Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Kako spraviti Slovenijo na pravo pot >> strpnost http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1076154353 Message started by sinjeoka on 07.02.2004 at 12:45:53

Title: strpnost
Post by sinjeoka on 07.02.2004 at 12:45:53

Glede na aktualna dogajanja, džamija pa izbrisani, ko so naši mediji dobesedno preplavljeni z besedama strpnost-nestrpnost, bi rada tule spregovorila malo o tem kaj to strpnost sploh je.

Torej, ne zanimajo me vaši pogledi na konkretna dogajanja, ampak bi rada slišala vaše interpretacije strpnosti in razmišljanja v razmerjih jaz - ti; mi-vi(oni)...

Pa brez linkanja člančičev prosim, ker upam, da premorete svoje možgane in zato znate podati SVOJE razmišljanje.

Tokrat za spremembo ne bom začela s svojim razmišljanjem, ker vem da je lažje pisati takrat, ko se lahko obestie na nekaj, kar tule lahko quotate in po možnosti raztrgate...to pa seveda ne pomeni, da mojega mnenja ne boste dobili.

Title: Re: strpnost
Post by stojchi on 07.02.2004 at 14:46:28

:-* :)
sinjeokica, :-* :-* :-*
ker si ti ena ljubica mojga srčeca, :-* :-* :-*
naj ti podam en svoj komentar na tale tvoj topic.

Takole, glede strpnosti in nestrpnosti je stvar dokaj preprosta. :-* :-* :-*

Zamisli si, da Bog tebi in meni in vsem ljudem v trenutku potegne z nas vso kožo in da ljudje kljub temu še vedno lahko brez bolečin in bolezni živimo ne moremo pa ničesar več obleči niti obuti.

Zdaj si zamisli, da ti in jaz in vsi ljudje vemo, da se lahko reproduciramo zgolj na znastven način, ki z reproduktivnimi organi sploh nima nobene povezave niti jih način naše reprodukcije in seksualnosti zanima.

Zdaj si zamisli, da ti in jaz in vsi ljudje ne potrebujemo nobene hrane niti vode niti nobene hiše, ker lahko tako kot živali živimo v miru ves čas kjerkoli na prostem, ker je povsod enaka klima in ni nobene potrebe, da bi, kdorkoli za kogagrkoli kaj počel.

Kje bi bila potem tvoja, moja in nestrpnost vseh ljudi?

Vidiš na onem svetu
v katerega po tem življenju gremo
so lahko tudi take, ali podobne razmere. :-* :-* :-*

Nestrpnost

Nestrpnost se izraža
v omejenosti misli,
da si misliš da si,
nekaj kar nisi,
ali kar se ti zdi
da bi moral biti,
ali pa bi to nekaj,
morali biti,
drugi ljudje,
ki počno tiste stvari,
za katere se tebi zdi,
da jih ne bi smeli,
ali pa celo morali početi. :-* :-* :-*

Title: Re: strpnost
Post by Kr_eden on 07.02.2004 at 14:58:56

Strpni so najbolj nestrpni. Kajti, kdor misli, da je strpen je v resnici nestrpen. Da doživiš strpnost, moraš spoznati nestrpnost, tako pravijo ;D

LIFE'S A BITCH.

Title: Re: strpnost
Post by t on 07.02.2004 at 15:55:17

preprosto:

nikomur ne delaj tega, za kar si ne želiš, da bi drugi storil tebi

meje moje svobode in pravic so omejene s pravicami in svobodo ostalih in obratno

strpnost: pustiti biti - živi in pusti živeti

(načeloma sem torej lahko strpen, toda samo in predvsem v zgornjih načelnih okvirjih - strpnost do nestrpnosti ni več strpnost)

uživajte!

Title: Re: strpnost
Post by Devi on 07.02.2004 at 16:17:57

S-trp-nost... zame je to neke vrste skozi leta natrenirana meja prenašanja nečesa, do česar ti ni. In eni ljudje so tukaj bolj strenirani, drugi manj.
Strpnost v svoji funkciji izgubi pomen, ko na drugi strani enačbe ni več nečesa, do česar ti ni, v situaciji, ko recimo le-to, do česar ti ni, izgine al pa se spremeni v kaj, kar drugače razumeš, boljše sprejemaš al pa celo podpiraš.

Običajno si ljudje želimo predvsem tega, da bi to, do česar nam ni, izginilo v tri krasne, ker je to dost lažje, kot pa recimo spremenit svoje stališče tega.
Na žalost pa (večinoma) stvari ne znajo izginjat v tri krasne...

in pol pride do ne-strpnosti.

Title: Re: strpnost
Post by titud on 07.02.2004 at 16:44:15

Glih zarad tega, ker si izrazla eno nestrpnost do linkanja na članke, si ne morem kaj, da pejstam te vsaj del enga svojga članka o toleranci, ki sem ga objavu na pozitivkah:

Moderna teorija demokracijo gradi na ideji tolerance. Ta ideja je nastala kot odgovor na boleče zgodovinske izkušnje, ki sta jih rodila verska nestrpnost in fanatizem. Njena podlaga je teza, da ima svoboda prednost pred resnico, da v imenu nobene resnice ni dovoljeno posegati na področje duhovne in fizične svobode drugega in drugačnega.

Človekovo dostojanstvo je utemeljeno prav na tej svobodi vsakega posameznika in vsake združbe, da tudi sama spoštujeta to osnovno pravilo. Toleranca se je rodila na osnovi prepričanja, da noben posameznik, filozofija ali religija nima popolnega uvida v resnico. Zaradi te splošne nepopolnosti ravnajo posamezniki in njihove združbe (religiozne, politične, civilne) dosledno samo tedaj, če dopuščajo obstajati druga drugi. Demokracija naj bi tako le protokolarno zajela medsebojno sobivanje znotraj vzpostavljene tolerance. Te tolerance demokracija ne more zagotavljati, kvečjemu obratno, tolerantnost šele omogoča demokracijo.

Zato so absurdni poskusi 'izvažanja demokracije', ki demokracijo poskušajo s 'korenčkom in palico' vzpostavljati v okolja, ki ne poznajo tolerence.

pa qoutam en teskst iz polemike na forumu, ki sem ga o toleranci mel z jst-om,

Quote:

Jest mislm lih tko kot ti, jst, da ideja tolerance, ki se je izoblikovla skoz revuliconarno obdobje konec 18. stoletja v evropi in ameriki in na kateri gradi demokracija, ni več dobra podlaga za globalno demokracijo, kljub temu, da je bla najboljša, kar jih je tedanji duh časa uspel izoblikovat. Jest sem tkorekoč prepričan, da jo je skrajni čas treba presečt pa vzore sobivanja iskat tud v obdobju, ko različne religije niso ekstirale druga ob/v drugi na podlagi danes razumljene tolerance ampak na podlagi skupnih filozofskih izhodišč, pri čemer zunanjih življenskih praks ni noben problem tolerirat.

To kar mi tle gor, vključnno s tabo jst, počnemo, je iskanje teh skupnih filozofskih izhodišč, za kar mamo zlo močno psihološko potrebo, ker toleranca, grajena na nepriznavanju subjektivne resnice kot absolutne, je za nas premal, nas ne more niti na tem zahodnem delu planeta več držat skupaj, kaj šele, da bi to formulo vsiljeval drugim. Je kot eno preživelo idejo, ki je pr nas izgubila duha, ni možno vsiljevat tistim, ki jim ideja tolerance ni njihova avtentična družbena izkušnja, pa jo na ta način tud nazaj na zahodu v življenje obujat. Zdej mi včasih zgleda tko, da moramo zahodnjaki najprej 'zaratit' vsemi drugimi religiozno/filozofskimi praksami sožitja, da jim bomo pol uturil idejo tolerance.

P.s. :Vsaka podobnost teh tekstov s strpnostjo na tem forumu v zadnjem času ni zgolj naključna.

Title: Re: strpnost
Post by exorcist on 07.02.2004 at 16:58:41

Strpnost je zame druga beseda za toleranco, sprejemanje, sožitje, slogo in razumevanje. Biti nestrpen pomeni, da se počutiš ogroženega, da te je strah, da boš prikrajšan zaradi nečesa, česar te bo nek "nepridiprav" od zunaj okradel, izkoriščal in vršil agresijo nad lastnimi osebnimi, družbenimi ali morda državnimi in kulturnimi vrednotami, vse z namenom, da te podjarmi, aismilira in da si te podredi.

Če se ustavimo pri nacionalni nestrpnostim, je pri večini primerov povod zanjo, splošno nezadovoljstvo ljudskih množic zaradi slabih družbeno-socialnih in ekonomsko-gospodarskih razmer (brezposelnost, alkoholizem), ker izzovejo splošno nezadovoljstvo, pri čemer pa napetost oziroma paro spustijo skozi ventil sovraštva, na imigrantih, prislejencih, azilantih, tujcih in na raznih etničnih skupinah (Romih, Judih). Svojo jezo, frustracije, srd in duh maščevanja tako pomirijo vsaj za nekaj časa, za silo, ker jih obup pač pripelje do te točke in ker dejansko uvidijo kako nemočni so do pravih krivcev za nastalo situacijo (politike, vladna struja), ki nosijo dejansko dogovornost. In ker nad temi nimajo moči, ker so zaščiteni, tudi z vojsko, si postrežejo s tistim, kar imajo na dosegu, poiščejo si bližnje žrtve, grešne kozle, in projecirajo svojo sobvraštvo na njih, npr. naredijo si celo lutke, ki jih potem simbolno linčajo in skurijo, če ne gre drugače.

Če se ustavimo pri verski nestrpnosti, pa izhaja iz mišljenja, da je ena vera superiorna na pram drugi in zato verski fanatiki na vsako drugo vero gledajo kot na konurentna, lažnivca, heretika, ki širi krivo vero, pripišejo so si celo legitimiteto do svetih vojn, ker so to za njih konkurenti, ki jih je trbe zadušit, da si obstoječa institucija zagotovi še nadaljni monopol.

Title: Re: strpnost
Post by arelena on 17.02.2004 at 04:20:54

::)ko se bomo naučili biti strpni do sebe,bomo mogoče tudi bolj do drugih.

Title: Re: strpnost
Post by sidha on 17.02.2004 at 11:07:29

t wrote on 07.02.2004 at 15:55:17:

preprosto:
nikomur ne delaj tega, za kar si ne želiš, da bi drugi storil tebi

Kaj pa, če človek uživa v mučenju lastnega telesa ??? ;)

Title: Re: strpnost
Post by t on 17.02.2004 at 13:45:34

sidha wrote on 17.02.2004 at 11:07:29:

Kaj pa, če človek uživa v mučenju lastnega telesa ??? ;)

::)

če se ne zaveda, da drugi ne uživajo v mučenju lastnega telesa, je bolnik

sicer pa se mora, kot vsak normalen zavedeti, da drugi niso takšni kot on: in verjemi, tudi največji mazohist ima svoje meje

uživaj!

Title: Re: strpnost
Post by sidha on 17.02.2004 at 14:18:26

tudi bolniki hodijo po svetu.

Title: Re: strpnost
Post by t on 17.02.2004 at 14:20:34

sidha wrote on 17.02.2004 at 14:18:26:

tudi bolniki hodijo po svetu.

vendar pa zgornje napotilo velja za vsakega (tudi za tistega, ki uživa v mučenju svojega telesa)

uživaj!