Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Spolnost in odnosi >> Posilstvo II
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1091775590

Message started by ... on 06.08.2004 at 08:59:50

Title: Posilstvo II
Post by ... on 06.08.2004 at 08:59:50

Danes sem prvič videl ta forum in malce berem tematike na prvih straneh... Tematika posilstvo ima že preveliko sporočil, da bi jo lahko bral, je pa zanimiva trditev že na začetku, da se pač največ posilstev zgodi znotraj družine; v kar nekako ne dvomim  :-/.

Bi pa opisal izkušnjo, ki prikaže pogled z druge strani. Kar bom opisal bodo moje besede o meni in zato jim pač (predvsem ženski del foruma) ne bo vrjel, a tudi prav ker je pač, kot že rečenu, tudi tukaj tista druga stran...

No da ne dolgovezim. Sem (za slovenske razmere) dokaj uspešen 33 let star moški. Imam visoko izobrazbo in odgovorno službo. Poročen sem dobrih 10 let in imam dve hčeri. Prva se je rodila še za časa študija. Tudi žena je uspešna in ima visoko izobrazbo. Sva delovna in na zunaj uspešen ter oh in sploh par. Vse pa se konča pri spolnosti.

Ko sva bila študenta in sva se spoznala (pravzaprav že prej v srednji šoli) je bila spolnost vse prej kot problem. Meni namreč pomeni veliko in če bi bila problem že tedaj, danes sploh ne bi bila skupaj. Moje potrebe so 30x večje (enkrat na dan ~ enkrat na mesec). Seveda ostajava pri 1x na mesec ker sem že davno obupal in mi je pravzaparv že skoraj vseeno (pri 33 letih!!!).

Kot mož se trudim, da pomagam pri vseh opravilih in zatorej sodelujem pri domačih opravilih (likanje, pospravljanje, pomivanje posode...), delo z hčerkama, načrtovnajnje dopustov izletov, nakupovanje...

Seveda žene nikakor ne mislim posiliti in je tudi nikoli ne bom (zanimivo ne toliko zaradi nje, kot zaradi mene - sam sebi bi namreč izpadel kot največji cepec). Kaj pa naj naredim? Naj se odselim in prikrajšam otroke za sicer lepo družino? Naj prevaram ženo, kar mi zopet lahko razbije družino?

O ljubezni je zanimovo govoriti, saj je vsekakor prisotna, ženo še vedno ljubim (v neki obliki), sam pač zelo zelo nezadovoljen in razočaran. Ob letih razmišljanaj sem prišel do povsem racionalne želje, da počakam, da hčere odrastejo in se potem odselim. Če naredim karkoli sedaj se mi lahko maščuje pri odraščanju hčera (razbita družina....).

Glede na šale o seksu po poroki ipd. sklepam da nisem ravno edini, ki ima takšne probleme. Sam ne pijem in sem bil prvič in zadnjič pijan na končnem izletu srednje šole....

Toda ali se ni lažje malce napiti, posiliti ženo in živeti dalje neobremenjeno, kot pa neprestano tuhtati in se obremenjevati?

Kot rečeno, ne zagovarjam posilstva ipd; nudim samo pogled z druge strani.

lp,

Title: Re: Posilstvo II
Post by 2227 on 06.08.2004 at 09:06:55


wrote on 06.08.2004 at 08:59:50:
Toda ali se ni lažje malce napiti, posiliti ženo in živeti dalje neobremenjeno, kot pa neprestano tuhtati in se obremenjevati?

WHAT?!

... , upam da se šališ.

Title: Re: Posilstvo II
Post by Lilith on 06.08.2004 at 09:27:32


wrote on 06.08.2004 at 08:59:50:
Seveda žene nikakor ne mislim posiliti in je tudi nikoli ne bom (zanimivo ne toliko zaradi nje, kot zaradi mene - sam sebi bi namreč izpadel kot največji cepec). Kaj pa naj naredim? Naj se odselim in prikrajšam otroke za sicer lepo družino? Naj prevaram ženo, kar mi zopet lahko razbije družino?

O ljubezni je zanimovo govoriti, saj je vsekakor prisotna, ženo še vedno ljubim (v neki obliki), sam pač zelo zelo nezadovoljen in razočaran. Ob letih razmišljanaj sem prišel do povsem racionalne želje, da počakam, da hčere odrastejo in se potem odselim. Če naredim karkoli sedaj se mi lahko maščuje pri odraščanju hčera (razbita družina....).

.....
Toda ali se ni lažje malce napiti, posiliti ženo in živeti dalje neobremenjeno, kot pa neprestano tuhtati in se obremenjevati?


lp,


Skozi tvoje besede je moč čutiti številne stvari. Kot prvo to, da je obstoječe stanje zate nevzdržno.
Kot drugo to, da sam sebe mučiš v imenu "družine", ki ti pomeni....kaj? Varnost? Status? - Na to vprašanje si moraš nujno odgovoriti.

Prikrajšati otroke za sicer lepo družino....hm...a nisi pisal, da lepo delujete NAVZVEN? Da ti trpiš? A misliš, da se take stvari da skriti? Da so otroci neumni, neobčutljivi za tvoja notranja razpoloženja?

S tezo o posilstvu si nakazal konflikt- poskrbeti zase in s tem prizadeti drugega(napr. posiliti ženo) versus biti moralen in trpinčiti sebe.
Prestrukturiraj ta konflikt - zase lahko poskrbiš tudi drugače...brez da posiliš ženo.

Vidim, da si v sebi visoko etičen človek, ampak zase ti nekako ni prav mar.

A se o problemu lahko pogovoriš z ženo? Te je sposobna začutiti in razumeti kot človeka? Si ti sposoben poznati njo? Oboje je predpogoj za reševanje vajinih težav. In predpogoj vajinega odnosa.

Ogromno ljudi poznam, ki so ostali skupaj "v imenu otrok", pa kasneje ugotovili, da so naredili sebi in otrokom več škode kot koristi.

To je samo nekaj iztočnic za tvoje razmišljanje. Uporabi jih...le s samospraševanjem in samospoznavanjem boš prišel do odgovora, kaj je tapravo zate.

Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 06.08.2004 at 09:29:42

em...


...  ali si se kdaj s svojo ženo poskusil pogovoriti o pomanjkanju sex-a...? ... ker me v bistvu zanima kakšen je bil rezultat pogovora...




Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 06.08.2004 at 09:56:54

Tale tvoj post mi zlo prsiljeno deluje v pozevzavi s poslistvom in bilo po moje moje boljš, da bi se poajvu samostojno s kakšnim drugim naslovom. Mam mal na sumu, da si kdo stalnih dopisovalcev foruma na tak način išče pozornost, kljub temu pa bom ta post vzel  kot možen problem in napisal par svojih opažanj.

V postu je dostkar izpotavljena piščeva morala. Enkrat  kot razlog/zadržek, da bi naredu kaj 'slabega' (ločitu, prisiljevanje v spolni odnos), drugič kot pričakovanje, da bo zaradi nje nagrajen  (vztrajanje v zakonu, ljubezen. gospodinjska dela). Partnerski odnos, ki gradi na moralnih normah, je lahko sicer čist funkcionalen, ampak se slej ko prej izprazni. Za  trajen/totalen in hkrat funkcionalen ljubezenski  odnos kot naj bi partnerski odnos bil, je treba it širš pa globje vsak vase in drug v drugega. Je večji rizik, a tud večji bonus. Je treba vzet moralo v roke, da ti služi in ne da pričakuješ kazen/nagrado,  ker ji ne/služiš. Morala ni nič drugega kot vrednostni sistem na lestvici od dobrega proti slabemu in obratno in če si partneraja kot najvišje dobro na tej lestvici vzajemno priznata njuno zavestno vzajemno osebnostno rast v odnosu, se tej vrednosti zavestno podrejajo tud vse druge 'morale'. Bosta tud s****la točno tolkrat, da bosta en drugmu  drugmu omogočala vzajemni napredek. Morda bi blo  v tem kontesktu  za pisca gornjega posta  še enkrat na mesec preveč!      

Title: Re: Posilstvo II
Post by Madan Gopal Das on 06.08.2004 at 10:00:49


titud wrote on 06.08.2004 at 09:56:54:
Morala ni nič drugega kot vrednostni sistem na lestvici od dobrega proti slabemu in obratno in če si partneraja kot najvišje dobro na tej lestvici vzajemno priznata njuno zavestno vzajemno osebnostno rast v odnosu, se tej vrednosti zavestno podrejajo tud vse druge 'morale'.

spet si dobr napisu titud.

zdej je treba sam se raziskat kaj je za izvornega-mene najcistejsa osebnostna rast in kako jo prakticirat.

Hari bol.

Title: Re: Posilstvo II
Post by ... on 06.08.2004 at 10:36:27

Uf, ta forum pa je aktiven...  Dilema zadnjega sporočila je nepotrebna, zares sem danes prvič na forumu.

Hvala za vse odgovore, vendar to ni bilo sporočilo, kjer bi iskal pomoč ali tolažbo v kontekstu kako si bogi in imaš slabo ženo (ne drži ne eno ne drugo).... Tudi o posilstvu nisem govoril kot o dejanju o katerem razmišljama ali bi ga storil.

Bolj sem želel napisti, da smo ljudje različni in nekateri imamo (imate) v sebi določene zavore, drugi ne. Želel sem napisati možno "olajševalno okoliščino posilstva". Spet me prosim ne napadajte, ker zares govorim o olajševalnih okoliščinah, kot jih poznamo tudi na sodiščih. Posilstvo je kaznivo in MORAMO GA STROGO OBSODITI, toda, če je zagrožena kazen 15 let (ali kolikor pač) potem ko lahko olajševalna okoliščina zmanjša na 12 let ali kaj takšnega. To sem želel povedati.

Kar pa se tiče seksa kot nagrade, bi (na žalost sicer) moral priznati, da res izpade kot takšna. S tistim delom teksta sem želel samo razbiti najbolj zakoreninjen stereotip (ki me ZELO ZELO moti), da smo moški sami krivi, ker ženi ni do spolnosti, saj je zvečer vsa utrujena ker nič ne naredimo - to preprosto ni res (vedno se sicer najdejo izjeme :-/ )

Torej:
* Posilstva ne odobravam
* Ne iščem pomoči (vseeno hvala), navedel sem primer, čeprav osebni.
* Globoko in iskreno sem prepričan, da hčerki ne čutita nobenega pritiska, ker navkljub napisanemu problem ni takšen, da bi jaz hodil po stanovanju kot zombi oz. bi bil tečen, siten, žalosten...
* Tudi teza da pogovor stvari rešuje se mi zdi zgrešena. Gre za ŽELJE. Ženi mojih želja z nobenim pogovorom ne morem vsiliti. Četudi se pogovoriva, to vodi kvečjemu do spolnosti kot nagrade, kot nekaj kar dela žena zame - hvala ne. Edino vprašanje, ki bi se v pogovoru lahko (se je) postavilo je: "Zakaj so se želje v 10 letih tako spremenile?". Žal (ali na srečo) je moj poklic v sferi, ki me vsebolj prepričuje, da je vseskupaj povsem telesno. Ali telo (možgani) dobi vzpodbudo ali pa ne - na žalost kemija in ne duhovnost.

Torej želel sem opisati razliko v ŽELJAH, ki lahko pri (če želite nemoralnih in neetičnih ter ne vem še kako neXXX ljudeh) privede tudi do naslova tematike.

Mogoče konflikt ponazarja misel ki gre nakako takole:
"Po poroki žena razmišlja, kako bo moža spremenila, mož pa kako bi dosegel, da se žena NE BI spremenila." :-[

lp,  

Title: Re: Posilstvo II
Post by en_bk on 06.08.2004 at 10:46:54

Torej ... ti kar ne verjamem, da hčerki ne občutita vajinih trenj. So otroci jako bolj senzibilni, kot si misliš...pravzaprav...občutijo prej kot vidva. Ena sitna stvar...krivdo prevzemajo nase, kar je fest slabo za njihovo ploščo.
Da pogovor ni...o pa je, če se znata in hočeta pogovarjat. Ne samo da je, je nujna komponenta partnerske zveze.
In ko škriplje v spolnosti, bi se bilo pametno potruditi, pa poiskati prave vzroke...ki se skozi spolnost samo manifestirajo...kot posledica.
Se mi zdi

Title: Re: Posilstvo II
Post by Madan Gopal Das on 06.08.2004 at 10:48:41

vsi odnosi bazirani le na kemiji so neprijetni. vsi odnosi bazirani le na kvazi-duhovnosti so neprijetni. ampak kako sharmonizirat kemijo in kvazi-duhovnost da bomo lahko srecni? transcendirat mormo oba... tko kemijo (grobo materialno telo) in kvazi-duhovnost (subtilno materialno telo) in spoznat pravega-sebe kot enoto ciste zavesti, ki pa izhaja iz Nadzavesti (Boga) in Mu vdano sluzit. ce lahko sfuramo ta nas izvorni in vecni odnos, se vsi ostali odnosi na spodnjih nivojih avtomatsko poslihtajo v najvisje dobro vseh udelezenih.

Hari bol.

Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 06.08.2004 at 10:56:40


wrote on 06.08.2004 at 10:36:27:
Uf, ta forum pa je aktiven...  Dilema zadnjega sporočila je nepotrebna, zares sem danes prvič na forumu.

Hvala za vse odgovore, vendar to ni bilo sporočilo, kjer bi iskal pomoč ali tolažbo v kontekstu kako si bogi in imaš slabo ženo (ne drži ne eno ne drugo).... Tudi o posilstvu nisem govoril kot o dejanju o katerem razmišljama ali bi ga storil.

Bolj sem želel napisti, da smo ljudje različni in nekateri imamo (imate) v sebi določene zavore, drugi ne. Želel sem napisati možno "olajševalno okoliščino posilstva". Spet me prosim ne napadajte, ker zares govorim o olajševalnih okoliščinah, kot jih poznamo tudi na sodiščih. Posilstvo je kaznivo in MORAMO GA STROGO OBSODITI, toda, če je zagrožena kazen 15 let (ali kolikor pač) potem ko lahko olajševalna okoliščina zmanjša na 12 let ali kaj takšnega. To sem želel povedati.

Kar pa se tiče seksa kot nagrade, bi (na žalost sicer) moral priznati, da res izpade kot takšna. S tistim delom teksta sem želel samo razbiti najbolj zakoreninjen stereotip (ki me ZELO ZELO moti), da smo moški sami krivi, ker ženi ni do spolnosti, saj je zvečer vsa utrujena ker nič ne naredimo - to preprosto ni res (vedno se sicer najdejo izjeme :-/ )

Torej:
* Posilstva ne odobravam
* Ne iščem pomoči (vseeno hvala), navedel sem primer, čeprav osebni.
* Globoko in iskreno sem prepričan, da hčerki ne čutita nobenega pritiska, ker navkljub napisanemu problem ni takšen, da bi jaz hodil po stanovanju kot zombi oz. bi bil tečen, siten, žalosten...
* Tudi teza da pogovor stvari rešuje se mi zdi zgrešena. Gre za ŽELJE. Ženi mojih želja z nobenim pogovorom ne morem vsiliti. Četudi se pogovoriva, to vodi kvečjemu do spolnosti kot nagrade, kot nekaj kar dela žena zame - hvala ne. Edino vprašanje, ki bi se v pogovoru lahko (se je) postavilo je: "Zakaj so se želje v 10 letih tako spremenile?". Žal (ali na srečo) je moj poklic v sferi, ki me vsebolj prepričuje, da je vseskupaj povsem telesno. Ali telo (možgani) dobi vzpodbudo ali pa ne - na žalost kemija in ne duhovnost.

Torej želel sem opisati razliko v ŽELJAH, ki lahko pri (če želite nemoralnih in neetičnih ter ne vem še kako neXXX ljudeh) privede tudi do naslova tematike.

Mogoče konflikt ponazarja misel ki gre nakako takole:
"Po poroki žena razmišlja, kako bo moža spremenila, mož pa kako bi dosegel, da se žena NE BI spremenila." :-[lp,  


jaz bi ti zelo priporočila, da prebereš Ruglja in njegovo Pot samouresničitve... tipsona je včasih full težko poslušat, zato pa ga je lažje brat ... ker v svojih knjigah ne provocira

...tudi meni logika, da otroci ničesar ne občutijo ne vzdrži...bi prej rekla, da ti tega ne vidiš...

...tole misel bi rada napisala brez obtoževanja moške ali ženske strani...
... toda glede na to kar vidim okoli sebe, bi dala Ruglju zelo prav, da ženske v spolnost "pristajajo" dokler se jim ne rodi toliko otrok, kot si nekako predstavljajo... potem je pa muzike konec...

...in sem se vprašala zakaj tako... in moj odgovor na to bi nekako bil, da marsikaka ženska moškega izbere po "denarnici", ali celo po principu "samo da je"... stvar statusnega simbola pač... v takem odnosu ženska seksualnost ne more funlcionirat dolgoročno, ker taka ženska pač s tipom ne seksa iz "užitka", ampak svojo seksualnost napravi sredstvo za dosego cilja ... imeti družino (in vso ostalo šaro, ki spada zraven...)

... ker recimo, da bi z nekom seksala zato, da mu naredim uslugo... sorry, moja seksualnost je moj užitek ...

Title: Re: Posilstvo II
Post by Bardo_Thodol on 06.08.2004 at 10:58:41


wrote on 06.08.2004 at 08:59:50:
Ko sva bila študenta in sva se spoznala (pravzaprav že prej v srednji šoli) je bila spolnost vse prej kot problem. Meni namreč pomeni veliko in če bi bila problem že tedaj, danes sploh ne bi bila skupaj. Moje potrebe so 30x večje (enkrat na dan ~ enkrat na mesec). Seveda ostajava pri 1x na mesec ker sem že davno obupal in mi je pravzaparv že skoraj vseeno (pri 33 letih!!!).


Ima morda moralne ali verske zadržke? Seks samo za razplod ali strogo brez kontracepcije.
Da se ni priključila kakšnemu verskemu gibanju? By the way, ali si mogoče kdaj prepeva Hare, Hare, Hare Krišna?
Madan, ne mi preveč zameriti (malo se hecam, potem, ko sem prebral tvoj prejšnji post   :D )

Se ji ne zdiš več spolno poželjiv?
Sam pri sebi si analiziraj, kako zgleda takrat enkrat v mesecu.
Ima mogoče drugega?
Ali pa ji preprosto ni do seksa, kar je sicer malo čudno, če praviš, da je bil seks prej vse prej kot problem.

Kaj, če bi jo kar direktno vprašal in ji povedal, da imaš pač določene potrebe, ki so zate izredno pomembne.
Potem naj se pa zamisli ali te še želi ob sebi ali ne in ali te potrebuje samo še za likanje in pospravljanje?





Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 06.08.2004 at 10:58:58


en_bk wrote on 06.08.2004 at 10:46:54:
In ko škriplje v spolnosti, bi se bilo pametno potruditi, pa poiskati prave vzroke...ki se skozi spolnost samo manifestirajo...kot posledica.
Se mi zdi


se globoko strinjam...

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 06.08.2004 at 11:04:32


Quote:
"Zakaj so se želje v 10 letih tako spremenile?". Žal (ali na srečo) je moj poklic v sferi, ki me vsebolj prepričuje, da je vseskupaj povsem telesno. Ali telo (možgani) dobi vzpodbudo ali pa ne - na žalost kemija in ne duhovnost.


A veš, zakaj (po moje)? Ker je bla sponost ob začetku vajinega skupnega življenju na vrhu lestvice vajinih skupnih vrednot. Ker se s**om ne da  trajno kompenzirat drugih (duhovnih) vrednot, vidva pa njegove energije nista uspela izkoristit za izgradnjo trane/globoke (duhovne) vezi, iz katere bi se vzajemno  strajno napajala tud   spolna energija, sta oba s spolnimi potrebami ostala zgolj hormonski ravni. To pa za zrel partnerski  odnos ni več  dost, ker enak  odnos na hormonski ravni maš lahko skor z vsako fesjt punco al pa še dost boljšga. Tko da če bi ti žena 'dala' večkrat  bi se počutla enako kot kakšana priložnostna deklina, ki streže svojim in tvojim  hormonskimn potrebam in  zato na tak odnos pristaja čim bolj redko. Verjem men, da ma v žena v hormonskem smislu čist enake al pa še večje potrebe po spolnosti kot ti, samo ženske prej ozvestjo, da njihov vložek v odnos dost večji od spolnosti. V tem smislu moškega hočejo ozvestit (magri z odrekanjem spolnosti), da se 'spremeni', da se jo nauči cenit celostno kot človeka (duhovno) in ne samo kot se**i babo, dobro kuharco in zgledno mamo.  :-/ ;)    

Title: Re: Posilstvo II
Post by Gru Gru on 06.08.2004 at 11:05:09


wrote on 06.08.2004 at 10:36:27:
Žal (ali na srečo) je moj poklic v sferi, ki me vsebolj prepričuje, da je vseskupaj povsem telesno. Ali telo (možgani) dobi vzpodbudo ali pa ne - na žalost kemija in ne duhovnost.


Stavek, ki se velikokrat pojavlja.

Ločevanje materialnosti od duhovnosti. Zanima me, kje je tista meja, ki jo ti, ki si v takem poklicu, postavljaš med kemijo (materialnostjo) in duhovnostjo.

In kdo je tisti kreator, ki reče kemiji, da začne proizvajati, drugo kemijo....  ???

... sicer mal off-topic, ampak vseeno, bi rad tvoje mnenje slišu - hvala unapred  ;)

Title: Re: Posilstvo II
Post by Madan Gopal Das on 06.08.2004 at 11:12:54


Gru Gru wrote on 06.08.2004 at 11:05:09:
In kdo je tisti kreator, ki reče kemiji, da začne proizvajati, drugo kemijo....  ???

tud jz bom mal off-topic.

kako to, da temu zgoraj nakazanemu "kreatorju" vcasih rata vcasih pa ne?

Hari bol.

Title: Re: Posilstvo II
Post by Jakob_Ostrjan on 07.08.2004 at 11:27:27

Veš kaj stari: slep si in butast kot vol!

Se oproščam za kmečke besede, si jih drznem napisati zato, ker sem bil še do nedavno tudi jaz isti kot ti!

Prvo: seks z nekom ni namenjen praznenju testisov in negativne energije! To je stranski efekt seksa, ne pa njegov namen! Niti ni namen seksa, da bi se TI dobro počutil, da bi bil TVOJ ego zadovoljen in TVOJA jajca prazna!

Imeti spolni odnos z nekom pomeni, da imaš priložnost nekoga čutiti v najbolj intimni in globoki obliki, ki smo jo navadni smrtniki sposobni. Smisel seksa je, da jaz (moški) in ti (ženska) postaneta eno. Kar pa ni možno, da nista isto tudi na drugih, neseksualnih področjih življenja! To pa vidva z ženo nista zato, ker si ti kljub srednjeveškemu potrpljenju in zelo fer odnosu do svoje družine še vedno navaden egoist! Zato, ker se nikoli nisi vprašal, zakaj se tvoja žena počuti tako, kot pač se, oziroma zakaj jo je minila želja po seksu s tabo.

Mazohist si in to pomeni, da je plačuješ karmični dolg. Želim ti, da bi začel spoznavati resnico o sebi in tvojih bližnjih ter se spreminjati.

Vprašaj se, kaj tvoja žena resnično rabi? Fer odnos in tvoj prispevek z urejeni bivalni skupnosti je samo predpogoj za to. Ne pa končni smisel partnerstva.

Vprašaj se, zakaj pa rabiš toliko seksa? Bolj natančno: zakaj misliš, da ga rabiš? Na način, kot ti seksaš, oziroma dojemaš seks, je to samo trošenje energije. Negativne, seveda. Zato se po seksu tako dobro počutiš in ga želiš ponavljati. Ker ne moreš seksati toliko, kot misliš, da bi rad, potem svojo energijo vlagaš drugam, na tvojo srečo v precej tvorne reči.

Mar misliš, da tvoja žena poleg svojih lastnih seksualnih problemov ne čuti še tega, da tebi seks z njo predstavlja samo odlaganje negativne energije? A si že kdaj pomislil, da je na duhovnem nivoju to nedopustno?

V glavnem stari, v roke se vzemi. Delaš imaš ogromno! Zelo ti priporočam, poišči si človeka, ki te bo vzel v roke in ti malo odprl oči. Žal ne verjamem, da si sam sposoben spremeniti se.

Tole pisanje vzemi za dobronamerno, čeprav je malo ostro in zelo direktno. Ponavljam: tak stil sem zavestno izbral zato, ker sem vse to, kar ti doživljaš, že dal skozi. No, ne še čisto do konca. Pa saj konca ni nikoli, vedno še kaj novega zveš o sebi in ljudeh...

Če pa imaš čas in se ti zdi vredno, te pa ob priliki vabim na pivo...

Title: Re: Posilstvo II
Post by Lance on 07.08.2004 at 11:58:46

Jakob - to se ne bi moglo povedati boljše.

Title: Re: Posilstvo II
Post by Yvonne on 07.08.2004 at 15:23:54


Jakob_Ostrjan wrote on 07.08.2004 at 11:27:27:
Veš kaj stari: slep si in butast kot vol!

Se oproščam za kmečke besede, si jih drznem napisati zato, ker sem bil še do nedavno tudi jaz isti kot ti!

Prvo: seks z nekom ni namenjen praznenju testisov in negativne energije! To je stranski efekt seksa, ne pa njegov namen! Niti ni namen seksa, da bi se TI dobro počutil, da bi bil TVOJ ego zadovoljen in TVOJA jajca prazna!

Imeti spolni odnos z nekom pomeni, da imaš priložnost nekoga čutiti v najbolj intimni in globoki obliki, ki smo jo navadni smrtniki sposobni. Smisel seksa je, da jaz (moški) in ti (ženska) postaneta eno. Kar pa ni možno, da nista isto tudi na drugih, neseksualnih področjih življenja! To pa vidva z ženo nista zato, ker si ti kljub srednjeveškemu potrpljenju in zelo fer odnosu do svoje družine še vedno navaden egoist! Zato, ker se nikoli nisi vprašal, zakaj se tvoja žena počuti tako, kot pač se, oziroma zakaj jo je minila želja po seksu s tabo.

Mazohist si in to pomeni, da je plačuješ karmični dolg. Želim ti, da bi začel spoznavati resnico o sebi in tvojih bližnjih ter se spreminjati.

Vprašaj se, kaj tvoja žena resnično rabi? Fer odnos in tvoj prispevek z urejeni bivalni skupnosti je samo predpogoj za to. Ne pa končni smisel partnerstva.

Vprašaj se, zakaj pa rabiš toliko seksa? Bolj natančno: zakaj misliš, da ga rabiš? Na način, kot ti seksaš, oziroma dojemaš seks, je to samo trošenje energije. Negativne, seveda. Zato se po seksu tako dobro počutiš in ga želiš ponavljati. Ker ne moreš seksati toliko, kot misliš, da bi rad, potem svojo energijo vlagaš drugam, na tvojo srečo v precej tvorne reči.

Mar misliš, da tvoja žena poleg svojih lastnih seksualnih problemov ne čuti še tega, da tebi seks z njo predstavlja samo odlaganje negativne energije? A si že kdaj pomislil, da je na duhovnem nivoju to nedopustno?

V glavnem stari, v roke se vzemi. Delaš imaš ogromno! Zelo ti priporočam, poišči si človeka, ki te bo vzel v roke in ti malo odprl oči. Žal ne verjamem, da si sam sposoben spremeniti se.

Tole pisanje vzemi za dobronamerno, čeprav je malo ostro in zelo direktno. Ponavljam: tak stil sem zavestno izbral zato, ker sem vse to, kar ti doživljaš, že dal skozi. No, ne še čisto do konca. Pa saj konca ni nikoli, vedno še kaj novega zveš o sebi in ljudeh...

Če pa imaš čas in se ti zdi vredno, te pa ob priliki vabim na pivo...



Jakob super si to napisal......srce si! :-* :-* ;)

Title: Re: Posilstvo II
Post by ... on 07.08.2004 at 22:36:14

Zdravo,

Glede vprašanj o kemiji. Odgovori so po eni strani preprosti, po drugi pa zapleteni. Zapleteno je odgovoriti na konkreten ZAKAJ, preprosteje pa je če pogledamo sam proces. Na zečetku vsakega kemijskega procesa sodelujejo vhodni kemijski elementi, ki po določenem času, v interakciji privedejo do neke reakcije.

Bolj človeško je to povedano; po neki starosti nam začno rasti dlake… in po neki starosti začno možgani(!) (zakaj?) tvoriti snovi ki privedejo do želje po spolnosti. Vprašajte se ali bi človek vedel kaj naj naredi, če bi ne bilo nikogar razen enega moškega in ene ženske (ala film modra laguna). Povsem enakovredno pa po rojstvu možgani pri ženskah nehajo proizvajati te snovi. Najlepši primer so levije, ki nimajo nobene želje po parjenju, dokler imajo mladiče in levi velikokrat ubijejo mladičke, saj levinje potem postanejo voljne(!)…. To je glede poljudnoznanstvene kemije. Ljudi ne primerjam z živalmi!!; govorim o kemiji!

Jakob, glede tvojega pisanja pa se tudi strinjam s tabo. Vem da sem egoist in tega ne skrivam (tudi v prvem javljanju tega nikakor nisem skrival). Tega se zavedam in s tem živim – nisem ponosen, a tako je. Bolj me pravzaprav jezi, na to še nisem pomislil, je pa res, da sem mazohist :(. Nikakor pa se ne strinjam, da gre pri seksu za trošenje negativne energije. No tega pa ne prebavim. Zakaj pa ravno negativne?

Tudi s trditvijo, da je smisel seksa v tem, da z nekom postaneš eno, se ne morem strinjati. Seks je seks – v tem (po mojem mnenju) ni velike duhovnosti.

Problem je tudi v tem, da mislim, da bi lahko bil še precej bolj tvoren (uspešen), če bi ne bil obseden s seksom in o njem ne bi toliko razmišljal. Včasih razmišljam da bi se ga, če bi bilo po moje, prej ali slej naveličal in potem bi bil mir. Če je nečesa dovolj ali celo preveč sem se tega dosedaj vedno naveličal.

E za pivo pa nimam jajc :( (anonimnost foruma je le anonimnost :) )

Lp,



Title: Re: Posilstvo II
Post by Jakob_Ostrjan on 08.08.2004 at 13:11:21


wrote on 07.08.2004 at 22:36:14:
Zdravo,

I.
Glede vprašanj o kemiji. Ljudi ne primerjam z živalmi!!; govorim o kemiji!

II.
Vem da sem egoist in tega ne skrivam (tudi v prvem javljanju tega nikakor nisem skrival). Tega se zavedam in s tem živim – nisem ponosen, a tako je.

III.
Bolj me pravzaprav jezi, na to še nisem pomislil, je pa res, da sem mazohist :(.

IV.
Nikakor pa se ne strinjam, da gre pri seksu za trošenje negativne energije. No tega pa ne prebavim. Zakaj pa ravno negativne? Tudi s trditvijo, da je smisel seksa v tem, da z nekom postaneš eno, se ne morem strinjati. Seks je seks – v tem (po mojem mnenju) ni velike duhovnosti.

V.
Problem je tudi v tem, da mislim, da bi lahko bil še precej bolj tvoren (uspešen), če bi ne bil obseden s seksom in o njem ne bi toliko razmišljal. Če je nečesa dovolj ali celo preveč sem se tega dosedaj vedno naveličal.


Ad I.
Ok, kemija kot taka je prav špasna zadeva, ampak - če me občutek ne vara - se ti zdi, da bi v njej lahko našel odgovore na tvoja številna vprašanja. E, vidiš, mislim, da to ni mogoče! Ker odgovor na kompleksna vprašanja (ki tebe mučijo) ne najdeš v eni, s pomočjo analitičnega pristopa izvzeti stvari.

Ad II.
Ja v redu, ne, ampak očitno ti nekaj ni jasno: za svoje ravnanje, ki ga poganja egoizem, plačuješ ceno. Kaj je zdaj bolj pomembno: ostati tak kot si, ali se spremeniti z namenom, da določeno težavo odpraviš?

Ad III.
Saj pravim: karma... Če reinkarnacije ne sprejemaš kot del svojega življenja, še vedno velja pravilo: določeno neustrezno vedenje je smiselno ponavljati toliko časa, dokler ne odkrijemo načina za njegovo odpravo.

Ad IV.
Torej: sprostilni in poživljajoči učinek seksa se lahko imenuje tudi spročanje negativne energije, mar ne? Problem nastane, če smisel oziroma namen seksanja omejiš samo na ta efekt. Telesna in psihična prostitev in poživitev sta samo stopnica v odkrivanju skrivnosti seksa oziroma zavestnemu ukvarjanju z seksualno energijo in rezultati tega ukvarjanja.

Še vedno mislim, da je pri vama to ključni problem: ti seks doživljaš kot praznenje, tvoja žena pa bolj čustveno. V vajinem primeru celo mislim, da ne rabita kakšnih tantričnim ali tao metod, pač pa veliko bolj preprosto: odkrit in temeljit pogovor o tem, kako vsak od vaju seks doživlja. Vprašanja pa je, ali sta takšnega pogovora, ki mora biti tvoren in ustvarjalen, ne pa razdiralen, sploh sposobna. Leta prikrajšanj in trpljenja so prinesla svoje: žal mislim, da se bo vsak vajin poskus pogovora končal neustrezno. Zato mislim, da bi vidva morala k kakšnemu seksologu. Po drugi strani je pa spet res, da vsi nasveti, ki vam jih mi vsi pišemo, pravzaprav niso potrebni. Ko je človek pripravljen za spremembo, potem spontano spozna tudi ljudi, ki mu v tem pomagajo.

Pa še nekaj, kar se nanaša na reklo, da naključij ni: zakaj misliš, si s svojim pisanjem prišel ravno na tale forum, ki od vseh, kar jih poznam, ponuja najbolj širok pogled na določeno stvar? Zakaj nisi recimo šel na kakšen forum, ki na veliko in z velikim pompom ponuja informacije in nasvete o ljubezni, odnosih in seksu? Hočem reči naslednje: mislim, da nekje globoko v sebi čutiš, da je seks še kaj več, kot samo "goli seks" kot temu ti praviš. Mislim tudi, da se hkrati zavedaš tudi tega, da pa teh, "višjih" plati seksa nisi sposoben dojeti, ker veš, da kot bitje funkcioniraš preveč materialistično oziroma racionalistično. In tvoje trpljenje je namenjeno ravno temu: da ta, pretirano razvit del svojega ega odpraviš in postaneš dojemljiv tudi za druge, intuitivne in mistične plati stvarstva.

Ad V.
Ponovno potrjuješ, da veš, kje narobe razmišljaš! Kako to, da v svoji logiki nisi dosleden: problem vendar zahteva rešitev? Upam, da se strinjava, da je rešitev v tebi! Kar kaže na to, da ne veš, kako bi svoje misli discipliniral in uredil. Zelo preprosto! Tibetanski menih in še marsikdo drug to počnejo že tisoče let! Informacij o tem, kako disciplinirati in umiriti um, je dovolj, samo oči je potrebno malo vreči naokoli...

Pa še utrinek na tvoje prejšnje pisanje, ko razmišljaš o morebitni ljubici. A ti nekaj povem? Tudi jaz sem pred leti toliko časa bluzil okoli, da sem jo našel. Ljubico. Čista klasika, ti povem: vezan tip z vezano žensko. Ki se je, mimogrede, med trajanjem najine veze tudi ločila in zaživela srečno in veselo samsko življenje. No, in če rečem, da je bil seks s to bejbo fantastičen, potem je to žalitev za stvari, ki sva jih počela: seks je bil atomski, vulkanski, kozmično-orgazmični, bajni in tako dalje in tako naprej in podobno... Težava je nastala v dejstvu, da je bilo takorekoč popolno seksualno ujemanje edina stvar, ki naju je družila in ki sva jo imela skupno. Ti ne veš (pa mogoče ne bi bilo napačno, če bi to izkusil), kako se univerzalen moški, kakršen sem, počuti po končanem super-seksu, ko vsaka besede, ki jo izrešeč, naleti na nerazumevanje, neodobravanje in nesprejemanje. Vem, da sem zelo netipičen moški in da bi si vsak drugi na mojem mestu vse prste polizal, če bi mu padla sekira v med, tako kot je meni, kar se ljubice tiče. Saj, ljubice so za seks, a ne? Na moje veliko začudenje, pa sem se vedno bolj bedno počutil takrat, ko sem načrtoval obisk pri ljubici in še bolj bedno takrat, ko sem od nje odhajal. Ni šlo drugače: nekega dne sem moral izreči še do pred nedavna za mene bogokletne besede: "ne morem več seksati s tabo"! In kar je še bolj zanimivo: ostala sva v stikih, še vedno sem njen zaupnik, še vedno mi vse pove o sebi in še vedno me prosi za nasvet, mnenje in podporo. Kar mi ni težko dati, veliko teže, če že ne nemogoče pa bi mi bilo ponovno seksati z njo. A ni zanimivo: sploh se mi ni treba premagovati! Sploh si ne želim več seksati z njo! Čeprav sva si blizu, čeprav si pomagava in čeprav sva na nek način še navezana drug na drugega. Ampak kot dvoje človeških bitij, ne pa kot moški in ženska.

Kaj hočem povedati: da se ljudje v svojih pogledih, mnenjih in doživljanjih stvari v življenju neprestano spreminjamo. Navsezadnje je to temelj vsega dogajanje v naravi in stvarstvu in nemogoče je, da bi to univerzalno dejstvo zanikali brez negativnih posledic na uravnovešenost našega bitja in naš notranji mir. Torej: možno je, oziroma zelo verjetno je, da tudi ti začneš seks doživljati drugače! A veš, dedci nimamo jajc samo zato, da jih praznemo, pač pa tudi zato, da jih uporabimo takrat, ko je treba. In pri tebi je čas, da jih! Ali pa se boš še naprej pacal v životarjenju, kakšnega si navajen...

Title: Re: Posilstvo II
Post by gape on 08.08.2004 at 18:04:43

jest bi reku ... da se pomen z ženo ...

ta thread bi lahko imel kakšno drugo ime (kot je ugotovu že titud vidm) ... razen tega da te je prpelju v te vode:
*
Toda ali se ni lažje malce napiti, posiliti ženo in živeti dalje neobremenjeno, kot pa neprestano tuhtati in se obremenjevati?
*
jest sm zihr da ni lažje ...

sm zihr, da ti bo swinging ušeč npr ... nism sicer zihr okol žene ... čudn se sliš sicer to da si že skor copata ratu, pa še vedno 'stradaš' ... sicer pa ... probi začet tantrični sex prakticirat ... če druzga ne ... traja dlje ... pa tud če se ji prej ni dal ... umes zihr pozab na to ... da se ji ni dal ...




rajt ... jest nism reči dojel tko kot si pol u drugem postu obrazložu, zato tud naj zgonje ostane kot je ...

je pa to kar si (nehote) načel dost dobra tema ... ki pa res s posilstvom nima glih veze ...

zanimivo da ti .tri pikce. (ne morem drgač, k tri pikice pogosto uporabljam ... da prste spočijem ...) vajinih trenj ne obravnavaš kot trenje ... ampak kot naravno stanje, ki vsakogar prej al slej zadesi ... kot ti je en_bk povedu ... tko tud jest mislm ...



hmnjeeeeh
si kdaj pomislu .tri pikce. kaj povzroči spremembo v možganih, ki povzroči spremembo kemije v telesu?



drgač pa ... neglede na to, da si napisu prov posebi kako in kaj, da je tvoj lajf - izkušnja samo za primer, te je jakob zlo lepo 'obdelu' ... mu moram dat mnogo prav ... tko da ...

zakaj?

Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 08.08.2004 at 18:49:19

Jakob, enostavno bravo, zadel si v bistvo problema "..." ;D

Najprej bi se pomudila pri tvoji misli o posilstvu žene v pijanem stanju...
če bi zares bil dec na mestu, bi verjetno še pred tako mislijo, pomislil na ljubico... zagotovljeno praznenje jajc vsaj za nekaj časa ;D ... seveda bi se, ko bi se prva kemija zdivjala soočil z istim problemom ... sušo ;D

samo moški, ki so nekvalitetni se napijejo in zatežijo doma s silo (ker je pač to za njih edini način, kako priti do sexa, ostali si izberejo seveda za njih lažjo pot in vzamejo ljubico)... in ali res misliš, da pijanost prinaša omamo in pozabljenje ... ali misliš, da vsaj očitajočih pogledov "dan potem" ne bi bil deležen? ? ?

drugače pa teza .. sex je sex ... zgolj živalska komponenta v človeku....

madona ... a veš, da si točno to našel v svoji ženi?



wrote on 07.08.2004 at 22:36:14:
Najlepši primer so levije, ki nimajo nobene želje po parjenju, dokler imajo mladiče in levi velikokrat ubijejo mladičke, saj levinje potem postanejo voljne(!)….

pravo živalsko samico z libidom levinje ;D (seveda pri tem nisi pomislil na kako medvedko, ki se pari navkljub dojenju in mladičem, ali celo kake delfinke, ki se pari iz užitka ;D  (he, he , he tudi to je nenazadnje živalski sex...;D)


Kaj sem hotela s tem povedati ... našel si si idealno žensko, ki ima pogled na sex kot nekaj živalskega (torej enak pogled kot ti) ... in v nobenem primeru si ne bi mogel najti drugačne ženske, ker bi te  vsaka malo bolj seksualno prebujena (ali te celo je) nogirala, simpl zato, ker ji seksualnost s tabo ni(bila) všeč...

žal si se zdaj kot lev znašel v sušnem obdobju ...
kaj zdaj...

lahko si seveda greš iskat drugo samico, vendar boš itak kmalu spet na istem...ker si boš spet našel levinjo...

lahko pa se spremeniš recimo v ... delfina ;D

Glej... že iz tvojega pisanja je jasno, da celo ti ne jemlješ seksa kot nekaj živalskega ... ker potem ženi ne bi očital seksa kot "milost"


tko da, tvoj odnos z ženo pade točno v tej točki:


wrote on 07.08.2004 at 22:36:14:
Tudi s trditvijo, da je smisel seksa v tem, da z nekom postaneš eno, se ne morem strinjati. Seks je seks – v tem (po mojem mnenju) ni velike duhovnosti.



Vsekakor mislim, da je sploh prvi korak, da najprej izprašaš sebe in ugotoviš koliko sploh poznaš seksualnost svoje žene ... kaj ji paše, kaj ji ne paše, zakaj in kje, kako,..... upam si trditi, da o ženski seksualnosti res full malo veš... recimo ženske zelo čutimo kdaj je tip pri stvari in z nami in kdaj si zgolj prazni jajčka...

naslednji korak je nato pogovor z ženo ... odkrit, brez očitkov, sramežljivosti... dajta se 1x oba spovedat (zatorej diplomacija, čebelce...odpadejo)

naprej je vprašanje... kaj bo z vajinim odnosom... lahko bosta oba ostala leva... in bo lev z imenom "..." doživel krizo srednjih let ... in si našel novo levinjo  :-/, lahko se bo lev spremenil v recimo delfina in bo ugotovil, da z levinjo nima več kaj počet in bo odšel iskat delfinko ...

v najboljšem primeru pa bosta na pot preobrazbe stopila oba...

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 09.08.2004 at 10:07:06

Se pridružujem navdušenju na jakobom, ki je šov skoz izkušnjo, da je zvedu. Samo me zanima, če se mu zdi možno, da bi zvedu, kar je zvedu, če ne bi šel skoz lastno  izkušjo. Ker smisu jakobovega nasvetovanja, s katerinm bi prihranu izkušnjo drugumu,  je v tem, če bi tud sam prišel do spoznanja, ne da bi mu blo treba it skoz lastno izkunjo.

Povej prosm, jakob, kako štekaš, kar hočm  povedat?

Title: Re: Posilstvo II
Post by Mikron on 09.08.2004 at 10:18:02

Sam dostikrat sebe in človeka nasplošno,  primerjam z različnimi živalskimi vrstami. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker smo vsi živa bitja, ker smo tukaj na zemlji in imamo tudi kakšen skupni cilj kot je npr. boj za obstanek(hrana, razmnoževanje, učenje...). Konec koncev pa smo vsi tudi krvavi pod kožo. Če bi se znali ufurat v drugo žival bi se večkrat lahko primerjali med sabo in na tak način tudi bolje spoznali drug drugega.

Moje vprašanje: Ali ste kje zasledili pri katerikoli živalski vrsti fizično posilstvo? ;)

Title: Re: Posilstvo II
Post by LittleStar on 09.08.2004 at 10:26:51

Izkušnja je nujna za samospoznanje. Tud to je izkušnja, da ti nekdo nekaj pove. Zgodba, nasvet..., seveda pomaga, vendar on ni šel skozi točno to, kar boš ti šel al kdo drug. Noben nima čisto iste poti. Pomaga največkrat tako, da naredimo še večji ovinek od dejanske izkušnje ;D, ker se razširi repertorar tistega, čemur se pravzaprav želimo približati. Ujamemo se v nov krog in primerjamo. četudi ne na zavedni ravni. Če pa se tega zavedamo, potem pa nismo tako zelo daleč od lastnega sedaj in tu.






Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 09.08.2004 at 10:32:37


Mikron wrote on 09.08.2004 at 10:18:02:
Sam dostikrat sebe in človeka nasplošno,  primerjam z različnimi živalskimi vrstami. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker smo vsi živa bitja, ker smo tukaj na zemlji in imamo tudi kakšen skupni cilj kot je npr. boj za obstanek(hrana, razmnoževanje, učenje...). Konec koncev pa smo vsi tudi krvavi pod kožo. Če bi se znali ufurat v drugo žival bi se večkrat lahko primerjali med sabo in na tak način tudi bolje spoznali drug drugega.

Moje vprašanje: Ali ste kje zasledili pri katerikoli živalski vrsti fizično posilstvo? ;)


delfini to počnejo predvsem s samicami iz drugih jat...(posiljujejo ... pa nekatere vrste opic...recimo šimpanzi)

in ko se nekdo primerja z živaljo slej ko prej odkrije, da gre zgolj za samopoistovetenje... v primeru avtorja tega topika se je odlično prepoznal v levu in zato "levji" seks dojema kot živalskega...  žal obstajajo tudi druge vrste živali in živalskega seksa, ki pa jih naš lev ne prepoznava, ker se v njih ne identificira...

kaj hočem povedat... da upam, da bo ta tip nekega dne odkril, da je človek in s tem sposoben učenja in prehajanja iz tipa v tip ... dokler mogoče ne bo postal nekega dne celo človek ...

aja pa še to ... štorklje recimo so monogamne ... in res ne vem zakaj se kdo, kdaj ne poistoveti z njimi (v končni fazi je to tudi živalski sex ;D)

Title: Re: Posilstvo II
Post by Mikron on 09.08.2004 at 10:45:20


sinjeoka wrote on 09.08.2004 at 10:32:37:
delfini to počnejo predvsem s samicami iz drugih jat...(posiljujejo ... pa nekatere vrste opic...recimo šimpanzi)


pri delfinih točno ne vem vem pa da pri vsaki vrsti ko je samec dovolj vztrajen mu samica da, kar se pa jat in tropov tiče pa gre za mešanje genov da ne pride do mutacij.
Šimpanzi sexajo iz užitka in ne posiljujejo ;) in glede sexa so tudi primerjalno zelo blizu človeka

Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 09.08.2004 at 10:51:37


Mikron wrote on 09.08.2004 at 10:45:20:
pri delfinih točno ne vem vem pa da pri vsaki vrsti ko je samec dovolj vztrajen mu samica da, kar se pa jat in tropov tiče pa gre za mešanje genov da ne pride do mutacij.
Šimpanzi sexajo iz užitka in ne posiljujejo ;) in glede sexa so tudi primerjalno zelo blizu človeka


se sprašujem od kod to tebi?

če je šimpan res tako blizu človeka, ali misliš, da oni tudi poznajo zakonske dolžnosti samice dati noge narazen...

kar se tiče vztrajnosti samca ... že če pogledam pse, ali pa konje vem kako te samice odpravijo nevšečne snubce...(da o ljudeh ne govorim)

mutacije nimajo nobene veze s spolnostjo...

mešanje genov pa delfini zmorejo doseči tudi brez posiljevanja ...

kar se šimpanzov tiče pa alfa samec gets them all ;D





Title: Re: Posilstvo II
Post by Bardo_Thodol on 09.08.2004 at 11:20:48

O nekih splošnih živalskih vzorcih spolnosti je težko govoriti, saj je v živalskem svetu mogoče srečati praktično vse variacije na temo seksa, kar si jih lahko zamislimo.

Tudi, če se omejimo samo na nekaj naših najbližjih sorodnikov primatov, se srečamo z zelo različnimi vzorci spolnega obnašanja tudi znotraj iste vrste.
Od monogamnih skupnosti, kjer pari živijo skupaj do smrti, do skupnostih, kjer svojo vodilno vlogo utrjuje dominantni samec z nenehnim posiljevanjem ne samo vseh samic po vrsti, ampak tudi mladičev in kjer se mu seveda nihče ne upa upirati, dokler ga ne izpodrine kak močnejši samec, ki potem nadaljuje z enako tradicijo ...



Title: Re: Posilstvo II
Post by Mikron on 09.08.2004 at 11:28:54


sinjeoka wrote on 09.08.2004 at 10:51:37:
se sprašujem od kod to tebi?

če je šimpan res tako blizu človeka, ali misliš, da oni tudi poznajo zakonske dolžnosti samice dati noge narazen...

kar se tiče vztrajnosti samca ... že če pogledam pse, ali pa konje vem kako te samice odpravijo nevšečne snubce...(da o ljudeh ne govorim)

mutacije nimajo nobene veze s spolnostjo...

mešanje genov pa delfini zmorejo doseči tudi brez posiljevanja ...

kar se šimpanzov tiče pa alfa samec gets them all ;D


vsi skupaj vemo o živalih 5%
in jih šele v današnjem času začenjamo spoznavat navznoter. OK?
beri: http://www.ljudmila.org/sgs/modules.php?name=News&file=article&sid=202
pa to: http://www.siol.net/novice/default.asp?page_id=8&article_id=1804061302525796
malo o obnašanju:http://www.mladina.si/tednik/200033/clanek/biolog/


s psmi je pa tako da ko se samica goni bo vsakemu nastavila, sej veš kako ljuje pazijo svoje psice da se jim ne zgonijo. Ko se psica ne goni je ne bo noben pes posilil.

Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 09.08.2004 at 11:40:54


Mikron wrote on 09.08.2004 at 11:28:54:
vsi skupaj vemo o živalih 5%
in jih šele v današnjem času začenjamo spoznavat navznoter. OK?
beri: http://www.ljudmila.org/sgs/modules.php?name=News&file=article&sid=202
pa to: http://www.siol.net/novice/default.asp?page_id=8&article_id=1804061302525796
malo o obnašanju:http://www.mladina.si/tednik/200033/clanek/biolog/


s psmi je pa tako da ko se samica goni bo vsakemu nastavila, sej veš kako ljuje pazijo svoje psice da se jim ne zgonijo. Ko se psica ne goni je ne bo noben pes posilil.

včasih bi bilo fino, da bi kdo malo bolj natančno bral...

meni ni, da bi se kregala s tabo kako in kaj počnejo to gosi, žabe, amebe...

p.s. tudi goneča se psic ne nastavi vsakemu
(o posiljevanju psov pa jaz itak nisem ničesar napisala)



Title: Re: Posilstvo II
Post by Mikron on 09.08.2004 at 11:55:22

ne vem sicer zakaj sva se zapletla očitno je da razmišljava vsak po svoje in ne prideva skupaj.

hotel sem sporočiti samo to da se ljudje lahko primerjamo z živalmi na popolnoma vseh področjih tudi posilstvu, ki pa je po tvojem mnenju očitno pogost pojav pri živalih

P.S.: Vsem se opravičujem za moje prejšnje provokativno vprašanje ki se je glasilo: Ali ste kje zasledili pri katerikoli živalski vrsti fizično posilstvo? ;)

PLEASE IGNORE ;) ;D

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 09.08.2004 at 12:00:34


wrote on 09.08.2004 at 10:26:51:
Izkušnja je nujna za samospoznanje. Tud to je izkušnja, da ti nekdo nekaj pove. Zgodba, nasvet..., seveda pomaga, vendar on ni šel skozi točno to, kar boš ti šel al kdo drug. Noben nima čisto iste poti. Pomaga največkrat tako, da naredimo še večji ovinek od dejanske izkušnje ;D, ker se razširi repertorar tistega, čemur se pravzaprav želimo približati. Ujamemo se v nov krog in primerjamo. četudi ne na zavedni ravni. Če pa se tega zavedamo, potem pa nismo tako zelo daleč od lastnega sedaj in tu.


Namen izkušnje je itak zavedanje, samo pota do njega znajo bit strašn ovinkasta. Vsaka izkušnja ne da zavednja,ampak  ti začne (nezavedno) ustvarjat tako okolje, ki ti te tko al drgač vod k zavedanju. Po izkušnji nis več isti, kot bi bil brez nje in tud raven zavedanja, ki ti jo da izkušnja, ni več ista, kot bi bla,  če bi do zavedanja prišel brez nje. Tko da sama  izkušnja te lahko dejansko nč ne ozavesti, ampak ko boš (če boš) ozavestu, boš ozvestu drgač in na enmu drugmu nivoju, kot bi to brez izkušnje.

Na primeru jakoba sem hotu prikazat, da te k celoviti osebnostni  rasti vodi samo celovit odnos s partnerjem, čeprav tega na zvestni ravni nis (še) sposben dojet. Ko (če) tega skoz celovitpo izkušnjo s  partnerjem   nis sposben dojet, moraš it naokrog skoz delno. Po tej delni izkušnji si dejansko drug človek, nisi več isti kot si bi prej in tud  vera v možnost relaziacije celovitga celovitga partnerska odnosa se ti postavlja drgač (močnejš?) kot se ti je postavljala pred to delno izkušnjo. Zarad močnejše   'vere' si začneš kreirat (ponavad nezavedno) tud drugačne okoliščine, skoz katere  se ti pol nova vera 'razodeva' kot spoznanje oz. ozaveščena izkušnja.  :-/ :P :)    

Title: Re: Posilstvo II
Post by Jakob_Ostrjan on 09.08.2004 at 19:14:27


titud wrote on 09.08.2004 at 10:07:06:
Samo me zanima, če se mu zdi možno, da bi zvedu, kar je zvedu, če ne bi šel skoz lastno  izkušjo. Ker smisu jakobovega nasvetovanja, s katerinm bi prihranu izkušnjo drugumu,  je v tem, če bi tud sam prišel do spoznanja, ne da bi mu blo treba it skoz lastno izkunjo.

Povej prosm, jakob, kako štekaš, kar hočm  povedat?


Hja... Kaj pa vem...

Ko sem prvič vzel v roke Oshota - je bilo še v angleščini - se mi je za vedno zapisalo v možgane tisto, kar sem prebral že med listanjem v knjigarni: samo izkušnja nekaj šteje, vse ostalo je strah.

Te besede imajo verjetno več razlag, samo zase lahko rečem, da so pisane name, na mojo karmo in na mojo osebnost. Moram reči, da sem trditvam, ki jih berem v tantri, tau in podobnih lepih rečeh, vedno pritrjeval. Razumsko. Samo: na neki drugi ravni - naj jo imenujem doživljajska - pa tega nisem čutil. Čeprav sem na razumski ravni tudi poznal izvor poligamnih in še kakšnih drugih seksualnih želja, mi to ni nič pomagalo pri tem, če sem si želel, da teh želja ne bi imel. Po domače povedano: moral sem se malo goniti...

Ne, ne znam si predstavljati, da bi se isto naučil na kakšen drug način. Bi ga bil pripravljen takoj sprejeti, če bi mi ga nekdo pokazal. Sam ga nisem videl. Ker ta način, ki sem ga preizkusil, ni ravno za ljudi s šibkim duhom... Še danes ga ne vidim, za druge želje, pri katerih sem še vedno na isti stopnji, kot sem bil glede seksa pred doživljajem, ki sem ga opisal.

Zato tudi nisem napisal, da naj si naš tripikčasti kar izvoli in si omisli ljubico. O tem dejansko ne morem imeti mnenja. Vse, kar lahko naredim je, da delim svojo izkušnjo preko pisanja. Če mu bo uporabna iztočnica za razmišljanje o njegovem stanju in če se bo zaradi tega pri njem kaj spremenilo, potem bo moj namen dosežen. Če pa ne... Se bo pa naknadno pokazalo, zakaj je bilo moje pisanje dobro! Prav tako, kot bo čez leta tudi tripikčatemu jasno, zakaj danes ravno tako, kot pač ravna.

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 10.08.2004 at 08:23:21

Jakob, men me zgledaš  glih, da si na isti stopnji zavedanja kot pred izkušnjo. Zavestno morda, nezavedno pa se ti po njej oz. z njo  je zihr dogaja en premik v tvojem vrednostnem sistemu, ki ti kreira  okolje za celovito partnersko sceno. Ne morda v nekem tradicionalnem smislu (zakon pa družina pa hišca pa vikend...), ampak novo in drugačno od meglenih/mističnih/romantičnih/infantilnih  prestav, ki si si jih o celoviti partnerski sceni imel pred izkušnjo. Po moje se tud ošota da tko al pa drgač ne tolk razumet kot dejansko doživet iz  različne  izkušnje, ker  njegovo tantro  se da nategnt čez tako al drugočano izkušnjo in v tem je tud njen čar, da ne rečem popularnost.  :-/ :)      

Title: Re: Posilstvo II
Post by ... on 10.08.2004 at 21:50:00

Ojla,

Ima tripikčasti :) res dela toliko, da ne more bolj plodno sodelovati v debati (pa še na morje bo kmalu odšel...).

No ker se nisem že tako dolgo oglasil, se moram po tematiki vrniti daleč nazaj in se nasloniti na Jakobov prispevek saj v tej tematiki on nekako resnično najbolje razume, kaj sem sploh želel povedati (očitno ima izkušnje). Pa poglejva:


Jakob_Ostrjan wrote on 08.08.2004 at 13:11:21:
Ad I.
Ok, kemija kot taka je prav špasna zadeva, ampak - če me občutek ne vara - se ti zdi, da bi v njej lahko našel odgovore na tvoja številna vprašanja. E, vidiš, mislim, da to ni mogoče! Ker odgovor na kompleksna vprašanja (ki tebe mučijo) ne najdeš v eni, s pomočjo analitičnega pristopa izvzeti stvari.

Ad II.
Ja v redu, ne, ampak očitno ti nekaj ni jasno: za svoje ravnanje, ki ga poganja egoizem, plačuješ ceno. Kaj je zdaj bolj pomembno: ostati tak kot si, ali se spremeniti z namenom, da določeno težavo odpraviš?

Ad III.
Saj pravim: karma... Če reinkarnacije ne sprejemaš kot del svojega življenja, še vedno velja pravilo: določeno neustrezno vedenje je smiselno ponavljati toliko časa, dokler ne odkrijemo načina za njegovo odpravo.

Ad IV.
Torej: sprostilni in poživljajoči učinek seksa se lahko imenuje tudi spročanje negativne energije, mar ne? Problem nastane, če smisel oziroma namen seksanja omejiš samo na ta efekt. Telesna in psihična prostitev in poživitev sta samo stopnica v odkrivanju skrivnosti seksa oziroma zavestnemu ukvarjanju z seksualno energijo in rezultati tega ukvarjanja.

Še vedno mislim, da je pri vama to ključni problem: ti seks doživljaš kot praznenje, tvoja žena pa bolj čustveno. V vajinem primeru celo mislim, da ne rabita kakšnih tantričnim ali tao metod, pač pa veliko bolj preprosto: odkrit in temeljit pogovor o tem, kako vsak od vaju seks doživlja. Vprašanja pa je, ali sta takšnega pogovora, ki mora biti tvoren in ustvarjalen, ne pa razdiralen, sploh sposobna. Leta prikrajšanj in trpljenja so prinesla svoje: žal mislim, da se bo vsak vajin poskus pogovora končal neustrezno. Zato mislim, da bi vidva morala k kakšnemu seksologu. Po drugi strani je pa spet res, da vsi nasveti, ki vam jih mi vsi pišemo, pravzaprav niso potrebni. Ko je človek pripravljen za spremembo, potem spontano spozna tudi ljudi, ki mu v tem pomagajo.

Pa še nekaj, kar se nanaša na reklo, da naključij ni: zakaj misliš, si s svojim pisanjem prišel ravno na tale forum, ki od vseh, kar jih poznam, ponuja najbolj širok pogled na določeno stvar? Zakaj nisi recimo šel na kakšen forum, ki na veliko in z velikim pompom ponuja informacije in nasvete o ljubezni, odnosih in seksu? Hočem reči naslednje: mislim, da nekje globoko v sebi čutiš, da je seks še kaj več, kot samo "goli seks" kot temu ti praviš. Mislim tudi, da se hkrati zavedaš tudi tega, da pa teh, "višjih" plati seksa nisi sposoben dojeti, ker veš, da kot bitje funkcioniraš preveč materialistično oziroma racionalistično. In tvoje trpljenje je namenjeno ravno temu: da ta, pretirano razvit del svojega ega odpraviš in postaneš dojemljiv tudi za druge, intuitivne in mistične plati stvarstva.

Ad V.
Ponovno potrjuješ, da veš, kje narobe razmišljaš! Kako to, da v svoji logiki nisi dosleden: problem vendar zahteva rešitev? Upam, da se strinjava, da je rešitev v tebi! Kar kaže na to, da ne veš, kako bi svoje misli discipliniral in uredil. Zelo preprosto! Tibetanski menih in še marsikdo drug to počnejo že tisoče let! Informacij o tem, kako disciplinirati in umiriti um, je dovolj, samo oči je potrebno malo vreči naokoli...

Pa še utrinek na tvoje prejšnje pisanje, ko razmišljaš o morebitni ljubici. A ti nekaj povem? Tudi jaz sem pred leti toliko časa bluzil okoli, da sem jo našel. Ljubico. Čista klasika, ti povem: vezan tip z vezano žensko. Ki se je, mimogrede, med trajanjem najine veze tudi ločila in zaživela srečno in veselo samsko življenje. No, in če rečem, da je bil seks s to bejbo fantastičen, potem je to žalitev za stvari, ki sva jih počela: seks je bil atomski, vulkanski, kozmično-orgazmični, bajni in tako dalje in tako naprej in podobno... Težava je nastala v dejstvu, da je bilo takorekoč popolno seksualno ujemanje edina stvar, ki naju je družila in ki sva jo imela skupno. Ti ne veš (pa mogoče ne bi bilo napačno, če bi to izkusil), kako se univerzalen moški, kakršen sem, počuti po končanem super-seksu, ko vsaka besede, ki jo izrešeč, naleti na nerazumevanje, neodobravanje in nesprejemanje. Vem, da sem zelo netipičen moški in da bi si vsak drugi na mojem mestu vse prste polizal, če bi mu padla sekira v med, tako kot je meni, kar se ljubice tiče. Saj, ljubice so za seks, a ne? Na moje veliko začudenje, pa sem se vedno bolj bedno počutil takrat, ko sem načrtoval obisk pri ljubici in še bolj bedno takrat, ko sem od nje odhajal. Ni šlo drugače: nekega dne sem moral izreči še do pred nedavna za mene bogokletne besede: "ne morem več seksati s tabo"! In kar je še bolj zanimivo: ostala sva v stikih, še vedno sem njen zaupnik, še vedno mi vse pove o sebi in še vedno me prosi za nasvet, mnenje in podporo. Kar mi ni težko dati, veliko teže, če že ne nemogoče pa bi mi bilo ponovno seksati z njo. A ni zanimivo: sploh se mi ni treba premagovati! Sploh si ne želim več seksati z njo! Čeprav sva si blizu, čeprav si pomagava in čeprav sva na nek način še navezana drug na drugega. Ampak kot dvoje človeških bitij, ne pa kot moški in ženska.

Kaj hočem povedati: da se ljudje v svojih pogledih, mnenjih in doživljanjih stvari v življenju neprestano spreminjamo. Navsezadnje je to temelj vsega dogajanje v naravi in stvarstvu in nemogoče je, da bi to univerzalno dejstvo zanikali brez negativnih posledic na uravnovešenost našega bitja in naš notranji mir. Torej: možno je, oziroma zelo verjetno je, da tudi ti začneš seks doživljati drugače! A veš, dedci nimamo jajc samo zato, da jih praznemo, pač pa tudi zato, da jih uporabimo takrat, ko je treba. In pri tebi je čas, da jih! Ali pa se boš še naprej pacal v životarjenju, kakšnega si navajen...


AD1:
Hm, tudi tukaj imam problem. Pravzaprav jaz tega ne vidim kot problem, 99.99% uporabikov tega foruma pa se bo strinjalo, da je to problem. Sem namreč 100% naravoslovec. Če lahko otipam, vidim, voham potem vrjamem, sicer ne. Kemijo lahko vidim, otipam.... zato vanjo vrjamem, duhovnost pa mi je dokaj tuja.

AD2:
Vem, plačujem ceno. Toda kot sem že napisal, tega se zavedam in to sprejemam. Tudi če bi bil kralj bi za to plačeval ceno. Vrjemite da se kraljem (v splošnem) ni godilo tako lepo, kot opisujejo pravljice, razen če do bili tepčki in tako niso vedel nič o politiki in podobnem.

AD3:
Hm, ja reinkernacija.. Zanimivo, toda kot rečeno nimam nobeniz "znansvenih" dokazov.

AD4:
Tukaj se strinjam in vem da sem odvisen. Podobno kot alkoholik, ki mu je, ko se strezni žal, pa vendar ni sposoben stopiti pred skupino in govoriti o svojih občutkih...

O seksologu sem tudi že razmišljal, pa bi ga potreboval predvsem jaz. A lahko kdo priporoči kakšno dobro knjigo s tega področja?

AD5:
Ah ker vsako odločitev vživljenju premislim z vseh strani sem se ljubice ustrašil, še preden je do česa sploh prišlo (ja res, kakšen cepec sem torej šele jaz?). Predvsem pa se povsem zavedam, da bi mi bilo po 2 sekundah, kar bi se s.x končal ekstremno žal in bi se takoj vprašal: "Kaj hudiča jaz počnem tukaj!".

lp,
...

Title: Re: Posilstvo II
Post by en_bk on 11.08.2004 at 11:29:42

Dragi ... /v nadaljevanju mp, ker sem to razbral iz tvojega naslova, ker ... pogosto uporabljam v razne namene...upam, da nimaš nič proti/

Jaz sem samo en bk, ki si nasvetov ne upa dajati, ker se za kaj takega niti slučajno ne počutim kakorkoli kompetentnega. Bi ti pa predočil svoje mnenje in enmalček tudi izkušnje o dojemanju duhovnosti in še čem morda...ali pa tudi ne. Ali boš prebral in kaj boš prebral, je seveda popolnoma tvoja stvar.

Evo...da začnem od konca. Zame je duhovnost... bolje rečeno duhovna ali osebna rast...spreminjanje sebe...simpl. Ki pa mu predhodi spoznanje sebe ali z drugimi besedami ozavestitev sebe ali še z drugimi besedami ozavestitev svojih pričakovanj, problemov, vzorcev, zank, ponavljanj, reakcij, zidov, odejic, sanj, iluzij...ma je zagotovo še kar kaj. Ki pa mu predhodi odločitev, da se pa tako ne grem več. Ki pa mu predhodi nelagodje, praznina, nezadovoljnost, nesrečnost, bolečina, strah, brezup, sesutost...tudi tu je najbrž še kaj.

V duhovnosti ni nobene mistike...sem spoznal pri sebi...ampak eno samo trdo delo.../prekleto trdo delo/. Če bi skušal slučajno si duhovno rast malce plastično predstavljati, bi se mi videlo nekako takole:
Valjam se do kardana v gnojnici. Ker sem plavalec, mi še kar uspeva obdržati se na gladini. Smrdi jako fest zelo, popijem jo včasih, malo bruham /ker je in/, bentim kot star kočijaž...ampak plavam...lahko pa tudi potonem ali utonem. Ko mi prično pojenjati moči, ali se naveličam monotonije plavanja v gnojnici, ali se mi še kaj poserje direkt na glavo, se odločim, da je pa tega že skrajno preveč, dovolj celo. Stopim na lestev...na prvi klin...ki je še vedno tako globoko v gnojnici, da sem do kardana v njej, le plavanje ni potrebno. Nakar se grem ozaveščanje ali spoznavanje sebe. Malo se sprehajam po lestvi in me zelo ima, da bi malo počival ali pač ne tako malo, tudi za stalno, ker se imam zelo fino, saj mi ni potrebno plavati. Ja, pa klini so mastni, tako da sem brez pretiranega mučenja tik tak nazaj kot plavalec spet. Ker pa sem vztrajen zelo, se vzpenjam po lestvi spoznanja do vrha...enkrat. In me postane groza zares. Na vrhu ni cvetočega travnika, pa ptičjega petja, pa žuborenja potočka, pa sonca, pa tko. Ne...na vrhu je armirana železobetonska plošča. Za njo pa jaz v svoji izvorni pojavi, moj cilj. Brez orodja, samo s svojimi rokami in nohti se je treba preglodati skoznjo. Takrat, dragi moj mp, se delo šele začne...kdor ga sploh začne. In ko začneš praskati po betonu, takrat, mp, takrat začneš verjeti v boga...kaj v boga, v Boga... pa ne le verjeti, prosiš ga za pomoč, se mu predajaš in...ja...spoznavaš ga na ti, ko se prebijaš...do sebe. /no, ta zadnji del bluzenja je zgolj moje ekstrapoliranje, ker zaenkrat ploščo šele božam/.

Tako da, mp, naravoslovna usmerjenost nikakor ni ovira pri spoznavanju Boga ali kakorkoli drugače poimenovanega in če si govoriš, tak sem, jebi ga, ni prepoznanje sebe...še zdaleč ne...da pa ni ravno, kot bi si želel in da ti je to že malo sitno...je pa en korak...proti...kako si že rekel...duhovnosti.

Imej se skrajno...lepo seveda.

en bk
;)

Title: Re: Posilstvo II
Post by lola on 11.08.2004 at 11:38:09



Lepo napisano, en_bk.

Title: Re: Posilstvo II
Post by Kr_eten on 11.08.2004 at 23:24:48


Jakob_Ostrjan wrote on 07.08.2004 at 11:27:27:
Veš kaj stari: slep sem in butast kot vol!

Se oproščam za kmečke besede, katere se edine nahajajo v mojem malem besednjaku, ker sem bil še do nedavno v mentalni bolnici!

Prvo: seks z nekom je namenjen praznenju testisov in negativne energije! Ampak kaj bi jaz vedel, ko še nisem seksal! Tudi je namen seksa, da bi se JAZ dobro počutil, da bi bil MOJ ego zadovoljen in MOJA jajca prazna! Ampak to so zaenkrat le moje mokre sanje.

Imeti spolni odnos z nekom pomeni, da imam priložnost čutiti svojo čivavo v najbolj intimni in globoki obliki, ki smo jo navadni smrtniki sposobni. Smisel seksa je, da jaz (zblojenc) in ti (ženska) delava kot sesalci na Discovery kanalu. Kar pa ni možno, da nista isto tudi na drugih porno kanalih, na katerih preživim daljši čas svojega življenja! To pa midva z Desanko Šakič sva kot ustvarjena zato, ker sem jaz kljub srednjeveškemu napredovanju in zelo fer odnosu še vedno navaden idiot! Zato, ker se nikoli nisem dal dol s pravo žensko, zakaj se moja Desanka počuti tako, kot pač se (boleče), oziroma zakaj jo je minila želja po seksu z mojo čivavo.

Mazohist sem in to pomeni, da je moja čivava karmično kratka. Želim si, da bi začel spoznavati resnico o sebi in svojih bližnjih ter se spreminjati.

Vprašam se, kaj moja Desanka resnično rabi? Fer odnos in tvoj prispevek sperme z urejeni bivalni skupnosti je samo predpogoj za to. Ne pa končni smisel seksa.

Vprašam se, zakaj pa rabim toliko seksa? Bolj natančno: zakaj mislim, da ga rabim? Aja sej ne znam mislit, oprostite. Na način, kot jaz seksam z Desanko, oziroma Levanko, je to samo trošenje energije. Negativne, seveda. Zato se po seksu tako slabo počutim in ga želim ponavljati. Ker ne morem seksati toliko, kot mislim, da bi rad, potem svojo energijo vlagam drugam, na tvojo žalost v precej neproduktivne reči, kot je tale forum.

Mar mislim, da moja Desanka poleg mojih lastnih seksualnih problemov ne čuti še tega, da meni seks z njo predstavlja samo odlaganje negativne energije? A sem že kdaj pomislil, da sem na duhovnem nivoju ubogi siromak?

V glavnem stari, v roke se moram vzeti. Delam imam ogromno! Zelo si priporočam, da si poiščem človeka, ki me bo vzel v roke in mi malo odprl oči. Žal ne verjamem, da sem sam sposoben spremeniti se.

Tole pisanje moje je povsem zblojeno kot jaz sam, čeprav je malo ostro in zelo direktno. Ponavljam: tak stil sem zavestno izbral zato, ker sem vse to, kar doživljam, že dal skozi. No, ne še čisto do konca. Pa saj konca ni nikoli, vedno še kaj novega zvem o sebi in moji mali čivavi...

Če pa imam čas in se mi zdi vredno, pa ob priliki vabim Levanko na grupiča z mano in Desanko...


Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 13.01.2006 at 01:00:08

Hmmm...Sem dolgo tuhtala, če naj napišem tale sestavek...pa sem se na koncu (očitno ;D) odločila, da ga vseeno napišem. Me je malo tud vzpodbudila Sinja s svojo nedavno debato z Arsko o pedofilih. Odločla sem se, da ga dam ravno v ta topic. Zakaj? Ker vem, kakšno je blo moje mnenje o tej in podobnih temah pred časom (že kar nekaj časa nazaj)... in želim dat vsemu temu svojmu pisanju eno protiutež...
(ok, bom nehala nakladat pa bom prešla k buistvu...) Rada bi vam zaupala svojo izkušnjo, ker mislim, da potrebujem toplo besedo in kakšen nasvet.
Ko sem bila stara 13 let, me je spolno nadlegoval dedek. Bilo je samo enkrat ali dvakrat, spominjam se vseh podrobnosti. Najbolj pa njegovega bedastega nasmeška na obrazu. Na to izkušnjo sem pozabila, nikomur o tem nisem pripovedovala. Dokler nisem srečala Marijana. To temo sva konkretno obdelovala na začetku najine zveze pa tja proti sredini, ko sem imela velike težave s spolnostjo. Vse skupaj sem pripisovala bolj vzgoji kot pa zlorabi. Zato se vse skupaj ni nikamor premaknilo do pred nedavnim, ko sem se podrobno začela ukvarjat z njo. Prva stvar, ki sem jo ugotovila je ta, da je name vplivala veliko bolj, kot sem bila pripravljena priznat. Od občutkov krivde, gnusa, jeze...ne, besa... pa do žalosti...Pa do tega, da imam ful potrebo po tem, da imam vse pod kontrolo (ker takrat nisem mogla kontolirat čisto nič) in da nisem znala rečt ne...Solze včasih kar tečejo, nikol si nisem dovolila jokat zarad tega...vedno sem gledala na ta dogodek z neke distance...da me ni mogel prizadet...ker nisem bla pripravljena...In bes...To, s čimer imam že vse življenje težave (po moje tut zato tolk težim s to komunikacijo, ker se bojim jeze). Ta jeza včasih izbruhne ven...ko najmanj pričakujem. Zadnjič, ko sva se z Marijanom skregala, sem si v solzah predstavljala, kako dedka zabadam z nožem...petkrat, desetkat, dvajsetkrat...Prav obsedeno...In sem se ful ustrašla svojih občutkov...In sem bla kasneje tut ful hvaležna, ker sem si dovolila. Bit jezna. Besna! Na nekoga, ki si to zasluži. Ker je storil zločin!
Sploh nisem vedla, da se je s tem tako težko ukvarjat. Sploh si ne morem predstavljat, kaj doživljajo ženske (al pa moški), ki so zlorabljane leta in leta. In to od oseb, ki jim še bolj zaupajo (očetov, očimov, ja tut od mater in bratov)...
Trenutno berem knjigi Pogum za okrevanje in V labirintu spolnih zlorab. Super knjigi, če koga zanima ta tematika al pa se mora celo osebno spopadat z njo... Sem šele na začetku reševanja in vem, da me čaka še ogromno dela...Ogromno solza in strahu.
Sem se zadnjič pogovarjala z mamo (ta dedek je njen oče)...In je rekla, da me razume, ampak da misli, da bi blo bolj pametno pustit preteklost za sabo... Ful me je prizadelo. Nimam podpore od osebe, ki sem ji do sedaj najbolj zaupala (hvala bogu, da jo imam od Marijana!)!!! Zdej se umirjam in zbiram pogum, da se bolj temeljito pogovorim z njo. Ker čutim, da bom težko zmogla naprej brez nje (vem pa tut, da bom morala). In vem, da me čaka tut soočenje z dedkom...Uh...kje je še to...Kolk bom še mogla jeze dat ven, preden bom pripravljena na to...(vem pa tut, da soočenje ni nujno, vendar čutim, da ne bom mirna, dokler to ne dam čez).
Zdej tut vem, zakaj sem tako razmišljala, kot sem. Ker je bilo preveč boleče identificirat se z žrtvijo...(prebrala sem, da je to eden od razlogov, zakaj nekdo ščiti storilca oziroma govori o sprejemanju). Sej sem že takrat nekajkrat tole napisala pa bom še enkrat(s to razliko, da zdej to zares čutim): odpuščanje da (pa še to ne nujno), vendar pod pogojem, da ni prisiljeno in da se najprej odvije proces, ki zahteva svoj čas in zaporedje...katarza skratka... Vendar zdej mislim, da je o odpuščanju potrebno govorit nazadnje...Tolk je še drugih stvari prej. Bes pa  žalost... pa kazen tut...
Hm...zakaj sploh to pišem in se spet izpostavljam v svoji ranljivosti...? Ker potrebujem vašo podporo! Ker potrebujem slišat in imet na papirju nekaj, kar bom lahko prebrala znova in znova...ko mi bo najtežje. Pa kakšen nasvet, kako naj razložim mami, da me bo razumela (mogoče bom celo ugotovila, da je bila ona tudi zlorabljena)?
(Moj namen ni, da bi se tukej spet prepirali o sprejemanju.  ..)
Hvala vam že vnaprej za vse besede. Pa ne me preveč pomilovat...    ;)(se že sama dovolj)

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 13.01.2006 at 07:17:09

Se nam ful dogaja te dolge januarske noči proti polni luni… Seka na plano podzavestno, je v tem ena perevezija, ker povzroča tko močna občutja, da vlečejo nase   vsa druga in se je jim, tud če so boleča, kar le stežka pustimo odvezat, ker real lajf in občutja v njem so v primerjavi z njim pusta in vsakdanja, s pravo intenzivnostjo pa zaživijo le v navezavi s  to izkušnjo potisnjeno v  podzavedno, za katero se ne moremo prav odločit, a je energetska blokada ali vir, v katerem se napajajo vsa druga občutja…

Očitno je  pri teb iz blokade prerastla v obsesijo, v ukvarjanje z mladostno izkušnjo na način, kot je bla doživeta: z mešanico odpora in prebujene strasti. V tem  se je po moje tud keč, zarad katerga se spolno zloraba v družini ustvarja tako trdovraten vzorc, da se  vsaka prebujena strast mora skorda  nujno končat v zlorabljenem zaupanju. Čist podobno vzorčenje (isto dilemo: možnost zlorabe zaupanja nečesa, kar tud teb dost pomen) vsaj jest vidim v tvojem postu o humanitarni dejavnosti tvoja fanta. Jest v bistvu tud v tem, da svoje zgodbe šeraš z nami, vidim ponavljanje tega  tvojega vzorca, da svoje prebujene strasti vežeš na potencialno zlorabo zupanja, ki ga gojiš do drugih. Tud tale moj post in vsak nadalni post v tem smislu lahko tolmačiš kot zlorabo zaupanja, ki ga morda gojiš do mene,  tud če jest tega namena (vsaj zavestno) nimam. Tko da preden bi ti dal kakršen koli nasvet/mnenje/sugestijo bi te prosu, da se odvežeš  od vnaprejšnih (naivnih?) pričakovanj, da mi lahko zaupaš, ker  le na ta način ne bom mogu zlorabit tvojga zaupanja. Ta prošnja pa predpostavlja hkart tud zahtevo, da se sama razvešeš od strasti, ki te veže na bolečo izkušnjo zlorabe zaupanja, tle pa je po moje tud ključ za razrešitu tvojga vzoroca: si povedala,  si dala ven kar te teži, si dala  občutju prosto pot, si se ga   osvobodila, pa  naj ga raztrgamo al pa naj se nad njim nasljamo, kaj te briga, saj  itak ni več tvoj… Saj kdo pa smo ti  pravzaprav mi, s čim smo si pa pravzaprav zaslužl tvoje zaupanje, da bi ga sploh lahko zlorabil?    

Title: Re: Posilstvo II
Post by lola on 13.01.2006 at 10:01:13


picola wrote on 13.01.2006 at 01:00:08:
Rada bi vam zaupala svojo izkušnjo, ker mislim, da potrebujem toplo besedo in kakšen nasvet.
Ko sem bila stara 13 let, me je spolno nadlegoval dedek. Bilo je samo enkrat ali dvakrat, spominjam se vseh podrobnosti. Najbolj pa njegovega bedastega nasmeška na obrazu. Na to izkušnjo sem pozabila, nikomur o tem nisem pripovedovala. Dokler nisem srečala Marijana. To temo sva konkretno obdelovala na začetku najine zveze pa tja proti sredini, ko sem imela velike težave s spolnostjo. Vse skupaj sem pripisovala bolj vzgoji kot pa zlorabi. Zato se vse skupaj ni nikamor premaknilo do pred nedavnim, ko sem se podrobno začela ukvarjat z njo. Prva stvar, ki sem jo ugotovila je ta, da je name vplivala veliko bolj, kot sem bila pripravljena priznat. Od občutkov krivde, gnusa, jeze...ne, besa... pa do žalosti...Pa do tega, da imam ful potrebo po tem, da imam vse pod kontrolo (ker takrat nisem mogla kontolirat čisto nič) in da nisem znala rečt ne...Solze včasih kar tečejo, nikol si nisem dovolila jokat zarad tega...vedno sem gledala na ta dogodek z neke distance...da me ni mogel prizadet...ker nisem bla pripravljena...In bes...To, s čimer imam že vse življenje težave (po moje tut zato tolk težim s to komunikacijo, ker se bojim jeze). Ta jeza včasih izbruhne ven...ko najmanj pričakujem. Zadnjič, ko sva se z Marijanom skregala, sem si v solzah predstavljala, kako dedka zabadam z nožem...petkrat, desetkat, dvajsetkrat...Prav obsedeno...In sem se ful ustrašla svojih občutkov...In sem bla kasneje tut ful hvaležna, ker sem si dovolila. Bit jezna. Besna! Na nekoga, ki si to zasluži. Ker je storil zločin!
Trenutno berem knjigi Pogum za okrevanje in V labirintu spolnih zlorab. Super knjigi, če koga zanima ta tematika al pa se mora celo osebno spopadat z njo... Sem šele na začetku reševanja in vem, da me čaka še ogromno dela...Ogromno solza in strahu.
Sem se zadnjič pogovarjala z mamo (ta dedek je njen oče)...In je rekla, da me razume, ampak da misli, da bi blo bolj pametno pustit preteklost za sabo... Ful me je prizadelo. Nimam podpore od osebe, ki sem ji do sedaj najbolj zaupala (hvala bogu, da jo imam od Marijana!)!!! Zdej se umirjam in zbiram pogum, da se bolj temeljito pogovorim z njo. Ker čutim, da bom težko zmogla naprej brez nje (vem pa tut, da bom morala). In vem, da me čaka tut soočenje z dedkom...Uh...kje je še to...Kolk bom še mogla jeze dat ven, preden bom pripravljena na to...(vem pa tut, da soočenje ni nujno, vendar čutim, da ne bom mirna, dokler to ne dam čez).
Zdej tut vem, zakaj sem tako razmišljala, kot sem. Ker je bilo preveč boleče identificirat se z žrtvijo...(prebrala sem, da je to eden od razlogov, zakaj nekdo ščiti storilca oziroma govori o sprejemanju). Sej sem že takrat nekajkrat tole napisala pa bom še enkrat(s to razliko, da zdej to zares čutim): odpuščanje da (pa še to ne nujno), vendar pod pogojem, da ni prisiljeno in da se najprej odvije proces, ki zahteva svoj čas in zaporedje...katarza skratka... Vendar zdej mislim, da je o odpuščanju potrebno govorit nazadnje...Tolk je še drugih stvari prej. Bes pa  žalost... pa kazen tut...
Hm...zakaj sploh to pišem in se spet izpostavljam v svoji ranljivosti...? Ker potrebujem vašo podporo! Ker potrebujem slišat in imet na papirju nekaj, kar bom lahko prebrala znova in znova...ko mi bo najtežje. Pa kakšen nasvet, kako naj razložim mami, da me bo razumela (mogoče bom celo ugotovila, da je bila ona tudi zlorabljena)?
(Moj namen ni, da bi se tukej spet prepirali o sprejemanju.  ..)
Hvala vam že vnaprej za vse besede. Pa ne me preveč pomilovat...    ;)(se že sama dovolj)


Naredi tako, kot ti čutiš.  Ne dovoli, da ti drugi ljudje vsiljujejo, kaj moraš ali kaj ne smeš čutit.
Ne dovoli, da ti v tej zadevi kdorkoli na kakršen koli način vzbuja občutke krivde. Druži se z ljudmi, ki jim zaupaš, ki te razumejo in te podpirajo.

Pogum za okrevanje je krasna knjiga, v njej boš našla veliko odgovorov in napotkov. Tudi tebi želim veliko poguma in seveda okrevanje!

Title: Re: Posilstvo II
Post by Lilith on 13.01.2006 at 10:41:34

Picola

Ti je že lola fajn napisala.
Pa sama imaš veliko uvida - sploh o lastni jezi, ki si jo tolikanj zanikala, ker ti je bila ogrožujoča.
Lej, nekaj o tem iz knjige Ženske, ki tečejo z volkovi - krasna knjiga, ti jo zelo priporočam, takšno neobvezno branje, ki zdravi dušo.



Lilith wrote on 12.01.2004 at 09:59:46:
Okvarjen instinkt in bes

...Ženska z okvarjenimi instinkti se pogosto sooča z izzivi, povezanimi z jezo. Predvsem ima težave s prepoznavanjem vsiljivosti; prepočasi opaža vdor na svoje ozemlje in ne zaznava jeze, dokler je povsem ne preplavi. Bes jo napade nekako iz zasede.
Časovni zamik je posledica opozoril iz otroštva, zaradi katerih ima okvarjene instinkte. Govorili so ji, naj se ne meni za nesporazume, naj za vsako ceno posreduje za mir, naj se ne vmešava in prenaša bolečino, dokler se vse ne pomiri ali začasno izgine. Za tako žensko je značilno, da ne ravna v skladu s svojo togoto, ki jo preplavi, marveč se prenagli ali pa tedne, mesece, celo leta odlaša z odzivom.
Običajno to ni posledica sramežljivosti ali introvertiranosti, marveč pretiranega tehtanja, pretiranega prizadevanja, da bi bila prijazna v svojo škodo, in pomanjkljivega delovanja iz duše. Divja duša ve, kdaj in kako delovati, če jo ženska le posluša. Pravi odziv vsebuje uvid in usklajen preplet sočutja in moči. Okvarjen instinkt je mogoče popraviti z uveljavljanjem trdnih meja in z urjenjem odločnih odzivov.
Nekatere ženske težko sproščajo jezo tudi tedaj, ko ovira njihovo življenje, tudi ko jih sili, da se obsedeno ukvarjajo s starimi doživljaji. Začasno vztrajanje pri poškodbi in intenzivno razmišljanje o njej je zelo pomembno za zdravljenje. Toda nazadnje je vsako rano treba zašiti in dopustiti, da se zabrazgotini.


Mi je bilo zanimivo titudovo pisanje o nezavedni potrebi po zlorabljenem zaupanju; zakaj do teh stvari prihaja: ker nam je to domače, edino znano, ker čutimo, da tako mora biti, ker nam daje adrenalin...

Delaj po svoje, kot trenutno čutiš... če ni podpore, zdrži, sprejmi dejstvo, tudi to je del življenja....
Moja lastna izkušnja je, da šeranje na forumih ni zdravilno, ker je velika verjetnost, da imamo na drugi strani opraviti z butli, ki nas bodo uporabili/zlorabili. Tudi šeranje s prijatelji, ljudmi, ki jim zaupamo, ni dolgoročna rešitev, čeravno je zlata vredno, ker blaži akutno stisko. V veliko pomoč bi ti lahko bila kvalitetna! psihoterapija, če se boš tako odločila.

Srečno.

Title: Re: Posilstvo II
Post by t on 13.01.2006 at 11:01:28


wrote on 06.08.2004 at 08:59:50:
Toda ali se ni lažje malce napiti, posiliti ženo in živeti dalje neobremenjeno, kot pa neprestano tuhtati in se obremenjevati?

Kot rečeno, ne zagovarjam posilstva ipd; nudim samo pogled z druge strani.

lp,



Mislim, da to zagotovo ne bi bilo najlažje - bi se ti najbrž življenje šele zapletlo.

Sicer pa so dokazano 100% monogamni samo neki črvi, ki živijo v ribjih ritih - ko se tam srečata samec in samička se združita in ostaneta združena do smrti...



uživajte!

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 13.01.2006 at 21:36:29

Ja, morala se bom naučit zaupat sebi in svojim občutkom.Prekleto težko, ker tega nisem nikol počela oziroma redkokdaj. Joj, kaj me še vse čaka...
Ja, titud, men se dogaja že od konca prejšnjega leta...Vse sorte...Tiste tanajbolj boleče stvari...Samo si dokazujem z vsako posebej, da zmorem...Da sem vsak dan močnejša in samozavestnejša.
Zaupanje... Sem se že sama spraševala, zakaj imam takšno potrebo po tem, da delim svoje boleče izkušnje z vami...Če te prav razumem, ti meniš, da je to tako, ker želim razrešit ta svoj vzorec zlorabe zaupanja?
Lilith, zaenkrat nimam slabe izkušnje s forumom...ali pa je (zopet) nisem prepoznala kot takšne (pa bi jo mogoče morala)...ne vem...Razmišljam, če sem nasplošno (tut v privat življenju) preveč iskrena z ljudmi...Po vsej verjetnosti jim res preveč zaupam... Uh, bom morala malo uredit tele misli glede tega...mi je vse še v megli...Drugače pa hvala za naslov knjige, jo približno poznam in sem tut imela v načrtu jo enkrat v prihodnosti prebrat...mogoče je zdej taprav čas za to.
Me je pa še vedno strah soočenja z mamo...po moje še bolj kot z dedkom...(ker mi ona neprimerno več pomeni) Prebrala sem v knjigi, da družina večinoma ne zmore podpret zlorabljenega člana...Sprašujem se, kaj bo potem? Kakšen bo potem odnos z mamo...Nisem sigurna, če sem pripravljena zaključit najin odnos...Sploh ne vem, kaj bi bilo v tem primeru najbolje zame. Zaključit, ne zaključit (kakšen odnos imet potem v tem primeru?)? Od očeta pa itak ne pričakujem ničesar (več)...
Zdej hodim na pogovore na Združenje proti spolnim zlorabam...Mi je fajn...Ker čutim, da me res razume... Ugotavljam, da bom po vsej verjetnosti tam še največ odgovorov na svoje dileme dobila, vsaj začetne...potem se bom po moje pa tut že sama sebi naučila bolj zaupat...
Ok...grem. Lepo se imejte pa hvala za vzpodbudo! :-*

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 14.01.2006 at 13:02:53


picola wrote on 13.01.2006 at 21:36:29:
Ja, morala se bom naučit zaupat sebi in svojim občutkom.Prekleto težko, ker tega nisem nikol počela oziroma redkokdaj. Joj, kaj me še vse čaka...
Ja, titud, men se dogaja že od konca prejšnjega leta...Vse sorte...Tiste tanajbolj boleče stvari...Samo si dokazujem z vsako posebej, da zmorem...Da sem vsak dan močnejša in samozavestnejša.


Po moji izkušnji je tko: bolj kot se  mi kaotično in intenzivno  dogaja navznoter, bolj sem inovativen pri iskanju načinov, kako stvari  kolkrtolk urejeno spravit ven in bolj mi to uspeva, bolj sem mi inovattivno in  kreativno začenja  dogaja navznoter...    


Quote:
Zaupanje... Sem se že sama spraševala, zakaj imam takšno potrebo po tem, da delim svoje boleče izkušnje z vami...Če te prav razumem, ti meniš, da je to tako, ker želim razrešit ta svoj vzorec zlorabe zaupanja?


Brez veze, da se oprijemaš upanja, da ti bomo mi pomagal prebit vzorec, ker  ravno zarad tega vzorca boš  tud na nas navsela krivdo, da ti to nis uspelo. To da šeraš izkušnjo, vzem kot dokaz/znamenje, da ni več boleča, da v bistvi ni niti več tvoja, da je to zgodba, ki si jo dala iz sebe, da bo  med nami odslej za živela svoj lajf, na katerga boš zgubila svoj  vpliv čeprav bo ostala tvoja  ne da bi ti jo blo treba ubit al pa zatjit.



Quote:
Razmišljam, če sem nasplošno (tut v privat življenju) preveč iskrena z ljudmi...Po vsej verjetnosti jim res preveč zaupam... Uh, bom morala malo uredit tele misli glede tega...mi je vse še v megli...


Preveč iskrena, preveč  zaupaš.... glede na kaj? Glede na to, kolk razočaranja lahko preneš na izkazano iskrenost? Kje pa piše, da je je iskrenost  v nunji realciji do nekoga, ki to tvojo iskrenost ceni ali zlorabi? Kaj pa če bi iskrenost končno ločila od pričakovanja, da bo nekdo to tvojo iskrenost cenil ali zlorabil. Bod preprosto iskrena brez pričakovanj, vezanih na iskrenost. Boš hitr ugovila, da  za tvojo iskrenost nihče ni nč dolžan in da to ni neka omejena lastnost, rezervirana za le  tiste, ki so vredni zaupanja, ampak da je tkorekoč neomjena kavliteta, ki jo je toliko več kolikr bolj jo brezpogjno šeraš/razdajaš.


Cel kompleks spolne zlorabe v družini se namreč ustvari ravno na način, da družina  iskrenost in zaupanje naredi za medsebojno pogojeni količini. Da  te naučijo,  da je iskrenost dovoljeno izrazit samo do tistega, do katerga si vzpostavu zaupanje, pred drugimi pa je treba igrat al pa iskrenost skrivat, da ne bojo tvojo iskrenost/naivnost izkoristli... Kaj je tako učenje drugega kot voda na mlin potencialne zlorabe znotraj družinskega kroga, katere keč je ravno v tem, da si ne upaš bit več iskren sploh  do neobenga več točno takrat, ko  je  tvojo iskrenost zlorabil ravno  tisti, ki si mu zaupal. Drgač povedano: omejena,  na zaupnje vezana iskrenost je past, ki ti jo nastavijo, da te te lahko zlorabjo, saj računajo, da bo zloraba ostala skrita/zatajena/potlačena, ker ko ti ne boš nikomur več zaupal ne boš pač nobenmu tud več iskren in boš  tako  svojo iskrenost  pokopal v seb... Zloraba zaupnja se začenja že z družinsko eksluzivnopri vzpostvljanju zaupanja kot predpogoju za tvojo iskrenost. Družina, ki bi se tej pasti zavestno izognila, bi morala gojit brezpogojno iskrenost  medf svojimi člani, od drugih pa tako brezpogojno iskrenost zahtevat preden sploh  vstopijo v njihov krog.    

Title: Re: Posilstvo II
Post by en_bk on 14.01.2006 at 18:50:32

Draga Picola

V četrtek sem vprašal Ogorevca /v Vita centru v Naklem je imel eno predavanje/ kako on vidi odnos žrtev-storilec v primeru pedofilije in kako pomen sprejemanja /drug izraz za brezpogojno ljubezen/ predočiti žrtvi, ne da bi bilo to žaljivo, patetično, bluzersko...do žrtve in njenih bližnjih. Mi ni znal odgovoriti. Na žalost. Tudi jaz ti ne znam dati recepta, čeprav trdno verjamem v sprejemanje, čeprav trdno verjamem, da je to edina prava pot.
To pot si ti začela, pot majhnih korakov, bolečih, novih, negotovih, težkih korakov. Končala jo boš, ko boš odpustila:mami, storilcu in na koncu sebi. A se to da? Če bi ne bil stoprocentno prepričan v to, ti ne bi napisal tega.
Pogum dekle. Na pravi poti si.

en bk :)

Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 14.01.2006 at 19:24:46

Picola,

pridružujem se mnenju, da forum ni pravi kraj za razčiščevanje tovrstnih travm. Želim ti pa, da bi našla dobrega terapevta in dobro podporno skupino.

Vprašanje morebitne konfrontacije z mamo, dedkom, pa vsaj za nekaj časa daj na stranski tir. Če te prav razumem, si šele na začetku poti. Zatorej hiti počasi in daj času čas, oziroma dovoli da čas "spopada" z družino pride sam od sebe, da dozori. Dovoli, da do tebe pridejo nekateri odgovori.

(Glede na to, da ne poznam ozadja, pa no ... obstaja možnost ... da je tvoja mama morda imela enako izkušnjo s svojim očetom ... morda)

Želim ti veliko moči in prave ljudi ob poti.


Title: Re: Posilstvo II
Post by t on 14.01.2006 at 19:27:24


en_bk wrote on 14.01.2006 at 18:50:32:
Draga Picola

V četrtek sem vprašal Ogorevca /v Vita centru v Naklem je imel eno predavanje/ kako on vidi odnos žrtev-storilec v primeru pedofilije in kako pomen sprejemanja /drug izraz za brezpogojno ljubezen/ predočiti žrtvi, ne da bi bilo to žaljivo, patetično, bluzersko...do žrtve in njenih bližnjih. Mi ni znal odgovoriti. Na žalost. Tudi jaz ti ne znam dati recepta, čeprav trdno verjamem v sprejemanje, čeprav trdno verjamem, da je to edina prava pot.
To pot si ti začela, pot majhnih korakov, bolečih, novih, negotovih, težkih korakov. Končala jo boš, ko boš odpustila:mami, storilcu in na koncu sebi. A se to da? Če bi ne bil stoprocentno prepričan v to, ti ne bi napisal tega.
Pogum dekle. Na pravi poti si.

en bk :)



Ni znal in ni upal (po moje se je bal, da ga boš po zobeh).

Mislim, da se ne gre hecati in vsepovprek univerzalizirati - je škodljivo in neumno...

Načeloma je vse preveč enostavno s tujmu kurcem po koprivah pretepati, zato se zagotovo najdejo tudi mojstri, ki bi se lotili razlagati kaj takšnega.

(Precej podobno kot lahko dvoličnež Dalaj Lama z večnim nasmeškom po svetu pridiga o ljubezni in nenasilju vmes pa od CIE sprejema denar za ponovno zavzetje Tibeta - ajja kot mladi buda je rad streljal krokarje)


uživajte!

Title: Re: Posilstvo II
Post by marijan on 14.01.2006 at 22:23:56


titud wrote on 14.01.2006 at 13:02:53:
Brez veze, da se oprijemaš upanja, da ti bomo mi pomagal prebit vzorec, ker  ravno zarad tega vzorca boš  tud na nas navsela krivdo, da ti to nis uspelo. To da šeraš izkušnjo, vzem kot dokaz/znamenje, da ni več boleča, da v bistvi ni niti več tvoja, da je to zgodba, ki si jo dala iz sebe, da bo  med nami odslej za živela svoj lajf, na katerga boš zgubila svoj  vpliv čeprav bo ostala tvoja  ne da bi ti jo blo treba ubit al pa zatjit.



Preveč iskrena, preveč  zaupaš.... glede na kaj? Glede na to, kolk razočaranja lahko preneš na izkazano iskrenost? Kje pa piše, da je je iskrenost  v nunji realciji do nekoga, ki to tvojo iskrenost ceni ali zlorabi? Kaj pa če bi iskrenost končno ločila od pričakovanja, da bo nekdo to tvojo iskrenost cenil ali zlorabil. Bod preprosto iskrena brez pričakovanj, vezanih na iskrenost. Boš hitr ugovila, da  za tvojo iskrenost nihče ni nč dolžan in da to ni neka omejena lastnost, rezervirana za le  tiste, ki so vredni zaupanja, ampak da je tkorekoč neomjena kavliteta, ki jo je toliko več kolikr bolj jo brezpogjno šeraš/razdajaš.


Cel kompleks spolne zlorabe v družini se namreč ustvari ravno na način, da družina  iskrenost in zaupanje naredi za medsebojno pogojeni količini. Da  te naučijo,  da je iskrenost dovoljeno izrazit samo do tistega, do katerga si vzpostavu zaupanje, pred drugimi pa je treba igrat al pa iskrenost skrivat, da ne bojo tvojo iskrenost/naivnost izkoristli... Kaj je tako učenje drugega kot voda na mlin potencialne zlorabe znotraj družinskega kroga, katere keč je ravno v tem, da si ne upaš bit več iskren sploh  do neobenga več točno takrat, ko  je  tvojo iskrenost zlorabil ravno  tisti, ki si mu zaupal. Drgač povedano: omejena,  na zaupnje vezana iskrenost je past, ki ti jo nastavijo, da te te lahko zlorabjo, saj računajo, da bo zloraba ostala skrita/zatajena/potlačena, ker ko ti ne boš nikomur več zaupal ne boš pač nobenmu tud več iskren in boš  tako  svojo iskrenost  pokopal v seb... Zloraba zaupnja se začenja že z družinsko eksluzivnopri vzpostvljanju zaupanja kot predpogoju za tvojo iskrenost. Družina, ki bi se tej pasti zavestno izognila, bi morala gojit brezpogojno iskrenost  medf svojimi člani, od drugih pa tako brezpogojno iskrenost zahtevat preden sploh  vstopijo v njihov krog.    



Hvala, titud...Kar se tiče šeranja izkušnje...sem v knjigi prebrala, da veliko žensk čuti neustavljivo željo po tem, da govorijo o tem...tudi popolnim tujcem...vsakomur, ki je pripravljen (ali pa ni) poslušat...Prav obsedeno govorijo o tem...neko obdobje. Kolikor jaz razumem je to zato, ker jim je bilo ravno zapovedano, da ne smejo o tem govorit in se zdej počutijo prav svobodne, da zmorejo in 'smejo' povedat celemu svetu. Približno to si govoru v zadnjem odstavku, kolikor sem te razumela...
Iskrenost...v bistvu sem vedno delovala tako, da mi je čist vseeno, al bojo ljudje izrabli mojo iskrenost al ne...sam po moje je blo to bolj naivno, otroško, nezavedno kot pa nekaj, za kar sem se zavestno odločla...in bi mi bilo šele nato vseeno...upam, da me razumeš...
Čeprav, če dobro razumem, so nekateri (tut tukej na forumu) mnenja, da je bit treba previden pri tem s kom si iskren, ker ljudje zlorabijo tvoje zaupanje in iskrenost...(ravno najbrž zaradi pričakovanj al bo nekdo cenil ali zlorabil njihovo zaupanje). A lahko kakšno debato na to temo, folk?
Lepo se imej!



Title: Re: Posilstvo II
Post by marijan on 14.01.2006 at 22:38:36


en_bk wrote on 14.01.2006 at 18:50:32:
Draga Picola

V četrtek sem vprašal Ogorevca /v Vita centru v Naklem je imel eno predavanje/ kako on vidi odnos žrtev-storilec v primeru pedofilije in kako pomen sprejemanja /drug izraz za brezpogojno ljubezen/ predočiti žrtvi, ne da bi bilo to žaljivo, patetično, bluzersko...do žrtve in njenih bližnjih. Mi ni znal odgovoriti. Na žalost. Tudi jaz ti ne znam dati recepta, čeprav trdno verjamem v sprejemanje, čeprav trdno verjamem, da je to edina prava pot.
To pot si ti začela, pot majhnih korakov, bolečih, novih, negotovih, težkih korakov. Končala jo boš, ko boš odpustila:mami, storilcu in na koncu sebi. A se to da? Če bi ne bil stoprocentno prepričan v to, ti ne bi napisal tega.
Pogum dekle. Na pravi poti si.

en bk :)



En bk...Sem že v uvodnem postu nekej malega na to temo...Včasih sem bila tut jaz mnenja, da je potrebno odpustit (predvsem sebi) pa sprejet pa itd... Še vedno sem takšnega mnenja...Vendar absolutno za vsem drugim...tako, da se mi ne zdi vredno sploh debatirat o tem z nekom, ki je šele na začetku okrevanja (ker so takrat vse ostale stvari ful boleče). Moje mnenje je, da je treba posvetit pozornost najprej izražanju in osvobajanju vseh teh čustev, ki so se leta in leta kopičila v žrtvi, nato morebitnemu soočanju in še veliko je teh stvari, ki jih je treba omenit PRED sprejemanjem...šele nato, ko je žrtev predelala vse to...Me pa to ne iritira (preveč), če mi kdo omeni sprejemanje in odpuščanje (po vsej verjetnosti ravno zaradi vseh debat na to temo na tem forumu), ker tut sama vem, da je to končni cilj in vem, da ga bom slej ko prej tut jaz dosegla.

Tako, da Ogorevcu ( ki je btw za moje pojme en blefer-imam izkušnjo z njim- če koga zanima, mu jo lahko opišem) lahko poveš, da je žrtvi potrebno pomagat najprej z drugimi nasveti, ne s sprejemanjem.

Lepo se imej. :-* :)

Title: Re: Posilstvo II
Post by Lilith on 15.01.2006 at 01:03:08


marijan wrote on 14.01.2006 at 22:23:56:
Čeprav, če dobro razumem, so nekateri (tut tukej na forumu) mnenja, da je bit treba previden pri tem s kom si iskren, ker ljudje zlorabijo tvoje zaupanje in iskrenost...(ravno najbrž zaradi pričakovanj al bo nekdo cenil ali zlorabil njihovo zaupanje). A lahko kakšno debato na to temo, folk?
Lepo se imej!


A poznaš tisto zgodbo o človeku, ki je nosil srce na dlani, pa so mu ga ukradli?
Malce karikirano sicer tudi ne čisto v kontekstu, a zdaj mi je padlo na pamet.
Kje jaz vidim škodljivost tovrstnih razkrivanj v internetnem okolju? Kot prvo gre za prostor, kjer pristni odnosi niso možni.  (Tudi če se ljudje sicer poznamo in si zaupamo, je osebni stik še vedno boljši kot dopisovanje, preprosto zaradi tega, ker je  tovrstna komunikacija okrnjena. )
Labilen človek (pod to sedaj razumi slabo samopodobo, negotovost...) v stiski se nagiba k temu, da bi od drugih dobival recepte, kako handlat sam s sabo. Wrong. Poglej primer in sama razmisli: kaj se zgodi z nekom, ki je poln potlačene jeze, katere se še sam ne zaveda, pa pride v okolje, kjer mu vsi govorijo o sprejemanju storilca, o odpuščanju? Prične se truditi v to smer in...saj veš, kaj se zgodi, ko se v piskrčku preveč pritiska nabere...
Če povzamem - težnja po iskanju receptov vodi k izgubi stika s seboj in posledično v destruktivnost.
Ob tem pa še dejstvo, da preko interneta veliko ljudi sprošča svoje frustracije na drugih.
Sicer se pa sama odloči, komu in kaj želiš povedati.

 

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 15.01.2006 at 06:16:07

Lilith...Ma sej ne vem...Jst osebno sem se recimo od vas tukej na forumu ogromno naučila.In največkrat se je izkazalo, da je bilo ok, da sem dala problem sem gor. Mogoče zato, ker ste mi bili samo še eno mnenje. Nikoli mi niste bili edini. In šele potem, ko sem imela več mnenj hkrati na pladnju, sem se odločila (ponavadi tisto, kar sem že sama v bistvu vedela pa se zaradi labilnosti nisem bila sposobna sama odločit-tole o labilnosti imaš prav in se zavedam, da bom morala sama seb začet zaupat). Hvala za mnenje.

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 15.01.2006 at 06:22:43


sinjeoka wrote on 14.01.2006 at 19:24:46:
Picola,

pridružujem se mnenju, da forum ni pravi kraj za razčiščevanje tovrstnih travm. Želim ti pa, da bi našla dobrega terapevta in dobro podporno skupino.

Vprašanje morebitne konfrontacije z mamo, dedkom, pa vsaj za nekaj časa daj na stranski tir. Če te prav razumem, si šele na začetku poti. Zatorej hiti počasi in daj času čas, oziroma dovoli da čas "spopada" z družino pride sam od sebe, da dozori. Dovoli, da do tebe pridejo nekateri odgovori.

(Glede na to, da ne poznam ozadja, pa no ... obstaja možnost ... da je tvoja mama morda imela enako izkušnjo s svojim očetom ... morda)

Želim ti veliko moči in prave ljudi ob poti.



Času čas...ja...nestrpna sem...vem, da nisem še pripravljena na konfrontacijo niti z enim niti z drugim pa me vseeno tolk matra, vsaj za mamo...Samo se čedalje bolj zavedam, da če bom prišla domov polna jeze, da ne bo v redu...malo se bom morala umirit...nja dozori, kot praviš...

Ja, sem že razmišljala o tem, da je mogoče ona imela isto izkušnjo pa se ni nikol spopadla z njo...Upam, da ne...
Me je pa groza, ker so v njegovi neposredni bližini odraščale še tri sestrične in mislim, da bi blo dobr tut z njih malo vprašat o vsem tem (groza me je posledic, če se izkaže, da je kaj na tem...-kolikor poznam svojo žlahto, je najslabši izid ta, da se vsi skregamo med sabo...).
Lepo se imej pa hvala za zadnji stavek! :-*

Title: Re: Posilstvo II
Post by ARS on 16.01.2006 at 06:24:49


picola wrote on 15.01.2006 at 06:22:43:
Času čas...ja...nestrpna sem...vem, da nisem še pripravljena na konfrontacijo niti z enim niti z drugim pa me vseeno tolk matra, vsaj za mamo...Samo se čedalje bolj zavedam, da če bom prišla domov polna jeze, da ne bo v redu...malo se bom morala umirit...nja dozori, kot praviš...

Ja, sem že razmišljala o tem, da je mogoče ona imela isto izkušnjo pa se ni nikol spopadla z njo...Upam, da ne...
Me je pa groza, ker so v njegovi neposredni bližini odraščale še tri sestrične in mislim, da bi blo dobr tut z njih malo vprašat o vsem tem (groza me je posledic, če se izkaže, da je kaj na tem...-kolikor poznam svojo žlahto, je najslabši izid ta, da se vsi skregamo med sabo...).

Matr znamo bit mone!
Namesto, da bi se vase zagrizl in se s sabo ukvarjal, si damo z vsemi drugimi opravit ... da le cajt mine!

Tut sama sem enkrat (doooolg nazaj) svoji mami direktnega o enem njenem modusu vivendi (ki mi je strahotno najedal in še kaj za povr) kt slon v štacuni s porcelanom. Takratni rezultat: njena blokada, užaljenost in nekajmesečna prekinitev stikov, jest pa zmedena in prepričana v svoj prav. Dolgoročni rezultat (na kratko): ona še naprej fura taisti modus vivendi, jaz pa ukvarjanje s svojimi čustvi/načini/itd. in sprejemanje.

Skratka, soočenje? Da. S kom? S seboj. In pometanje lastnega pragu. Preteklosti in drugih ne moreš spreminjat, lahko pa svojo naravnanost, načine ... danes in jutri.

Lep dan,
:-*
ARS

PS: Sprememba kot pohlep
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1035480365;start=45

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 16.01.2006 at 07:25:38


marijan wrote on 14.01.2006 at 22:23:56:
Hvala, titud...Kar se tiče šeranja izkušnje...sem v knjigi prebrala, da veliko žensk čuti neustavljivo željo po tem, da govorijo o tem...tudi popolnim tujcem...vsakomur, ki je pripravljen (ali pa ni) poslušat...Prav obsedeno govorijo o tem...neko obdobje. Kolikor jaz razumem je to zato, ker jim je bilo ravno zapovedano, da ne smejo o tem govorit in se zdej počutijo prav svobodne, da zmorejo in 'smejo' povedat celemu svetu. Približno to si govoru v zadnjem odstavku, kolikor sem te razumela...


Tole je bolj tema, ki se tiče funkcije skrivnosti. Njena funkcija  je v kreiranju in vzdrževanju izključljivosti  skupnosti/zveze/odnosa, saj skupna skrivnost  je tisto, kar dela iz nekega odnosa ekskluzivno skupnost. To, da nekomu tretjemu  izdaš skrivnost, ki si jo prejel delil samo z enim, te razveže skupnosti z njim. Če pa od tistega tretjega, ki si mu izdal skrivnost, pričakuješ, da boš skrivnost delil samo z njim, to pomen, da je  ta skrivnost temelj na vez te nove skupnosti. Če pa skrivnost izdaš/razkriješ brez namena, da bi na njeni  podlagi kreiral novo ekskluzivno skupnost (utemeljeno na medsebojnem zaupanju, da ta skrivnost nebo izdana), pol se z izdajo skrivnosti šele zares razvežeš odnosa. Tko da tem  kontekstu ti govorim, da tole internetno skupnost ni dobro jemat kot neko ekskluzivno skupnost, vzdrževano na šeranju medsebojnih skrivnosti, ampak kot simulacijo odprte družbe, v kateri se razblinjajo skrivnosti in s tem tud skupnostne vezi z ljudmi, ki te dušijo.

Incest   po moje (moram poudarit, da nimam te izkušnje) kot spolni akt ni obremenjujoč tolk sam po seb kot je obremenjujoča skrivnost, ki jo mora zlorabljeni zadrževat zase in se zarad tega ne more razvezat odnosa s sorodnikom. Tko da v skupnostih, kjer incest ni tko močno tabuiziran, tud ni tako močno travmatičen. No, zadaj smo pa spet pri zlorabi zaupanja, ki po mojem ni  tolk v tem, da je  incest morda ni tolk že sam po seb zloraba zaupanja, ampak da se zloraba zaupanja se začenja v bistvu šele tam, ko spolni odnos kot skrivnost postane temelj odnosa.  



Quote:
Iskrenost...v bistvu sem vedno delovala tako, da mi je čist vseeno, al bojo ljudje izrabli mojo iskrenost al ne...sam po moje je blo to bolj naivno, otroško, nezavedno kot pa nekaj, za kar sem se zavestno odločla...in bi mi bilo šele nato vseeno...upam, da me razumeš...


Ta otroška naivnost je po moje zdravilna in bi jo moral vsak človk negovat ravno  za primere, da bi  se lahko nanjo nezavedno naslonu oz. jo vpoklical takrat, ko je celotna zavest zmanipulirano usmerjena k temu, da se  iskrenost potaji/potlači.

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 16.01.2006 at 07:28:19


Lilith wrote on 15.01.2006 at 01:03:08:
A poznaš tisto zgodbo o človeku, ki je nosil srce na dlani, pa so mu ga ukradli?
Malce karikirano sicer tudi ne čisto v kontekstu, a zdaj mi je padlo na pamet.
Kje jaz vidim škodljivost tovrstnih razkrivanj v internetnem okolju? Kot prvo gre za prostor, kjer pristni odnosi niso možni.  (Tudi če se ljudje sicer poznamo in si zaupamo, je osebni stik še vedno boljši kot dopisovanje, preprosto zaradi tega, ker je  tovrstna komunikacija okrnjena. )
Labilen človek (pod to sedaj razumi slabo samopodobo, negotovost...) v stiski se nagiba k temu, da bi od drugih dobival recepte, kako handlat sam s sabo. Wrong. Poglej primer in sama razmisli: kaj se zgodi z nekom, ki je poln potlačene jeze, katere se še sam ne zaveda, pa pride v okolje, kjer mu vsi govorijo o sprejemanju storilca, o odpuščanju? Prične se truditi v to smer in...saj veš, kaj se zgodi, ko se v piskrčku preveč pritiska nabere...
Če povzamem - težnja po iskanju receptov vodi k izgubi stika s seboj in posledično v destruktivnost.
Ob tem pa še dejstvo, da preko interneta veliko ljudi sprošča svoje frustracije na drugih.
Sicer se pa sama odloči, komu in kaj želiš povedati.
 


Jebeno je, če se pristnost odnosov meri po sposobnosti okolja, kolk je sposobno zadrževat v svojem okolju medsebojne skrivnosti. Človeku,  ki ga hromi ravno zaupanje, v zameno za 'izdajstvo' ponudit  novo zaupanje, je speljat človeka iz dežja pod kap. Seveda je ta kap še tolk hujši, če se človek  zaupal tkorekoč anonimni srenji, zato jest tud tamali govorim, naj tole internetno skupnost  nima za zaupanja vredno  srenjo, ker to nismo, pa naj govorimo kar hočmo. Kljub temu eno zdravilno/terpevtsko vlogo  drug drugmu  kljub okrnjenosti (ali pa ravno zarad nje?) očitno vendarle opravljamo. Men je pravi izziv ugotovit kako in kakšno, očitno pa tud teb, če ne bi se tud ti sama ne bi pustila na tem forumu tako 'opečt' kot prijetno presenetit. Po moje je  skrivnostna zdravilnost v sistemsko zagotovljeni nesposobnosti nadzorovanja reakcij drugih, v tem pa je tud skrivnost učenja prepuščaju, da gredo stvari, na katere si navezan, svojo pot, ne da bi jih bil sposoben nadzorovat in usmerjat.          

Title: Re: Posilstvo II
Post by en_bk on 16.01.2006 at 09:08:36


t wrote on 14.01.2006 at 19:27:24:
Ni znal in ni upal (po moje se je bal, da ga boš po zobeh).

Mislim, da se ne gre hecati in vsepovprek univerzalizirati - je škodljivo in neumno...

Načeloma je vse preveč enostavno s tujmu kurcem po koprivah pretepati, zato se zagotovo najdejo tudi mojstri, ki bi se lotili razlagati kaj takšnega.

(Precej podobno kot lahko dvoličnež Dalaj Lama z večnim nasmeškom po svetu pridiga o ljubezni in nenasilju vmes pa od CIE sprejema denar za ponovno zavzetje Tibeta - ajja kot mladi buda je rad streljal krokarje)


uživajte!


Imaš prav t. Posploševanje v tako kočljivih primerih je vsekakor lahko zelo škodljivo.

Title: Re: Posilstvo II
Post by en_bk on 16.01.2006 at 09:35:08


marijan wrote on 14.01.2006 at 22:38:36:
En bk...Sem že v uvodnem postu nekej malega na to temo...Včasih sem bila tut jaz mnenja, da je potrebno odpustit (predvsem sebi) pa sprejet pa itd... Še vedno sem takšnega mnenja...Vendar absolutno za vsem drugim...tako, da se mi ne zdi vredno sploh debatirat o tem z nekom, ki je šele na začetku okrevanja (ker so takrat vse ostale stvari ful boleče). Moje mnenje je, da je treba posvetit pozornost najprej izražanju in osvobajanju vseh teh čustev, ki so se leta in leta kopičila v žrtvi, nato morebitnemu soočanju in še veliko je teh stvari, ki jih je treba omenit PRED sprejemanjem...šele nato, ko je žrtev predelala vse to...Me pa to ne iritira (preveč), če mi kdo omeni sprejemanje in odpuščanje (po vsej verjetnosti ravno zaradi vseh debat na to temo na tem forumu), ker tut sama vem, da je to končni cilj in vem, da ga bom slej ko prej tut jaz dosegla.

Tako, da Ogorevcu ( ki je btw za moje pojme en blefer-imam izkušnjo z njim- če koga zanima, mu jo lahko opišem) lahko poveš, da je žrtvi potrebno pomagat najprej z drugimi nasveti, ne s sprejemanjem.

Lepo se imej. :-* :)


Ja. Vsako stvar ob svojem času.

Btw, lahko opišeš svojo izkušnjo z Ogorevcem.

:)

Title: Re: Posilstvo II
Post by Lilith on 16.01.2006 at 11:32:05


titud wrote on 16.01.2006 at 07:28:19:
Kljub temu eno zdravilno/terpevtsko vlogo  drug drugmu  kljub okrnjenosti (ali pa ravno zarad nje?) očitno vendarle opravljamo. Men je pravi izziv ugotovit kako in kakšno, očitno pa tud teb, če ne bi se tud ti sama ne bi pustila na tem forumu tako 'opečt' kot prijetno presenetit. Po moje je  skrivnostna zdravilnost v sistemsko zagotovljeni nesposobnosti nadzorovanja reakcij drugih, v tem pa je tud skrivnost učenja prepuščaju, da gredo stvari, na katere si navezan, svojo pot, ne da bi jih bil sposoben nadzorovat in usmerjat.          


Jaz v tem forumu ne vidim nič zdravilnega, še manj terapevtskega. Vidim pa v njem odsev patologije družbe in  mi je kot takšen dober trening plac za razvijanje lastnih zdravilnih/terapevtskih moči. Torej, ne drugi nam - sami sebi smo lahko tukej zdravilni.
Da sem se tle pustila opečt, ni bila nobena moja želja, a lahko rečem, da mi je zdaj že jasno, zakaj mi je bilo tega "treba".

Title: Re: Posilstvo II
Post by t on 16.01.2006 at 11:55:30


en_bk wrote on 16.01.2006 at 09:08:36:
Imaš prav t. Posploševanje v tako kočljivih primerih je vsekakor lahko zelo škodljivo.




Konec koncev, je o odpuščanju začel pridigati človek, ki so ga na koncu pribili na križ.


uživajte!

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 17.01.2006 at 18:04:09


titud wrote on 16.01.2006 at 07:25:38:
Incest   po moje (moram poudarit, da nimam te izkušnje) kot spolni akt ni obremenjujoč tolk sam...  



Mi je tole padlo v oči. Moram tukej prav posebej povdarit, da incest ni SAMO spolni akt. Ja tudi 'samo' dotikanje na 'nepravi način', gledanje na 'nepravi način', namigovanje na spolnost, božanje, mastrubacija, oralni odnos, itd., itd. To povdarjam zato, ker se vse prerado (baje) zgodi, da rečejo nekomu, ki ni doživel zlorabe v smislu spolnega odnosa, da nima kej travmirat...

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 17.01.2006 at 18:06:11


ARS wrote on 16.01.2006 at 06:24:49:
Matr znamo bit mone!
Namesto, da bi se vase zagrizl in se s sabo ukvarjal, si damo z vsemi drugimi opravit ... da le cajt mine!

Tut sama sem enkrat (doooolg nazaj) svoji mami direktnega o enem njenem modusu vivendi (ki mi je strahotno najedal in še kaj za povr) kt slon v štacuni s porcelanom. Takratni rezultat: njena blokada, užaljenost in nekajmesečna prekinitev stikov, jest pa zmedena in prepričana v svoj prav. Dolgoročni rezultat (na kratko): ona še naprej fura taisti modus vivendi, jaz pa ukvarjanje s svojimi čustvi/načini/itd. in sprejemanje.

Skratka, soočenje? Da. S kom? S seboj. In pometanje lastnega pragu. Preteklosti in drugih ne moreš spreminjat, lahko pa svojo naravnanost, načine ... danes in jutri.

Lep dan,
:-*
ARS

PS: Sprememba kot pohlep
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1035480365;start=45



Ja, res je, kar si napisala...Sam včasih nas je tako prekleto strah, da je ukvarjanje z drugimi obrambni mehanizem...Sicer pa, ko smo pripravljeni, druge z lahkoto pustimo pri miru (da se sami ukvarjajo s sabo).imo
:-*

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 17.01.2006 at 18:17:02


en_bk wrote on 16.01.2006 at 09:35:08:
Ja. Vsako stvar ob svojem času.

Btw, lahko opišeš svojo izkušnjo z Ogorevcem.

:)



Ogorevc... Ko sem še bolj verjela v te stvari pa to, preberem jst v enem časopisu, da pomaga reševati vzorce in sicer tako, da ti pogleda v prešnja življenja in bla bla...In jst pridem k njemu pa mi reče, da naj povem, kaj me muči pa mu jst rečem nazaj, da naj mi on najprej pove, kaj je z mano narobe (če zna pogledat v prejšnja življenja pol mu to najbrž ne bo problem)...In se je kr mal zmedu pol je pa reku, da bi to predolg trajal in da naj mu kar jaz raje povem, da ne izgubljava časa...(mi je zdaj žal, ker nisem vztrajala pri svojem). No in mu povem (v tistem času sem imela ravno neke čudne filinge, da Marijan manipulira z mano-sem pisala tut o tem na forumu) in on zapre oči in se dela, da lista po knjigi (prejšnjih življenj očitno... ).Men gre na smeh... in pol začne, da je bil Marijan tri življenja nazaj moj guru in da je zlorabljal svojo moč in da moje težave izvirajo od takrat...V galvnem kr neki...Blefiranje in manipuliranje...Nato pa še nadaljevanje terapije...Afirmiranje pozitivnih trditev, ki sva jih kao oblikovala skupaj...in bi mi lahko to povedala moja soseda...zastonj in ne za dvanajst jurjev...Blef... :-/

Title: Re: Posilstvo II
Post by ARS on 17.01.2006 at 23:28:33


picola wrote on 17.01.2006 at 18:06:11:
...Sam včasih nas je tako prekleto strah, da je ukvarjanje z drugimi obrambni mehanizem...

Še večkrat pa tako prekleto velik izgovor ...  ;)
Ki ga drugi velikokrat celo lažje prepoznajo kot mi sami (pa ni glih nujno, da smo blond).
A ne glede na to, vsak gre itak po lastni poti, s "potrebnimi" kompanjoni, pa s svojim tempom ...

Ma, s tisto svojo zgodbico sem v bistvu hotla povedat, da se mi soočenja z drugimi - tako, na pošrek -
vedno bolj zdijo le pucanja naših trenutnih frustracij in puščanje "pare", resnične koristi pa ni od njih
(če izzvzamem soočenja na sodiščih in pa tiste zgodbe, ki bi tam morale pristat).

Namreč, na pretekle besede in dejanja itak nimamo vpliva,
na druge pa skorajda nič (pa če se raztrešmo, al pa clo mislmo, da mamo še kako prav).
Za povrh pa prav vse usedline vsake naše posamezne zgodbice itak zmeri indiferentno (po)čakajo,
da tamalo žličko v roke vzamemo in jih zmečemo ven. No, če jih.

;)
ARS

Title: Re: Posilstvo II
Post by t on 18.01.2006 at 01:18:00


picola wrote on 17.01.2006 at 18:04:09:
Mi je tole padlo v oči. Moram tukej prav posebej povdarit, da incest ni SAMO spolni akt. Ja tudi 'samo' dotikanje na 'nepravi način', gledanje na 'nepravi način', namigovanje na spolnost, božanje, mastrubacija, oralni odnos, itd., itd. To povdarjam zato, ker se vse prerado (baje) zgodi, da rečejo nekomu, ki ni doživel zlorabe v smislu spolnega odnosa, da nima kej travmirat...




Zdej pa že malo blodiš - incest je samo spolni akt (spolni odnosi med bližnjima sorodnikoma), ostalo je "samo" spolno nadlegovanje!

(pa nočem reči, da ne smeš travmirat samo to - incest je pretikanje spolnih organov med bližnimi sorodniki)


uživajte!

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 18.01.2006 at 06:51:19


picola wrote on 17.01.2006 at 18:04:09:
Mi je tole padlo v oči. Moram tukej prav posebej povdarit, da incest ni SAMO spolni akt. Ja tudi 'samo' dotikanje na 'nepravi način', gledanje na 'nepravi način', namigovanje na spolnost, božanje, mastrubacija, oralni odnos, itd., itd. To povdarjam zato, ker se vse prerado (baje) zgodi, da rečejo nekomu, ki ni doživel zlorabe v smislu spolnega odnosa, da nima kej travmirat...


V tem razširjenem smislu spolne zlorabe  ne gre tolk za travmairanje zarad neprijetnega/nasilnega dejanja, ki ga zarad mladostne  oz. psihofizične nezgrajenosti/ranljivosti ni mogoče predelat samega po seb, tud če ne bi šlo za dejanje znotraj zaupnega družinskega kroga. Oblike zlorab, ki jih ti opisuješ, so možne zgolj znotraj kroga zaupanja (sorodstvo, učitelji, prijatelji/zananci), zato te še tolk bolj zaznamujejo s strahom in nesposbnostjo izražanja iskrenih/avtentičnih čustev oz. se ta lahko izražajo predvsem odklonilno  v obliki potrebe po odporu/jezi/agresiji in nadvladi  ali nasprotno v potrebi po pokorščini/podrejanju, občutju krivde in stalni potrebi  igranju vloge nemočne žrtve.

Zgoraj opisano paleto travatičnih izkušenj za otroka bi se dalo razširit z naslijem do otroka in  med partnerjema, z vsemi oblikami zlorab drog/alkohola/ dela v družini, starševske nezvestobe in medsebojnega  čustvenega zanemarjanja  v vseh oblikah, kar samo razkrije temeljni problem, ki ga v družini kot osnovni obliki skupnosti  zaradi neiskrenosti odnosov ni mogoče zadovoljivo razrešit. Ravno  zarad  tega trdim, da  se je  iskrenost treba učit izražat brezpogojno, ne samo v nekem  vnaprejšnjem, od drugih vzpostavljenem   varnem/zaščitenem   polju zaupanja, ki kar samo po sebi kliče po zlorabi. Jest res verjmem, da se potrebno okolje za izražanje iskrenih čustev in za šeranje avtentičnih občutij samokreira okrog človeka, ki nastopa do drugih odprto in iskreno in da se le   v tako skreiranem  okolju ni mogoče 'opečt', doživet zlorabo ali jo prizadejat drugmu.  

Title: Re: Posilstvo II
Post by Lilith on 18.01.2006 at 10:21:23

Z drugimi besedami, titud - šele ko si psihično povsem "zdrav",  se boš imel dobro.
crappity smack, a ne?
Zato pa je fino, da se, dokler si v procesu rasti/zorenja/zdravljenja, določenih ljudi oz. okolja izogibaš. Ker enostavno še nisi pripravljen nanj(e). In bi v tistem trenutku zate pomenili par stopnic navzdol namesto kakšne navzgor.

Title: Re: Posilstvo II
Post by Mateja B. on 18.01.2006 at 10:55:49


titud wrote on 18.01.2006 at 06:51:19:
Jest res verjmem, da se potrebno okolje za izražanje iskrenih čustev in za šeranje avtentičnih občutij samokreira okrog človeka, ki nastopa do drugih odprto in iskreno in da se le v tako skreiranem okolju ni mogoče 'opečt', doživet zlorabo ali jo prizadejat drugmu.


Jest verjamem čist isto. Zmeri bolj vidim, kako dobivam nazaj tisto, kar dajem. For worse or for better ...  In tako se izboljšujem. Hm, klasično pogojevanje na višjem nivoju. ;)

Picola, pomembno je, da si se namenila to razrešit. Če je tvoja namera dovolj trdna (in videti je, da je :D), potem ni dvoma, da boš zadevo razpucala.

Glede zaupanja pa – ni treba, da zaupaš posameznim ljudem al pa forumu al pa družini, glavno je zaupati sebi, da delaš prav.

Torej, podpiram te v tvoji nameri, da zadevo (čim prej in temeljito) razpucaš.

Title: Re: Posilstvo II
Post by ARS on 18.01.2006 at 12:17:36


titud wrote on 18.01.2006 at 06:51:19:
Ravno  zarad  tega trdim, da  se je  iskrenost treba učit izražat brezpogojno, ne samo v nekem  vnaprejšnjem, od drugih vzpostavljenem   varnem/zaščitenem   polju zaupanja, ki kar samo po sebi kliče po zlorabi. Jest res verjmem, da se potrebno okolje za izražanje iskrenih čustev in za šeranje avtentičnih občutij samokreira okrog človeka, ki nastopa do drugih odprto in iskreno in da se le   v tako skreiranem  okolju ni mogoče 'opečt', doživet zlorabo ali jo prizadejat drugmu.

Jest se tut tega učim, tko delam in s(am)okreiram … in, seveda, nazaj dobivam. A se še vedno opečem, pa z vso iskrenostjo in odprtostjo, ki ju že premorem, si zaprmej ne upam rečt, da nikogar ne zlorabljam oz. obratno; zavedno al pa ne. A ker sta moja naravnanost in delovanje vedno bolj iskrena, "čista" in odprta, je tega zihr vedno manj. In ker drugim zaupam lahko le tolk, kokr zaupam sebi, sem si prioriteta jaz. In ker sem z drugimi lahko le tolk dobr/slabo, kokr sem sama s sabo, še toliko bolj. In se bomo še naprej dobr in močno zanimiv mel, ker bodo odsevi "ogledal" vedno na voljo … merila o stopnji psihičnega zdravja, prehojenih stopnicah in nivojih pa predvsem individualna. Popolni v vsej svoji nepopolnosti, skupaj z vso razpoložljivo dobrohotnostjo, bomo zihr spucal vse, kar naj bi; v tem lajfu.

;)
ARS

Title: Re: Posilstvo II
Post by titud on 18.01.2006 at 14:06:30


Lilith wrote on 18.01.2006 at 10:21:23:
Z drugimi besedami, titud - šele ko si psihično povsem "zdrav",  se boš imel dobro.
crappity smack, a ne?
Zato pa je fino, da se, dokler si v procesu rasti/zorenja/zdravljenja, določenih ljudi oz. okolja izogibaš. Ker enostavno še nisi pripravljen nanj(e). In bi v tistem trenutku zate pomenili par stopnic navzdol namesto kakšne navzgor.


Edina obramba pred zlorabo zaupanja, ki jo ima otrok, je   tkorekoč vrojena   brezpogojna iskrenosti, ki zaupanja sploh ne predpostvlja. Tko da če nas kot otroka že  ujamejo v to past pogojevane  zaupljivosti in manipulacije z iskrenostjo,  se iz nje za zihr ne bomo izmotal z zmerom novimi in novimi krogi zaupljivosti, v katere se bomo vedno znova  zamotoval. Enostavno je treba prebudit tist  občutek naivne iskrenosti  in začet znova, na nuli, na  brezpogoji iskrenosti. Zdravljenje torej ne more bit nč drugea kot usmerjanje pozornosti  na to, kaj to iskrenost v nas prebuja in  temu sledit. Za tako sledenje znamenjem samo zgleda, kot da gre  za  zaupanje nečemu zunanjemu (ker se je tud tem znamenjem treba učit zaupat, da jim sploh  sledimo), v resnic pa gre  le sledenje svoji notranji prebujeni iskrenosti/avtentičnosti, torej zaupanju vase (kot vas večina po po moje pravilno ugootavlja).        

Title: Re: Posilstvo II
Post by Lilith on 18.01.2006 at 15:26:02

Zaupat vase ne moreš na silo, do tega mora spontano priti. Vse ostalo je stvar pozitivnih afirmacij oz. kognitivne psihologije, ki je zame lari fari.

Title: Re: Posilstvo II
Post by ARS on 18.01.2006 at 20:20:52


Lilith wrote on 18.01.2006 at 15:26:02:
Zaupat vase ne moreš na silo, do tega mora spontano priti. Vse ostalo je stvar pozitivnih afirmacij oz. kognitivne psihologije, ki je zame lari fari.

Prav velik stvari na silo ne gre, zaupanje pa res & zaprmej ne. Zdele mi sicer ni čist jasno, koliko ima spontanost zraven, a če želiš zaupat, se moraš enkrat pač začet zaupanja učit (oz. se mu začet prepuščat). Skozi lastne akcije & reakcije in od znotraj navzven. Sicer pa, saj jih najverjetneje ni prav veliko, ki si ne bi zaupali vsaj v par stvareh. In iz le-teh ven lahko tako pogum kot verjetje črpajo, če drugega ne. No, tko kot mi vsi.

Lep večer,
ARS

PS: Kognitivna psihologija je lari fari?
Me pa res zanima, kateri spoznavni proces oz. katera izmed spoznavnih funkcij botruje takemu mnenju ...
Še posebej, ko to napiše nekdo, ki študira psihologijo (če me spomin ne vara).

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 19.01.2006 at 17:04:29


t wrote on 18.01.2006 at 01:18:00:
Zdej pa že malo blodiš - incest je samo spolni akt (spolni odnosi med bližnjima sorodnikoma), ostalo je "samo" spolno nadlegovanje!

(pa nočem reči, da ne smeš travmirat samo to - incest je pretikanje spolnih organov med bližnimi sorodniki)


uživajte!



Imaš najbrž prav... V bistvu sem mislila na spolno zlorabo, ampak ker je titud začel govorit o incestu, sem (napačno) uporabla to besedo v svojem sestavku. Hotela sem v bistvu povdarit, da spolna zloraba ni samo spolni odnos, kot nekateri napačno mislijo, ampak še vse ostalo našteto.

Title: Re: Posilstvo II
Post by sinjeoka on 20.01.2006 at 15:49:33

picola

predlagam ti tudi knjigo dr. Susan Forward in Craig Buck; Strupeni starši

Title: Re: Posilstvo II
Post by Lilith on 20.01.2006 at 20:23:07

Jaz pa od Alice Miller - Upor telesa

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 21.01.2006 at 08:52:57

Hvala obema za predlog... :-*

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 07.07.2006 at 16:35:42

Danes sem naredila velik korak naprej...Soočila sem se z dedkom, padel mi je en velik del bremena z ramen! V bistvu sploh ne vem, česa me je bilo tako strah ves ta čas...
Srečna sem... :) In mirna.

Title: Re: Posilstvo II
Post by Devi on 07.07.2006 at 17:32:32

asica

Title: Re: Posilstvo II
Post by picola on 08.07.2006 at 13:08:05

A ne da? :D :D :D :D (povej naprej ;)...)

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.