečem, ej to neki ni uredu, to je sumljivo. Sem prišla pri sebi do najglobjega in najbolj paradoksalnega dvoma sploh, ki se v bistvu glasi: ali mi bo uspelo? v smislu: sej menda mi vendarle ne bo ratal. Ker lajf je pa itak tragedija in v tej tragediji se jaz kar dobro počutim, enkrat sem tragična junakinja, drugič si pa zberem vlogo komične junakinje.

Torej, kar se mene tiče, je pisanje na forum bolj stvar ene take literature (fikcija) in ravno s tem, ko ne povemo vsega, pustimo domišljiji in sanjarjenju bralca (bralki) prosto pot: naj zgodbo poustvarja naprej in kakor želi in če bo pri tem spoznal še kakšen svoj vložek, pa še toliko bolj za njega.

Spoznaj samega sebe. In: sprejmi se. Ker če boš sprejel cigana v sebi, ne boš imel problema s sprejemanjem ciganov.

Mislim, pa da je morda ravno dvom tisti, ki je temelj nekega spoznavanja sebe, ker dvomim jaz pravzaprav ne rada, to je eno tako trpljenje na zemlji, fino je da čim bolj odpravljamo dvom v smeri gotovosti, ampak po moje pod pogojem iskrenosti do sebe in drugih.

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by indigo on 13.09.2004 at 12:13:12


siaj wrote on 11.09.2004 at 11:01:30:
Indigo, meni se zdi tale topik eden najzanimivejših na tem forumu trenutno in tudi debata se lepo razvija, lepo :)

In ti dvomi so problem, jaz se z njim ukvarjam pri sebi lep čas, pa se moram tudi malo pohvaliti, sem naredila nekaj korakov v smeri rešitve, samo pride vedno in vedno nova preizkušnja.

Mislim, da se besede, (sploh zapisane, če samo pogledamo na koliko različnih načinov lahko beremo eno samo knjigo mi sami, pa potem še drugi....) lahko razumejo na različne načine in to je med drugim tudi problem, ki je glavna preokupacija humanističnih znanosti v sedanjem času, mislim pa (nisem pa tu ravno doma), da je to problem tudi znanosti, ki se ukvarjajo z drugimi predmeti in drugimi metodami, da pač tudi tle ne morejo biti rezultati popolnoma objektivni in pod nadzorom.

Drugo so pa spet motivi, s katerimi nekaj napišemo  (katerih se lahko zavedamo ali pa tudi ne) ... ampak jaz mislim, če pride do nesporazuma in je ena iskrenost na delu, potem se zadeve razčistijo. hmmmm iskrenost, kaj pa je to? ha ha

Tukaj se po moje marsikaj zatakne. Iskrenost do sebe, iskrenost do drugih. Hočem povedati, vsi vemo, da nosimo "očala", samo priti pri sebi to temnih lis teh "očal", tistih lis, ki nam popačijo sliko, tistih lis, ki delajo za našo korist, ki pa včasih sploh ni koristna.

Evo sedaj ne vem (dvomim) če sem bila jasna ... pa se bom navezala na primer, ki ga je podal en-bk, pa tudi na odgovor tituda.

Jaz se načeloma (idealno) strinjam s titudom, tajming se je res izkazal za brez veze, kar se mojih izkušenj tiče, lahko da ta tajming ubije zvezo med partnerjema, postane en dolgčas in to ravno zaradi tega, ker je vse tok predvidlijivo in tok ubija svobodo, ubija pa tud romantiko.

Ker jaz sem bila nekaj časa taka žena, kot jo je opisal en-bk, "in basic" v vseh treh potezah. Pa sem morala priti tudi do spoznanja enih blaznih dvomov v sebi, do nezaupanja do partnerja. Šlo se je pa tudi za neka načela, principe. Ampak ene take, kot sem si jih jaz nafurala, da bi moglo to zakonsko življenje nekako zgledat "in regular". Zakaj sem pa težila, je bilo pa globalno tole:  jaz tebi darilo (kuham, trpim pravzaprav, ko to počnem, mi gre to na živce, čeprav je bilo to spoznanje za nazaj) ti pa men s tem, ko zamudiš, kot da se poserješ na ves moj trud. Ker glej, jaz sem si vzela čas zate (sem se odrekla, hej, morda bi raje počela kaj drugega).

In pol enkrat sem si morala sama priznat vse dvome, in moj "teror", pa sem si rekla: a mi je tega treba? Saj jaz sploh nisem tole, za kar se predstavljam, za koga jaz sploh to počnem? Pa po drugi plati, a sem tok nora, da zahtevam od partnerja ene zadeve, ki njemu ne sedejo, mu omejujem svobodo (pa ravno jaz jo tako cenim). Komu zdej ta igra sede?

Hočem rečt, en ego (tak zlo materialističen) je lahko zadaj, lahko, ni pa nujno, vzrokov je več. In dvom je lahko povezan z njimi.

Itak pa, če nas kdo pohvali, smo relativno hitro pripravljeni verjet v to in ne dvomit, če se pa kdo ne strinja z nami, je pa živ užas. Jaz sem pri sebi prišla do tega, da dvomim celo, če me kdo pohvali, si rečem, ej to neki ni uredu, to je sumljivo. Sem prišla pri sebi do najglobjega in najbolj paradoksalnega dvoma sploh, ki se v bistvu glasi: ali mi bo uspelo? v smislu: sej menda mi vendarle ne bo ratal. Ker lajf je pa itak tragedija in v tej tragediji se jaz kar dobro počutim, enkrat sem tragična junakinja, drugič si pa zberem vlogo komične junakinje.

Torej, kar se mene tiče, je pisanje na forum bolj stvar ene take literature (fikcija) in ravno s tem, ko ne povemo vsega, pustimo domišljiji in sanjarjenju bralca (bralki) prosto pot: naj zgodbo poustvarja naprej in kakor želi in če bo pri tem spoznal še kakšen svoj vložek, pa še toliko bolj za njega.

Spoznaj samega sebe. In: sprejmi se. Ker če boš sprejel cigana v sebi, ne boš imel problema s sprejemanjem ciganov.

Mislim, pa da je morda ravno dvom tisti, ki je temelj nekega spoznavanja sebe, ker dvomim jaz pravzaprav ne rada, to je eno tako trpljenje na zemlji, fino je da čim bolj odpravljamo dvom v smeri gotovosti, ampak po moje pod pogojem iskrenosti do sebe in drugih.

Hi Siaj :)  ja, reakcije na besedu so različne ker smo mi ljudje različni. Imamo lastnu karmu, zgodovinu, trenutna dogajanja... in v tem 'okolju' psihološki profil/duša naredi kaj naredi, razume kaj razume..  Zarad tega beseda je splošno zelo nepolpona.. vedno bo nekaj nepolpono v enem postu... :) .. drugač če bi bilo mogoče, tedaj nam ni bilo treba pisat leta in leta na forumu ;)  
Ja, je treba veliko besed za razložiti nekaj kaj čutim, kaj mislim da vem baš 'JAZ'. A brez misli ni besede. Opazovala sem večkrat kako pri meni gre proces oblikovanja misli. Ugotovila sem da 'moja' misel ni res moja... Kje se nahajam jaz?   Človek je večplasten...   In dualizem.. 'Pozitivne' in 'negativne' misli, impulzi, zdi se res prihajajo iz 2 splošna vira. Jaz osebno se trudim izbirat in sprejet le misli iz 'pozitivnega vira'. Takrat ko prihajajo (pozitivne in negativne) zdi se mi da ih jaz ustvarjam... pak v časih ko spet berem kaj sem napisala tuki na forumu, zdi se mi kot nekaj novega in se 'jaz' s tem kar sem 'sama' napisala učim ??? ;D  Sem že pogosto slišala o tem, tako poveda npr. pisateljica Vesna Krmpotić, poveda da ji misli za knjigu prihajajo neverjetno hitro, kot da je ona le transfer.

Ja, dokler se ukvarjamo s dvomim, ali nekarkšnom drugom psihološko-duševnom zadevom je že ok :). Pak seveda le če se ukvarjamo s dobrim namenom.. kaj je zdaj dober namen.. hmm.. ::) Vendar, če sem pri mojem dejanju mnenja da je moj namen/motiv v določeni meri human do mene in do drugih, dejanje je, le osebno za mene, v določeni meri ok.  Pak motiv težko more biti več dobrodušen nego le tolik koliko je meni v tem času mogoče biti zavestna in objektivna/poštena. Naloga (za mene) je biti vedno več in bolj zavestna in objektivna. Eden način kako biti več zavestna in poštena je če se trudim poleg lastnih ukvarjat tud s občutcima drugih. Je treba priti do druge osebe, najti način, je več načinov :), in dobiti čim več informacij. In je treba v časih le čakat.. naj tudi ta druga oseba sama ima časa za lastno iskanje načina komunikacije.

Prav imaš da dvom ni brezveze. Zelo pomembna zadeva za človeka. V procesu katereg je omenjal mislim Titud, ne spomnem se koji topic je bil, pravi se o izvirnem, istočnem grehu... greh je bil nujen zarad evolucije človeka...Zavesten odnos do sveta, jaza, do sebe  ni mogoč brez svobode izbire, brez greha, brez dualizma. Nisem svobodna če nimam med čem izbirat. Tud če nimam dvom tud nisem svobodna, nisem kritična do 'okolja' , do sebe, do lastne večplastnosti.


Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by siaj on 15.09.2004 at 09:48:08


indigo wrote on 13.09.2004 at 12:13:12:
Hi Siaj :)  ja, reakcije na besedu so različne ker smo mi ljudje različni. Imamo lastnu karmu, zgodovinu, trenutna dogajanja... in v tem 'okolju' psihološki profil/duša naredi kaj naredi, razume kaj razume..  Zarad tega beseda je splošno zelo nepolpona.. vedno bo nekaj nepolpono v enem postu... :) .. drugač če bi bilo mogoče, tedaj nam ni bilo treba pisat leta in leta na forumu ;)  
Ja, je treba veliko besed za razložiti nekaj kaj čutim, kaj mislim da vem baš 'JAZ'. A brez misli ni besede. Opazovala sem večkrat kako pri meni gre proces oblikovanja misli. Ugotovila sem da 'moja' misel ni res moja... Kje se nahajam jaz?   Človek je večplasten...   In dualizem.. 'Pozitivne' in 'negativne' misli, impulzi, zdi se res prihajajo iz 2 splošna vira. Jaz osebno se trudim izbirat in sprejet le misli iz 'pozitivnega vira'. Takrat ko prihajajo (pozitivne in negativne) zdi se mi da ih jaz ustvarjam... pak v časih ko spet berem kaj sem napisala tuki na forumu, zdi se mi kot nekaj novega in se 'jaz' s tem kar sem 'sama' napisala učim ??? ;D  Sem že pogosto slišala o tem, tako poveda npr. pisateljica Vesna Krmpotić, poveda da ji misli za knjigu prihajajo neverjetno hitro, kot da je ona le transfer.

Ja, dokler se ukvarjamo s dvomim, ali nekarkšnom drugom psihološko-duševnom zadevom je že ok :). Pak seveda le če se ukvarjamo s dobrim namenom.. kaj je zdaj dober namen.. hmm.. ::) Vendar, če sem pri mojem dejanju mnenja da je moj namen/motiv v določeni meri human do mene in do drugih, dejanje je, le osebno za mene, v določeni meri ok.  Pak motiv težko more biti več dobrodušen nego le tolik koliko je meni v tem času mogoče biti zavestna in objektivna/poštena. Naloga (za mene) je biti vedno več in bolj zavestna in objektivna. Eden način kako biti več zavestna in poštena je če se trudim poleg lastnih ukvarjat tud s občutcima drugih. Je treba priti do druge osebe, najti način, je več načinov :), in dobiti čim več informacij. In je treba v časih le čakat.. naj tudi ta druga oseba sama ima časa za lastno iskanje načina komunikacije.

Prav imaš da dvom ni brezveze. Zelo pomembna zadeva za človeka. V procesu katereg je omenjal mislim Titud, ne spomnem se koji topic je bil, pravi se o izvirnem, istočnem grehu... greh je bil nujen zarad evolucije človeka...Zavesten odnos do sveta, jaza, do sebe  ni mogoč brez svobode izbire, brez greha, brez dualizma. Nisem svobodna če nimam med čem izbirat. Tud če nimam dvom tud nisem svobodna, nisem kritična do 'okolja' , do sebe, do lastne večplastnosti.



všeč mi je tvoje razmišljanje -- sploh to, kako mnogokrat in ne le v tem topicu, omenjaš kritičnost, meni je kritičnost blazno všeč, ampak sem dostikrat preveč kritična, vsaj jaz sebe dojemam tako... in kaj se "skriva" za to kritičnostjo (pri meni seveda)...

zanimivo to, kako si napisala o pisateljici, tvoji prijateljici, to se mi zdi tak zelo osnoven proces pri pisanju na sploh, tudi v literaturi, del so pa seveda še popravki, mislim da je "čistega racionalnega" pisanja malo, pa včasih se trudimo da bi tako pisali, ampak kar kaj "uide", kot nek učinek, ki ga nismo predvidevali

in ta "jaz" -- moj se zdi meni še najbolj "čist", pravi jaz, ko meditiram, takrat pa grem v tišino, v izključitev misli -- tišina, podoba kot ukinitev besede -- mislimo, misel je pred besedo, misel je taka napol beseda, še ne povsem artikulirana, ampak bogosto že beseda --- in kar se mene tiče, vem da kar naprej neki žlubodram --- in kar sem opazila drastično drugačnega, ko sem začela meditirat je to, da jih opazujem, spremljam bolj kot prej, seveda pa tudi "uhajajo" izpod nadzora

dva vira: jes --- tudi to delam, preklopit se je potrebno na + frekvenco, vem, ampak še še delat ... pa nadomeščat nekoristne misli z +, tko trenirat um in pol je vse lažje in bolj veselo (ha ha ha kako se zdi tole enemu "racionalistu")

v bistvu sem pa tudi spoznala, da mene določene besede, stavki (forum scena) "prizadenejo" za nazaj, takrat ko vklopim razum, ego je užaljen ... najprej pa vse dojemam za dobro in skrajno + ... včasih že napišem odgovor, pol se mi pa vklopi razum in reče, pa kaj si ti spet tok naivna ... sam to vidim potem, da je brezveze in da nekaj hočem "poustvariti" na podlagi preteklih "slabih" izkušenj

pa če sem koga kdaj prizadela s svojim pisanjem, no pol tud pride za mano (kot kritika same sebe), ampak res tega ne počnem namerno

zdi se mi pa za forum v celoti, da je premalo heca, smeha, tako preveč hitro se vse zares  jemlje, tako hitro ena užaljenost, se mi zdi da tudi v osnovi neke besede ki so mišljene slabo, se jih da najbolj s hecom izničiti in jih sprevrniti v nasprotje

premelo premalo štosa (zadnje čase)



Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Angel on 15.09.2004 at 10:01:03

;D nisem prebrala vsega. je mal tu mač. bi rabla več časa.
bom pa nekaj napisala. dvomiti je relativno miselno vzorčno čustvo, ali pa neko mišljenje. jaz osebno včasih dvomim v nekaj, kar me v biti ne prepriča dovolj. je pa to eno skeptično razmišljanje in pol ne ve človek niti to, kolk je ura.
lahko pa me v neko stvar ali nekaj prepričaš, če boš le pozitivno nastrojen in dobesedno definitivno zagovarjal svojo teorijo. dvom v nekaj, ali nekoga pa je v biti negativno. ne rodi sadov, pa tud utehe ne vidi.
včasih sem dvomila v meke mistične zadeve, ali neke filozofije, ki so mi bile tuje in skregane z mojo človeško logiko. sedaj v to ne dvomim več, ker sem se prepričala, o svojem zmotnem razmišljanju.
lahko mi poveš, kdo si, kako misliš in čutiš, pa ti bom povedala, kaj si sama mislim o tem in še spoznala te bom;
dvom je tudi strah pred nerazumnostjo, oziroma v nas povzroči skepticizem. poznam ljudi, ki dvomijo o vseh teorijah tega sveta, so nemogoči bojazlivci. ja strah jih je priznati, da nečesa ne vedo ali pa, da dvomijo samo zato, ker nekaj ne razumejo.
kaj sem hotla povedat?
včasih dvomimi v ljubezen, uno pravo. popolno. mogoče bom nehala o njej dvomit, če se zaljubim do ušes in še čez, tja do nebes. :-*
ssssssssssss
lp
Angel

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by siaj on 15.09.2004 at 10:15:38

en skepticizem v nedogled valda te ne pelje nikamor ....

kakor sem pa razbrala, pa vidim, da poznaš "teren", Angel  ;)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Angel on 16.09.2004 at 10:50:44

Teren, teren...kaj pa vem? :P
poznati ali spoznati?

moram napisat, da z leti vedno bolj dvomim v stvari, v katere sem včasih verjela.

reciva v človeške vrednote kot so:
poštenje, prijaznost, pozornost, dobrohotnost, ljubeznivost...

pa vedno bolj spoznavam ravno nasprotne vrednote, ki človeka žalijo in boljo:reciva: zahrbtnost, škodoželnost, sovražnost...

kdo bi vedel zakaj se mi to konstantno dogaja, očitno imajo nekateri ljudje več slabosti, kot pa dobrote.

zame osebno bo prijaznost, človekoljubnost, ljubeznivost, poštenje, odkritost in ljubezen vedno ostala in bo človekava najvišja vrednota, v katero se niti slučajno ne sme ne dvomiti, pa ne izkoriščati v slabe namene.

imam prav ali se motim?

Anđi

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by indigo on 16.09.2004 at 22:42:40

Siaj, kritičnost se mi zdi nujna, pak je tud nujno verjeti.... zapleteno :-/ ...
se reče da je le en korak med genijem in norcem
zdi se je treba vedno plesati na žici ..
Ta pisateljica Krmpotić mi žal ni prijateljica, ona to na promocijam knjig poveda o tem kako jih piše.., pa mi ni vse tolik všeč.. npr ta ženska ogromno ceni in vedno omenja Sai Babu

***...zdi se mi pa za forum v celoti, da je premalo heca, smeha, tako preveč hitro se vse zares  jemlje, tako hitro ena užaljenost, se mi zdi da tudi v osnovi neke besede ki so mišljene slabo, se jih da najbolj s hecom izničiti in jih sprevrniti v nasprotje
premelo premalo štosa (zadnje čase)***

Mnenja sem da je prav hec ta zadeva skozi kateru se lahek skrije resnični namen. Če človek bi rad nekaj zmešal lahek to naredi skozi hec ::) Skozi hec lahko poveš kaj hočeš, je skrivnosno in ni skrivnosno, je zmešano in ni zmešano, vse je  in ni nič ..    Domišlija nadaljuje

*** besede ki so mišljene slabo s hecom izničiti in jih sprevrniti v nasprotje***

 Ja, to sploh ni slaba ideja :) pak le če si takšni tip človeka da to veš narediti
Jaz osebno nisem najboljši prijatelj hecu na 'forumu v celoti'...  mnenja sem da so dovolj določeni spec. topiki..  vendar hec je tud meni všeč v forumu u celoti če se 'pravilno' , prijazno rabi... (težko zadaj razložim kaj pomeni prijazen hec ;D )
Če človeka osebno poznam ni problem ker je lahek določiti kakšen namen hec ima... pak drugače ni lahek določiti namen... ali se bom smejala ali zmerjala je v primerjavi z namenom ;)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by indigo on 16.09.2004 at 23:09:52


Angel wrote on 16.09.2004 at 10:50:44:
zame osebno bo prijaznost, človekoljubnost, ljubeznivost, poštenje, odkritost in ljubezen vedno ostala in bo človekava najvišja vrednota, v katero se niti slučajno ne sme ne dvomiti, pa ne izkoriščati v slabe namene.

imam prav ali se motim?

Ja,  pozitivne lastnosti.. mogoče se tuki vsi strinjajo

Problem je pak ker vsi mislimo - jaz sem pozitiven -  in še hočem naj vsi misle tak, le to mi je všeč.
Nekdo drug ima slabe lastnosti
Nekdo drugi mora imet to  zahrbtnost, škodoželnost, sovražnost..
Ja, ja, te lastnosti obstajajo  pak ne pri meni :P :D
:-/

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Angel on 27.09.2004 at 08:07:21

pr men tud ne...
se ve...
Angelina, ki je jako fina...
ha, ha, ha...

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by indigo on 28.09.2004 at 13:52:13

;) ;)

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by lia on 29.09.2004 at 23:28:58

Da se vrnemo k temi _ Rad dvomim


Odgovor: da

                                     Sumim:
Odgovor:  vedno, dokler se ne prepričam drugače.....  


Hudooooooooo, zdej bodo pa rekli da imam paranojo...
nimam ,samo življenjske izkušnje........  

Title: Re: SUM- rad dvomim?
Post by Lilith on 30.09.2004 at 08:22:58


lia wrote on 29.09.2004 at 23:28:58:
Da se vrnemo k temi _ Rad dvomim


Odgovor: da

                                     Sumim:
Odgovor:  vedno, dokler se ne prepričam drugače.....  


Hudooooooooo, zdej bodo pa rekli da imam paranojo...
nimam ,samo življenjske izkušnje........  


Jaz ti že ne mislim obesiti paranoje, hehe. Prej bi temu rekla zdrava pamet.

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.