| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> prepuščanje http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1079606362 Message started by soncnica on 18.03.2004 at 11:39:21 |
|
|
Title: prepuščanje Post by soncnica on 18.03.2004 at 11:39:21 Pozdrav vsem :) Izhajam iz Castaneda. Carlos se je prepuščal svojim čustvom. Zanima me vaše mnenje o prepuščanju. Kaj to točno pomeni? Veliko razmišljam o tem in si ne znam natančno razložiti kako in kaj. Hvala! :) |
|
Title: Re: prepuščanje Post by sinjeoka on 18.03.2004 at 12:05:17 Prepuščanje ... je zame nasprotje od potlačitve ... jaz si čustva dovolim doživeti = občutiti ... tudi t.i. "negativna" čustva ... jezo, žalost, bes .... doživeti ni čist isto kot pokazati ;) ali stresti na nekoga .... se mi zdi pa ena taka full dobra življenjska pridobitev, ko se človek nauči pravilno doživeti, pravilno usmeriti in izraziti jezo ... je lahko zelo konstruktivno |
|
Title: Re: prepuščanje Post by soncnica on 18.03.2004 at 14:30:51 Ja, saj to me bega... kje je meja med potlačitvijo čustev in preprosto sprejemanje situacije, brez čustev. Da si rečeš: " tako je, jaz se potrudim maksimalno, rezultat pa sprememam takega kot je." Jaz za sebe lahko rečem, da so me čustva že nemalokrat hudo nesla. Kadar se prepuščam se ne konča dobro. Vedno vse preveč osebno (čustveno) gledam. Kar pa ni dobro, ker s tem nič ne pridobim oz. gre veliko moje energije v "nič" za stvari, ki jih ne morem spremeniti. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by aryan on 18.03.2004 at 14:43:57 soncnica, kdaj pa se pol (ce se kdaj) konca dobro? Hari bol. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by soncnica on 18.03.2004 at 14:49:33 Takrat, ko se za eno stvar zavestno odločiš. O odločitvi preden jo sprejmeš razmisliš. Za svoja dejanja pa seveda tudi nosiš odgovornost. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by aryan on 18.03.2004 at 14:52:41 soncnica wrote on 18.03.2004 at 14:49:33:
no vids, pol pa samo sledi svojmu lastnemu nasvetu in ne bos mela vec problemov pa se dobro se bo koncal. Hari bol. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by soncnica on 18.03.2004 at 15:09:03 Ja... sej vem :-[ Lažje je reči kot storiti. ;) |
|
Title: Re: prepuščanje Post by gape on 18.03.2004 at 22:32:11 sinjeoka wrote on 18.03.2004 at 12:05:17:
dej za nas razumneže to mal blj 'obrazlož' ... se reče ... če ni isto ... kaj potem je 'doživeti' čustvo? |
|
Title: Re: prepuščanje Post by aryan on 19.03.2004 at 08:27:02 soncnica wrote on 18.03.2004 at 15:09:03:
ja, mors se ornk (po)trudit. ce pa ne gre, pa mors prosit nekoga ali nekaj za pomoc. ker drgac, sej ves... se ne bo dobr koncalo. to pa ti pa spet ne bo vsec. Hari bol. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by siaj on 19.03.2004 at 08:34:12 Mislim, da je meni mnogokrat bil ovira strah pri izražanju čustev. Strah kako bojo drugo odreagirali? - a me bojo še sprejemal, a me bojo zavrnili? Definitivno moramo izražati čustva in jih izražamo, če čutimo - s tem je vse v najlepšem redu. S tem, vsaj jaz sem tako ugotovila, pridobimo in ne izgubimo. Pridobimo v smislu neke nove kvalitete bivanja in našega življenja. Na poti k izražanju čustev: siaj |
|
Title: Re: prepuščanje Post by soncnica on 21.03.2004 at 18:24:40 Ne gre tukaj za čustva, ki jih doživimo. Jaz predvsem mislim, na prepuščanje čustvom. A je kdo tukaj bral Castaneda? Kaj vi mislite o tem, kar je Don Juan govoril o prepuščanju? Zelo rada bi vaše mnenje o tem. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by gape on 21.03.2004 at 20:38:11 soncnica wrote on 18.03.2004 at 11:39:21:
u bistvu se mi ta trditev zdi mal čudna ... nism pa expert za castanedo ... prepuščanje čustvom ... to mi ni glih blizu ... prepuščanje ... toku ... kot takemu ... to ja ... zen search for ... nedelovanje posted in by user admin ... 7000 dni ... 250 hitov ... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1075383979;start=1#1 nadzor pa je en tak paradoks ... edini pravi nadzor je prepuščanje toku, odsotnost nadzora ... ega ... višji jaz ne nadzoruje, samo je. moč nabiraš s tem ko se ne upiraš - pozitivna beseda je prepuščaš |
|
Title: Re: prepuščanje Post by Iga on 21.03.2004 at 21:24:00 soncnica wrote on 18.03.2004 at 14:49:33:
Takrat, ko se za eno stvar zavestno odločiš, to ni ceč čustvena reakcija. Častveno reagiraš v trenutku. In pol ti je včasih žal, včasih ne. Vsaj pri meni je tako. Ko enkrat nekaj začutiš in pol ustaviš konje in začneš razmišljat, si čustva izključil. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by Iga on 21.03.2004 at 21:29:39 gape wrote on 21.03.2004 at 20:38:11:
Prepuščanje toku? Kako to misliš? Kateremu toku? A se tako ne robotiziraš? Ne vem če te prav zastopim. V smislu zdaj gredo pa vsi proti jugu, grem še jaz. Ali misliš svojemu notranjemu toku? Tega pa največkrat vodijo čustva. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by gape on 22.03.2004 at 00:23:59 kako bi reku tok je neglede na to kaj ti počneš ... tok je ... življenje teče ... če se temu toku upiraš ... se mu upiraš ... za upiranje 'rabiš' energijo če se mu ne, pol lahko energijo porabiš da greš s tokom tam kjer je najmanj 'brzic' ... lahko si izbereš sredino, kjer je tok ponavadi hitrejši ... lahko pač rob, kjer je počasnejši ... lahko izbereš ... če maš energijo - moč ... če ne te pa nos ... kamr če ... okolica ... |
|
Title: Re: prepuščanje Post by en_bk on 22.03.2004 at 07:53:43 gape wrote on 22.03.2004 at 00:23:59:
torej...krmilo je v tvojih rokah, a ne :) |
|
Title: Re: prepuščanje Post by siaj on 22.03.2004 at 07:55:38 gape wrote on 22.03.2004 at 00:23:59:
Tole: dobro povedano. GOOD. :) |
|
Title: Re: prepuščanje Post by gape on 22.03.2004 at 10:48:25 en_bk wrote on 22.03.2004 at 07:53:43:
pač svobodna volja lahko jo uporabiš, lahko pač ne ... nego kaj se zgodi če ne uporabljaš svobodne volje v svojem lajfu? čemu se prepuščaš v tem primeru? pa ne nujno ti bk ... |
|
Title: Re: prepuščanje Post by en_bk on 22.03.2004 at 11:26:54 gape wrote on 22.03.2004 at 10:48:25:
ne vem..toku življenja najbrž...da te nos pač kokr te...če je to to. Mi deluje, da si pol samo opazovalec..kt bi gledal film na tv. Saj se fajn zdi to na en pogled...pride karkol že...pa gre...brez česarkoli...kao da ni moje...da se me ne tiče...pa ni posledic, a ne...ampak...kva sem pa pol jaz...kje pa je moj lajf..zakaj naj pol sploh špilam enga statista...a ni vseen pol...če me sploh ni?. Gape...jaz sem samo en človek...navaden...in res ne dojemam čist fest nedelovanja...mi deluje kot da se odrekam...sebi?...kje je tle smisel...česarkoli pač..tud življenja mogoče? |
|
Title: Re: prepuščanje Post by aryan on 22.03.2004 at 11:32:07 en_bk wrote on 22.03.2004 at 11:26:54:
dobr razmisljas, ceprav si samo en bk. ;) identiteta je vedno pripeta skupi z aktivnostjo. na izbiro mas : napacno identiteto = napacno delovanje = trpljenje brez identitete = nedelovanje = ne-trpljenje, mir naravno/pravilno identiteto = pravilno delovanje = zadovoljstvo, sreca, ekstaza Hari bol. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by soncnica on 22.03.2004 at 12:21:19 Ja, ravno to govori Don Juan. Vse je enako pomembno; nič ni pomembno in vse je pomembno... Vseeno pa pravi, da vse kar delaš se je treba maksimalno potruditi. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by LittleStar on 22.03.2004 at 12:40:07 soncnica wrote on 22.03.2004 at 12:21:19:
To se mi zdi smiselno, predvsem zato, da te ne spremlja dvom, da nisi naredil vsega, kar bi lahko oz. dal najbolje od sebe. Le tako lahko stopaš svobodno in mirne vesti naprej. In pa seveda navzsezadnje, kako bi lahko s spoštovanjem sprejeli darilo, če nekje globoko notr vseeno menimo, da si ga ne zaslužimo. Vesolje namreč "posame" vse, četud se mi ne spomnimo ali iz kakšnih razlogov kam potlačimo. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by sinjeoka on 22.03.2004 at 12:53:38 en_bk wrote on 22.03.2004 at 11:26:54:
Prepuščanje je smiselno takrat, ko nimamo nobene možnosti vplivati na potek dogodkov. Meni v takih momentih pomaga molitev "Bog, daj mi moči, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti" V vseh življenjskih situacijah se pa ne prepuščam, kar koli počenem počnem s srcem in si vsako opravilo skušam narediti prijetno... in zmeraj dam od sebe vse kar v tistem trenutku zmorem. Včasih uspe, vedno pa ne ... ob takih trenutkih mi je zavest, da sem dala od sebe kar se je dalo, pomirjajoča ... in vsak neuspeh ima pozitivno komponento. Drugič vem, kaj in kje mi je zmanjkalo ... po večih poskusih ni vrag, da mi ne bo uspelo... to je lajf ;D Kupovati je treba srečke ;D ;D ;D |
|
Title: Re: prepuščanje Post by N. on 22.03.2004 at 15:46:17 soncnica wrote on 21.03.2004 at 18:24:40:
Mislim, da ne gre za doživljanja čustev, ampak za občutenje. Občutenje v tem smislu, da si jezen, naprimer, občutiš jezo, pa se jo hkrati zavedaš, iz smeri opazovalca. Kot da sam sebe opazuješ. In razmišljaš. Od kod jeza, zakaj jeza, kaj te je v dani situaciji spravilo v jezo... Kaj je povzročilo jezo. Ko enkrat dobro razmišliš o tej jezi, torej o jezi, ki jo je povzročila nek pripetljaj, potem ob takih dogodkih ne boš več reagiral z jezo. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by N. on 22.03.2004 at 15:49:51 gape wrote on 22.03.2004 at 00:23:59:
Jaz pa mislim, če enkrat dobro razmisliš o sebi, torej, se ozavestiš..., potem (vsaj v nekih situacijah, ki jih pač imaš toliko ozaveščene), ni več toka. Ali pa je. Odvisno od tega, če si ga narediš. Torej, si sam ustavrjalec, ti si tisti, ki si tok, ali pa nisi. Če misliva isto, seveda. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by N. on 22.03.2004 at 15:51:39 gape wrote on 22.03.2004 at 10:48:25:
Prepuščaš se tistemu, kar ti je poznano. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by N. on 22.03.2004 at 15:54:16 wrote on 22.03.2004 at 11:32:07:
Ne vem, koliko je glih izbire. Če se ne zavedaš, potem ni izbire. Izbira nastopi, ko se zavedaš možnosti. In posledic. Na nek način prihodnosti, čeprav, zopet, le gdo lahko predvidi prihodnost. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by gape on 22.03.2004 at 23:59:30 mislm da ne misliva isto nena je pa jst (spet) eno zanimivo napletu ... a_hero wrote on 22.03.2004 at 23:27:42:
|
|
Title: Re: prepuščanje Post by m on 23.03.2004 at 02:29:33 gape wrote on 22.03.2004 at 10:48:25:
daj malo vec povej o tem :) |
|
Title: Re: prepuščanje Post by gape on 23.03.2004 at 11:53:24 nimam kej dost povedat bolj sm sprašvou če mi kdo ve povedat men zgleda da čustvom ... |
|
Title: Re: prepuščanje Post by miha- on 23.03.2004 at 13:38:43 to je isti "paradox" iz matrixa "how can i make a choice,if u already know what i'm going to choose" al neki taga... sj nevem, a je se paradoks al so ksne smiselne razlage.. kt pa vidm je pa tut problem v sami "komunikaciji" oz besednem izrazanju v pogovoru o teh stvareh... k ma ena beseda za enga en pomen, za druzga drug.(recimo nedelovanje?).. zdj sta 2 moznosti.. ena je ta da obstajajo stvari k bodo vecno paradoks za um.. druga je pa ta, da si pac um "napacno razlaga" in ne more pol dojet. (tipicno kt je einstein razresu pac paradoks s tem da je postavil da je cas relativen) recmo wild shoot. lah da je tut od casa odvisn vse skup.. dokler se ne zgodi mas svobodno izbiro, k je pa mim, je pa ze "moral se je zgodit" da se vsi dogodki pol ujemajo da je res tko k je pac mogl bit |
|
Title: Re: prepuščanje Post by aryan on 23.03.2004 at 13:43:54 paradoks lahko razresi le ljubezen... ki je zmozna dat dva v eno ampak ne za ceno izgube individualnosti. zmozna je naredit tisto kar je nemogoce mogoce. mas mejhne paradokse in mas osnovnega... in tega osnovnega lahko razresi le osnovna ljubezen. Hari bol. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by Rose on 23.03.2004 at 22:17:39 soncnica wrote on 18.03.2004 at 14:30:51:
:) Ne vem, zakaj si želiš sprejemati situacijo brez čustev. Smo tko kompleksna bitja, da gre za sprejemati ali ne sprejemati, to je zdaj vprašanje, torej, ne glede na to s čim ali brez česa. To, da vedno preveč čustveno in osebno gledaš na stvari, pomeni, da ljudem zaupaš in nezavedno dopuščaš, da te čustva nosijo and up, and down, and up, and down. Z večjo kategorijo (npr. količino) izkušenj, boš razvila distanco. Glede samega sprejemanja ali prepuščanja toku npr., to ne pomeni, da si le opazovalec, ker ti je v zemeljskih zakonih dovoljeno, da tudi strateško in taktično manevriraš. Upravljaš z avtomobilom ti. :) Po defaultu bi moralo biti, da, če se maksimalno trudiš, da tudi dobiš ugoden rezultat, vendar vedno ni tako. Pri tem pa sprejemanje tega dejstva ne pomeni: ok, sprejemam, ni rezultata, ampak: ok, I've got it, not the right way! Ti se lahko maksimalno trudiš npr. spulit drevo >:(, ki ti je na poti, vendar je zelo ozaveščeno in modro ubrati pot okoli, mimo njega in od tam naprej nadaljevati pot. Vprašanje na odgovor o prepuščanju bi moralo biti, ne, ali si nekaj naredil minimalno ali maximalno, temveč, ali si naredil pravo stvar. Pri tem lahko pravo stvar definiram kot nekaj kar ne povzroča nepotrebnega razsipavanja energije, zagrenjenosti, frustracij, praznine, anksioznosti, napetosti, strahu, deprivacije, borbe, mučenja, slabosti ... Druga definicija: prava stvar je trenutek, ko zaupaš intuiciji, ki ti pravi: to je to! :) Nisem brala Castanede, lahko pa ugibam, da je mogoče z maksimalnim delovanjem mislil naslednje. Ko deluješ na full, s tem tudi sam vplivaš na omejitve s katerimi se soočajo tvoji sobivatelji. V zaznavi omejitev je pripoznavanje. V vrsti kjer jih je 20 pred teboj, normalno zaznaš, da je pol metra pred tabo nekdo drug, in je to sprejemanje. Torej pripoznavanje omejitev (ne v negativni konotaciji) je neko zavedanje. Torej, verjetno s tem, da ti deluješ maximalno, daješ omejitve & something to work on tudi drugim. Tako da, univerzalno, v statističnem seštevku vsi pridobijo. Posamezniki pa al tako, al tako, dokler se ne naučijo, da tako. :) |
|
Title: Re: prepuščanje Post by gape on 24.03.2004 at 00:28:04 tok je jin |
|
Title: Re: prepuščanje Post by soncnica on 25.03.2004 at 07:51:08 Prepuščanje... ah ja... Samo en primer (zadnji), ki se mi je zgodil. Moj brat in sestra se vedno nekaj prerekata. Meni gre to na živce. Oba imam zelo rada in želim, da se dobro razumeta. Ko se onadva zmerjata in kregata prizadaneta tudi mene. Ponavadi sem žalostna in razmišljam o tem. :( Sedaj sem se odločila, da nič več. To ni moja stvar. Prepuščam se čustvom in potem je meni samo hudo. Obema sem povedala kaj mislim. Več ne morem narediti. To je samo en primer. Ekstremni primer so npr. najstniki, ko so v puberteti. Pol ure so žalostni, deset minut kasneje se že smejejo. So pod vplivom čustev, ki se jim prepuščajo. |
|
Title: Re: prepuščanje Post by Rose on 25.03.2004 at 21:53:14 soncnica wrote on 25.03.2004 at 07:51:08:
:) Jst bi tko nekak popredalčkala. Če te nekaj moti ali ti gre na živce, to nujno ne pomeni, da je s teboj v osnovi kaj narobe. Problem je v okolju. Tako kot je zrak osnovna človekova potreba, je tudi intimni, osebni pas oz. distančni prag, torej potreba po prostoru, osnovna človekova potreba. Tukaj pa ste si v tem osnovnem prostoru zelo blizu in zato trpijo tudi vaša čustva. To argumentiram tudi s tem, da, ko se npr. odseliš od staršev v svoj prostor, se kasneje z njimi tudi "čustveno bolje razumeš." Osnovne potrebe so osnovne potrebe in tukaj ni kompromisov. V primeru okoljskih ne/prilik pa moramo zaradi demokracije uporabiti naučeno toleranco, strpnost in potrpežljivost, tudi, če tega pravzaprav ne sprejemamo, ker nam je ravno zaradi demokratičnosti omogočeno, da česa v okolju ne sprejemamo. Torej sicer toleriram, vendar sem proti. Zaradi demokracije. Zaradi praktičnega življenja je zelo praktično, če obvladamo osnove demokratičnosti. Če brat vzame "moj avto" (nothing I have is truly mine) proti moji volji, mu moram na nek način sporočiti, da mi to ni všeč v najinem sobivanju. They are learning it the hard way. S tem imata tudi priložnost za preobrazbo in brušenje neobdelanih robov. :) Razpoloženjska in bioritmična nihanja najstnikov pa so ravnotako faza v odraščanju in ni s čustvenim odzivanjem nič narobe. Gre za vmeščanje, spet v prostor... :) Pri odraščanju najprej uporabljamo grobosnovna pomagala (čustva), kasneje pride še tok, pa intuicija. First things first. :) |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |