Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> Naša prva spogledovanja
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1074591316

Message started by Andres on 20.01.2004 at 10:35:16

Title: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 20.01.2004 at 10:35:16

Mislim, da si En_bkov post zasluži poseben topic. Topic torej kjer lahko vsak zapiše kaj podobnega.

Andres


en_bk wrote on 20.01.2004 at 10:26:26:
Ko sem bil še mulo, tam nekje v četrtem al petem razredu osnovne šole, mi je bla ena lula grozn všeč in po vsej sili sem jo hotel šarmirati, mislm, se pokazat pred njo v vsej svoji veličini.
Takrat sem bil še mal zelen v teh subtilnih dejavnostih, tko, da se mi je zdelo jako primerno, da jo spodtaknem, ko je pritekla mimo in ji s tem pokažem svojo gorečo naklonjenost. Se mi je zdel, da me je opazila, skozi solze sicer, potem, ko je nehala jokati in si je obrisala krvaveč nos. Prav vzhičena ni bila, začudena pa ja, to pa. In ogovorila me je tudi. Mi je rekla vosu. Ene pol ure mi je ta beseda zvenela lepše kot ljubim te. Skoraj čarobno. Potem sem se mal unesel. No ja, začetek je bil kar obetaven in jaz sem bil ves na preži, da ji razkrijem svojo fest globoko ljubezen. Kaj kmalu sem zaslutil dobro priložnost, ko je s kolegicami bingljala na ograji stopnišča /splezali smo čez ograjo, se prijeli za prečke in viseli kakšen meter nad tlemi, kar je bilo takrat zelo priljubljeno/. Prišel sem do nje in ji stopil na prste. Malo je zavpila /verjetno iz čiste ljubezni do mene/, se spustila in padla na tla. Ni se preveč potolkla, samo rahel zvin gležnja. Ampak, opazila me je pa definitivno in mojo ljubezen tudi. Pol sva mal hodila, dokler ni prišel en fant iz sedmega razreda, ki je bil bolj podkovan v gruljenju deklicam, kot jaz, pa se je zapalila zanj. Še danes ga ne maram.
Se mi zdi, da je tud tle, na tem forumu kakšen iz četrtega ali petega razreda. Po postih sodeč.
;)




Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Eva on 20.01.2004 at 11:40:07

;D ;Dd best tale štorija
d best  ;D 8) 8)

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by X on 20.01.2004 at 12:49:05

U, tale topic pa ima potencial za naravnost prelepe zgodbe. Tako kot tale od en_bka, ki verjetno vsakega gane naravnost v srce.

Moja zgodba o prvem spogledovanju na žalost ni tako zanimiva, ampak vseeno.

Khm, da vidimo... Bil je sedmi razred in lepotici razreda je bilo ime Nina. Presunljivo lepa punca, fantje okoli nje so padali kot pokošeni snopi pšenice. Tisti pa, ki so se uspeli za kaj prijeti, pa so jo seveda po kmečko šlatali, da je bilo dekle že čisto na koncu z živci. Ker sem bil takrat precej miren in tih in introvertiran otrok, si lahko zamislite moje veselje, ko so me zaradi slabe družbe v kateri sem se bojda nahajal, presedli poleg nje. Cel razred mi je zavidal, jaz pa zraven nje čisto na trnih, da sem komaj dihal. No, tedni in meseci so minevali, tako da sem sčasoma že zmogel izdaviti kakšno besedo in kmalu sva postala ... hm ... bi rekel, da kolega, ker o kakšnem prijateljstvu bi težko govoril. Občasno sem ji navrgel kakšen kompliment, na katerega mi je šele leta kasneje postalo jasno, da so padla na plodna tla, toda takrat je to bilo vse kar sem si upal narediti. Minilo je leto, leto in pol, moja malenkost ni naredila nič, in je prišel en par let starejši kreten ter ji spodnesel tla pod nogami, da je bila čisto preč. Cvrl sem se v ognju ljubosumnja, ampak pokazal in rekel nič. Osnovna šola se je končala, v srednjo sem začel hoditi okoli 45 km stran, tako da se potem nisva skoraj nič več videla.
Par mesecev kasneje me v knjižnici eno še lepše neznano dekle strašno lepo pozdravi, jaz pa nisem imel pojma kdo je. Šele ko je vidno razočarana odvihrala stran, sem poštekal, da je bila Nina, ki se je precej spremenila (na bolje). Od takrat me nekako ni hotela več poznat, tudi če sva se kje videla. Edino enkrat se mi zdi, da sem se mrtvo pijan pogovarjal z njo na neki študentski žurki, ampak nisem prepričan. Nazadnje sem pred nekaj meseci v lokalnem časopisu prebral, da ima dodan priimek in da je povila sinka.

Evo, nič posebnega, verjetno le ena izmed (tragičnih) štorij o prvih ljubezni, ki jih ima vsakdo od nas. ;D

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by bp on 20.01.2004 at 15:57:24

Moji prvi spomini na odnosi segajo tja v vrtec. Namrec tam je obstajalo neko bitje neke cisto druge vrste, katere pripadnike imenujejo deklice, so pa precej cudnega in nerazumljivega vedenja. No in nekemu takemu bitju, je zacelo nenadoma izakzovat meni posebno pozornost in sicer s tem, da me je hotelo na vsak nacin objemat, da sem dobil iz zasede kaksen poljubcek in podobne neprijetne in nadlezne reci. Ni pomagalo, da sem bezal, da sem jo odrival, sicer se ne spomnim, da bi jo tepel (saj veste spomin je selektivna rec), tako da sem moral to nekaj casa prenasat, pa je potem minilo, smo sli naprej v solo in tam je bil drug poba, ki je imel se bolj svetle lase in modre oci in se mi podobne nevsecnosti niso vec dogajale. Kar pa ne bi mogel reci za kolega, ki je se dolga leta uzival njeno posebno naklonjenost. Se mi zdi, da ni nikdar zares spremenila svojega vedenja, kdaj lahko o njej se kaj preberem v kaksni trac rubriki, pa se mi zdi, da se je vecina moskih kar malo boji.

Par let zatem je meni zrasel nos, roke in noge in skupaj s tem tudi zanimanje za tisto nekdaj tujo vrsto deklic. Se pred tem so pa zrasle tudi deklice, v visino, cez prsi in cez pas, da smo bili pobje proti njim pravi paglavci.
Tako sem se nekoc v 6. razredu na morju zagledal neko punco, ki je bila priblizno kaksno leto starejsa od mene, kaksnih 20 cm visja od mene, prav tako pa je imela obseg prsi in bokov tudi kaksnih 20 cm vecji od mojega. Zagledal pomeni, da prakticno nisem mogel odtrgat pogleda od nje, da sem jo srecal z ocmi vsakic, ko sva se kje slucajno srecala, pa tudi sicer sem v vsaki situaciji najprej preveril ce je ona kje v blizini. Da metuljckov v zelodcu ne omenjam. Moji pogledi seveda niso mogli ostati neopazeni, saj se danes ne znam vec tako dobro tistega look, look away, look back. In zacudo se ji je zdelo vse skupaj zelo zabavno. Dobil sem en precej neslaven nick, namrec "grinta ljubljanska", kasiral en kup zbadljivih pripomb. Nick se na sreco ni prijel (ker ni nihce kasneje zvedel zanj). Potem sem lahko z njo kdaj igral karte, kasiral se kaksno zbadljivko na moj racun, potem pa je bilo poletja pocasi konec in pred mano mnogi novi podobni in povsem drugacni izzivi.

bp

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 20.01.2004 at 18:28:35

Danes sem imel čas zjutraj tale topic odpret, da bi pa več napisal o meni se mi ni zdelo vredno hiteti.
Hvala X in Bp, ter hvala En_bk ker si prišel na forum  tako imenitnim postom.

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 20.01.2004 at 18:50:20

V četrtem razredu, sem vrgel oko na Mojco, zobarjevo hčerko.  No, mene ona normalno ni hotela videti enako kot jaz njo, zato sem ji ne iz zlobe temveč iz razloga, da bi me opazila, nagajal tako ali drugače.  Svoj čas je Mojca sedela za mano, in tako sem imel priložnost obračati se, ter ji nagajat.
Spomnim se nekega dne ko sem zlezel pod mizo in jo za krilo potegnil, ona pa je spustila tisti močan dekliški krik.
Kajpak sem moral vstati in v istem trenutku me je tršica odpeljala k socialni delavki.  Naj tu še omenim, da me je ta tršica imela precej na piki, nikakor nisva našla skupnega jezika, čeravno sem z vsemi ostalimi kar jih pomnim sodeloval odlično.   No, pri socialni delavki sem sedel v nek rjav stol in vprašala me je kaj sem delal Mojci, da je kričala v razredu.   Povedal sem ji, da sem jo za krilo potegnil izpod mize. Na njeno vprašanje zakaj sem tak do nje, pa sem preprosto odgovoril.  " Če jo imam pa rad."   V tistem trenutku je rekla, socialna delavka, da jaz že nisem za v tisto sobo, poslala me je nazaj v razred kjer me je tršica iz prve klopi presedla  nekam drugam, tako da nisem več mogel Mojce cukat.

Danes po toliko letih je ta tršica ravnateljica neke osnovne šole v redu pa se zastopi z mojo nečakinjo.  Kajpak nečakinja ne ve, da me je ona učila, kot ravnateljica ne ve, da sem jaz v sorodu z nečakinjo.  Žal mi je, le, ker boljši učitelji niso prišli do položaja ravnatelja.

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by gnosis on 20.01.2004 at 20:34:36


wrote on 20.01.2004 at 15:57:24:
Moji prvi spomini na odnosi segajo tja v vrtec. Namrec tam je obstajalo neko bitje neke cisto druge vrste, katere pripadnike imenujejo deklice, so pa precej cudnega in nerazumljivega vedenja. No in nekemu takemu bitju, je zacelo nenadoma izakzovat meni posebno pozornost in sicer s tem, da me je hotelo na vsak nacin objemat, da sem dobil iz zasede kaksen poljubcek in podobne neprijetne in nadlezne reci. Ni pomagalo, da sem bezal, da sem jo odrival, sicer se ne spomnim, da bi jo tepel (saj veste spomin je selektivna rec), tako da sem moral to nekaj casa prenasat, pa je potem minilo, smo sli naprej v solo in tam je bil drug poba, ki je imel se bolj svetle lase in modre oci in se mi podobne nevsecnosti niso vec dogajale. Kar pa ne bi mogel reci za kolega, ki je se dolga leta uzival njeno posebno naklonjenost. Se mi zdi, da ni nikdar zares spremenila svojega vedenja, kdaj lahko o njej se kaj preberem v kaksni trac rubriki, pa se mi zdi, da se je vecina moskih kar malo boji.

Par let zatem je meni zrasel nos, roke in noge in skupaj s tem tudi zanimanje za tisto nekdaj tujo vrsto deklic. Se pred tem so pa zrasle tudi deklice, v visino, cez prsi in cez pas, da smo bili pobje proti njim pravi paglavci.
Tako sem se nekoc v 6. razredu na morju zagledal neko punco, ki je bila priblizno kaksno leto starejsa od mene, kaksnih 20 cm visja od mene, prav tako pa je imela obseg prsi in bokov tudi kaksnih 20 cm vecji od mojega. Zagledal pomeni, da prakticno nisem mogel odtrgat pogleda od nje, da sem jo srecal z ocmi vsakic, ko sva se kje slucajno srecala, pa tudi sicer sem v vsaki situaciji najprej preveril ce je ona kje v blizini. Da metuljckov v zelodcu ne omenjam. Moji pogledi seveda niso mogli ostati neopazeni, saj se danes ne znam vec tako dobro tistega look, look away, look back. In zacudo se ji je zdelo vse skupaj zelo zabavno. Dobil sem en precej neslaven nick, namrec "grinta ljubljanska", kasiral en kup zbadljivih pripomb. Nick se na sreco ni prijel (ker ni nihce kasneje zvedel zanj). Potem sem lahko z njo kdaj igral karte, kasiral se kaksno zbadljivko na moj racun, potem pa je bilo poletja pocasi konec in pred mano mnogi novi podobni in povsem drugacni izzivi.

bp


Ti si blondinec? ;D

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Lance on 21.01.2004 at 06:47:16

Moje prvo spogledovanje seže v čas, ko je naš dosmrtni predsednik odšel v večna lovišča in smo še živeli v državi z 22 mio prebivalci in ko si čokolado Milka dobil samo ''über die Grenze''pri Debeli Berti.

Bil sem velik nekje meter in čevapčič in med bolj divjimi v skupini v vrtcu. Čeprav so bile takrat vse druge stvari mnoooggooooo pomembnejše od ženskega spola,ki sem ga dojemal kot cvilečo, jokajočo in tečno motnjo v vrtcu, mi je ena deklica obrnila to miselnost na glavo.

Meni se je zdela lepa kot princeska, z njenimi dolgimi temnimi lasmi in prikupnim nasmeškom in božanskim imenom: Anja. Imel sem srečo, da sem tudi jaz njej nekako zmešal glavo in bila sva leto in pol nerazdružljiva. Ko so se drugi igrali, je sedela pred menoj, s hrbtom naslonjena name, jaz pa sem ji božal te njene čudovite lase. In tudi doma sem vsem povedal, da sem zaljubljen in da se bova z Anjo poročila.
Ko sem šel z mamo na sprehod, sva morala vedno zaviti mimo njene hiše, da bi jo mogoče videl.

Ampak tudi tega je bilo konec in zadnje pol leta vrtca je prineslo tudi prve ''spolne izkušnje''. Z eno punco, ki sva si bila kar nekako všeč (čeprav ni bilo enako kot z Anjo), sva se dogovorila da bova fukala (druge besede slpoh nisva poznala). In tako so ostali otroci med počitkom postavili šotor iz ležalnikov, s po dvema stražarjema ob vhodih na obeh koncih, midva sva pa zlezla noter.
Potem sva se slekla in jaz sem jo vprašal: ''kaj pa zdaj?''. Rekla je, da ne ve. In nakar sva oba pametno zaključila, da je to bilo to, da sva fukala. In kot zmagovalca prišla ven iz tega šotora. Tudi z nekim čudnim feelingom, da to ni bil nekaj hudo dobrega in uživaškega in da torej sex ni nič posebnega.
To mnenje se je vleklo kar nekaj nadaljnjih let, zato sem počakal, da malo odrastem.  ;D

Naslednjič pa napišem o kakem spogledovanju iz osnovne šole.


Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Devi on 21.01.2004 at 12:04:53

Joj, kake luštkane zgodbice :D

Jaz sem se tud na smrt zaljubla, v 1. razredu :) V sošolca, ki je bil velik pa črn pa ne najbolj priden, ampak tak živ pa navihan, da je blo zmerom fajn v njegovi družbi. Pa vsak dan sma skup hodla domov en del poti. Sem se odločla, da mu napišem kar ljubezensko pismo (lih smo se dobro pisat naučli). In sem mu ga, takega mejhnega, na več straneh, pa celega s slikicami opremljenega. Je rekla mama, pa mu boš to res dala (zdej se sprašujem, če je vedla, kaj se bo zgodlo), pa sem rekla, ja. Nekak mu je blo valjda treba povedat. In sem mu ga dala, kr na dvorišču, takoj zjutraj, sošolci so laufali za njim, da bi vidli, kaj je dobil, pa mu je vseeno ratalo na samem ga prebrat. Kaj posebnega pa se po tistem ni zgodlo, še zmer sma hodila skup domov, edino potem, ko sma se ločila, je laufal naprej na hrib, pa mi zmer mahal dol. Sma se mela rada bl na daleč. Sam je blo lepo tisto leto hodit v šolo :)

Čez počitnice je se najbrž vse skup pozabilo in drugo leto se mi zdi, da sma bla zaljubljena vsak v nekoga drugega. V tretjem razredu pa je njegov starejši brat našel pismo in ga prebral. In pol je vedla za njega in naju cela šola in človek ni mogel nikamor, da mu ne bi kej citirali iz njega. Je blo prav kruto, pa dost sma se mogla pretepat par let :P Tam nekje v 7., 8. razredu sma se že smejala vsemu skup in bla zvezdi. Edin v osmem je bil on zaljubljen v sošolko, jaz pa spet v njega, pa en drug v mene in v glavnem je bla cela zmešnjava iz katere se pol nič ni zgodlo.

V srednji šoli sva bla prijatla. Srečevala sva se večinoma po kakih žurih, pa vsak je imel koga nagledanega in pol sma sedela skup, vsak s svojim pivom pa enim takim prijaznim občutkom, da nama je mar drug za drugega in da imava nekej skupnega, čeprov se nimava kaj pogovarjat. Je blo lepo.

Zdaj pa mislim, da je že dolgo poročen in ima otroka al pa še kakšnega. Ga že par let nisem srečala. Upam, da mu je fajn :)

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Eva on 21.01.2004 at 13:03:52

oh dol padeš od vse te romantike
:D ::)  :-*
jest ne vem, v katerem letu vrtca sem bla, ampak blo je že zelo zgodaj ko sva bla z edinim sovaščanom znanca in prijatelja skupaj v vrtcu (zdej ne vem, kako se drugi tko dobr spomnite, kaj je blo pri treh letih  ???); v glavnem, takrat smo bli še tko mejhni, da se je kdaj tud komu zgodilo, da se je še polulal in tistega dne, je bil to ta "moj Jure", tovaršica mu je dala rezervne hlače, mislim, da so ble iz svetlo modrih in belih črt ( ::) ok ;D) in takrat smo vsi sedeli v krogu ob robu sobe na stolčkih in mislim, da je bil on na moji desni strani, tovaršica nam je brala pravljico, niti ne vem, če sem bla utrujena, al mi je blo samo do stika z njim, sem se ulegla v stran z glavo v njegovo naročje in tako preždela tisto pravljico.. in enkrat sredi je njegov glas nad mano rekel: toršica, Eva bo pr men kr zaspala (v tem smislu:  :) :))

večkrat smo bli skupaj doma ko smo se otroc igral, se mi zdi, da sem skoz imela eno simpatijo do njega in on je bil skoz prijazen do mene, ampak bla sva pač kolega  :-/

skupaj sva bla tud v osnovni šoli in v tretjem razredu so zbiral otroke, ki da lepo pojejo, da bodo peli na en praznik (bogsigavedi kateri, mogoče OF? ???) v Prešernovem gaju tam za našo šolo. Tovaršica nas je vse poklicala pred tablo in smo peli razne pesmice počasi je pa otroke pošiljala v klop... na koncu nas je še malo ostalo in je rekla, da bomo mi pač peli tam.. takrat
potem pa ne vem, se ji je tolk fino zdelo, al kaj, v glavnem peli smo še naprej in ona je še naprej pošiljala otroke v klop.. enkrat je tud že mogla nas nekaj pohvalit, tako da smo dojeli, da pred tablo ostajamo tisti, ki kao u redu pojemo..
fora je bla.. da sva nakoncu ostala samo še jaz in Jure  ;D in zadnja pesmica, ki sva jo mogla pet, je bila Čuk se je oženil  ;D ::) drama limonadasta :o :D on je pel za čuka, jaz sem pela za sovo, kar je blo vmes, so peli vsi otroci v klopeh.. pa midva sva skupaj Češ p ase vzemiva pa Vino bova spila, bučo pa razbila  ::) huh, kaj se je meni fino zdelo čist našesto se mi še zdajle zdi. Potem sva šla še midva skupaj v klop in med potjo med klopmi mi je rekel, z nasmehom, kot za malo malco: Eva, midva se pa že ne bova vzela. jest pa kot za malo malco z nasmehom nazaj: ..Ja.. (češ kero čudno besedilo - sem že znala glumit takrat  :-/)


::) :o ja in to je blo to ??? :-/
po koncu tretjega razreda, so se preselili v na novo zgrajne bloke, tko da se tud doma nismo več skupaj igrali. V višji stopnji, recmo 6. razred,  ko sem bla pri ta prvi Petri vodnarki, s ktero sva ble najboljše prjatlce in je tud med tistimi bloki, ki jih je itak mnogo, doma, sva se šli sankat na en hribček in takrat je on mene videl, poklical in pozdravil pa povedal kdo je, seveda sej mi ga ni blo tko težko prepoznat in me je vprašal: kje imam Jurija (  ::) moj brat  :-/ ;D)
V gimnaziji sem imela drugo najboljšo prjatlco Petro vodnarko, ki sem ji enkrat povedala zgodbico o "svoji prvi ljubezni" in nje ime in priimek
v drugem letniku okrog njenega rojstnega dne, mi je rekla, da greva v kino pa da ima presenečenje zame.. potem sva čakali pred kinom kot odpikani in nič dočakali in mij e povedala, da je spoznala tega Jureta z imenom in priimkom, ki se spomni te Eve.. in to... in da je želela, da se spet srečava.. kasneje se je izkazalo, da je on čakal v drugem kinu kot sva bli pa midve... no whtvr... fora je bla v tem, da sem jo zgruntala, da je do ušes zaljubljena v tega Jureta in ko sem ji rekla, mi je tud priznala, jaz sem ga itak že pozabila, ampak dobro, če me je ravno spomnila nanj  ::)
Potem smo šle za en vikend v diskoteko Skala, mislim, da sem bla prvič v disku takrat.. čeprav kao premlada za to.. in se je ona zmenila z Juretom, da pride tja... jaz sem imela pa ravno to stvar s prvim poljubčkom, ko nisem hotela sošolcu iz gimnazije dat lubčka za njegov rojstni dan, čeprav sem bla zaljubljena vanj (inkognito), ker nisem še nikol dala nobenmu fantu razen atiju in ne vem kerim sorodnikom lubčka (keri issues) in takrat je prišel v diskoteko Jure ker sem itak že vnaprej rekla, da bo tko, sem mu voščila za novo leto (čeprav je mogel bit že februar - vsak izgovor je dobr) in mu dala končno tud tiste tri lupčke in on me je pobožal po laseh, mislim, da je rekel "laski" in češ nekaj, da so mi zrasli, ker pač, dokler je mela mami moje lase čez, ko sem bla mejhna, niso bli nikol tolk dolgi, kot sem si jih kasneje sama pustila.. in to je blo to..(vse kar mi je blo vedno prav je blo, da je prvi lubček pripadel res moji prvi ljubezni, čeprav po toolkm času) enkrat sta nekam zginila s to Petro... mi je  ona potem povedala detajle  ;D  ::):-/ :)

Potem še v enem višjem letniku gimnazije ko je bil zvečer/ponoči en koncert na trgu, smo pa šli sošolci, s katerimi smo se dobil, mal za našo šolo tam je blo tud nočno zbirališče mladine in še kaj in me je spet opazil in poklical Jure, sedel je na eni klopci, s prijatelji in mi rekel, naj prisedem.. izmenjala sva par stavkov... niti ne vem, kako je do tega prišlo je on nekaj omenil svojim kolegom, da sva bla skupaj že v vrtcu in jaz valjda takrat že mal bolj tough sem se smehljala, da jim lahko povem, kako je blo, ko se je enkrat polulal. On pa: Ne prosim, samo tega ne.. bila je pač fora... (pomojem niti ni vedel, kako dobro sem si jaz tisto zpomnila) in potem sem kmalu vstala in šla...
:)


p.s. pišuka vidim da je moj najdaljši, najbrš tud najmanj razumljiv, jesus

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by sinjeoka on 21.01.2004 at 19:24:36

Prvo metulčkanje  :D sem morala kar po spominu pobrskat,  :D  :D  :D...ej veste jaz bi kar mal čas nazaj zavrtela če bi se dal.

Bilo je v vrtcu in pobiči so bili prikazni iz druge dimenzije..zmeraj so se preganjali, pa klofali, pa nikol niso znali pri miru sedet..in njihovo edino poslanstvo, vsaj po mojem mnenju, je bilo iz zasede navalit  in sesuti "potičke", ki smo jih punce celo dopoldne "pekle v peskovniku"...živ užas..a verjamete?  :D

Jaz sem imela enga blondinca, ki je bil z vsemi žavbami namazan, še posebej v želodcu. Očitno je naravnost mrzil moje potičke grrrrrrrr ;D  ;D  ;D in da to še ni bilo zadosti mi je vsako jutro skril čevlje tako, da jih nobena vzgojiteljica ni mogla najti in se je potem (ti lump ti) pustil še prosit, da mi bi jih vrnil. Če zdaj pomislim, je že takrat znal ženske okoli prsta vrtet  ;D

In tako mi je enega dneva prekipelo in sem mu postavila "zasedo" in ko sem ga dobila pri "prestavljanju" mojih čevljev, se mulo sploh ni prestrašil..še več čevljev mi sploh ni hotel vrnit...Po nekaj minutnem pogajanju sva se zmenila; jaz dam njemu poljubček on meni pa čevljev ne bo več skrival...in deal...je dobil poljubček..danes priznam...sem bila čist besna ker me je tako "okoli prinesel"...ama potihem sem se spraševala...zakaj le mi je bil ta poljubček tako všeč (mi ne bi smel bit)  ;D  ;D  ;D  ;D

Potem sva postala najboljša frenda...kadar smo se šli ravbarje in žandarje...sva že nekako zmutila, da sva bila skupaj v isti skupini, tako da sva ravbarje skupaj lovila..pa tudi mojih potičk ni več demoliral...sva včasih kakšen grad skupi naredila...

...se pa od te ljubezni spomnim še nekaj...nekoč naju je začel en fantič zezat z ljubčkom pa ljubico in moj blondinec ga je čist prebunkal...in meni se je še fino zdelo (mea culpa)...če bi si danes moj fant drznil kaj takega storiti...  ;D  ;D  ;D  ;D  ;D

..prijateljstvo..ljubezen je trajala do konca vrtca..kakšno leto, ker sem jaz šla v šolo na čist drug konec mesta in ker smo se nato še preselili, sem čist zgubila stik z njim

...ama je bil numero uno  ::)

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by miha- on 21.01.2004 at 19:28:13

no moja ger pa tko..
CENZURIRANO

uff zgleda da je prevec pateticna , da je ne pustijo objavt :(

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 21.01.2004 at 20:38:01


wrote on 21.01.2004 at 06:47:16:
Ampak tudi tega je bilo konec in zadnje pol leta vrtca je prineslo tudi prve ''spolne izkušnje''. Z eno punco, ki sva si bila kar nekako všeč (čeprav ni bilo enako kot z Anjo), sva se dogovorila da bova fukala (druge besede slpoh nisva poznala). In tako so ostali otroci med počitkom postavili šotor iz ležalnikov, s po dvema stražarjema ob vhodih na obeh koncih, midva sva pa zlezla noter.
Potem sva se slekla in jaz sem jo vprašal: ''kaj pa zdaj?''. Rekla je, da ne ve. In nakar sva oba pametno zaključila, da je to bilo to, da sva fukala. In kot zmagovalca prišla ven iz tega šotora. Tudi z nekim čudnim feelingom, da to ni bil nekaj hudo dobrega in uživaškega in da torej sex ni nič posebnega.
To mnenje se je vleklo kar nekaj nadaljnjih let, zato sem počakal, da malo odrastem.  ;D

Naslednjič pa napišem o kakem spogledovanju iz osnovne šole.



 


Fantastično   Lance.  In predvsem sem začuden da v tem topicu celo punce sodelujejo.

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by stojchi on 21.01.2004 at 22:01:19

:)
tale topic je treba dat v pozitivke obvezno in tele zgodbice tam objavit, moj predlog :) ;) :D :-*
bodo pozitivke postale še bolj živahne ;)

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 21.01.2004 at 23:04:33


stoychi wrote on 21.01.2004 at 22:01:19:
:)
tale topic je treba dat v pozitivke obvezno in tele zgodbice tam objavit, moj predlog :) ;) :D :-*
bodo pozitivke postale še bolj živahne ;)



:D :D :D

Lahko zaradi mene, ampak še ti kaj takega napiši.  Obenem sem presenečen da jih je kar nekaj začelo z opisom še iz vrtca, naprej pa kot da se ni nič več dogajalo. Jaz imam še nekaj zaloge.  ;D ;D Verjamem da tudi  Sinjeoka ali Lance recimo

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by stojchi on 21.01.2004 at 23:34:57

:)
hojla prijatelj andres :)
jaz sem svojo osnovnošolsko in gimnazijsko nesmrtno zaljubljeno zgodbo že zapisal tule:

http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=2003041014400872

sicer bi se lahko še malo bolj potrudil in opisal, kaj vse sem počel po šoli, da bi jo vsaj še enkrat več na dan lahko kje videl, kot recimo to, da sem se večkrat po dežju brez dežnika sprehajal mimo njene hiše gor in dol v upanju, da se bo ja še kje prikazala itd
skratka prava neuresničena platonska ljubezen... ::) ::) ::)  :'(  :P  ;D

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Lance on 21.01.2004 at 23:41:24


Andres wrote on 21.01.2004 at 23:04:33:
Obenem sem presenečen da jih je kar nekaj začelo z opisom še iz vrtca, naprej pa kot da se ni nič več dogajalo. Jaz imam še nekaj zaloge.  ;D ;D Verjamem da tudi  Sinjeoka ali Lance recimo

Andres


Ja, seveda je še nekaj materiala ostalo na zalogi.  ;) Ampak je še kar nekaj rednih udeležencev foruma, ki še niso potovali s časovnim strojem nazaj  do njihovih zgodnejših ljubezenskih izkušenj. And I'll wait just a little bit.
Mi je pa topic ful všeč, ker ti spet malo nostalgije vzbudi.
Jaz recimo sem to Anjo, o kateri sem pisal, nazadnje videl pred 10 leti na gimnazijadi v Velenju pa mi je takrat puls kar narastel. Tako, da se otroški doživljaji kar močno zasidrajo.  :)

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 22.01.2004 at 20:03:14


stoychi wrote on 21.01.2004 at 23:34:57:
:)
hojla prijatelj andres :)
jaz sem svojo osnovnošolsko in gimnazijsko nesmrtno zaljubljeno zgodbo že zapisal tule:

http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=2003041014400872

sicer bi se lahko še malo bolj potrudil in opisal, kaj vse sem počel po šoli, da bi jo vsaj še enkrat več na dan lahko kje videl, kot recimo to, da sem se večkrat po dežju brez dežnika sprehajal mimo njene hiše gor in dol v upanju, da se bo ja še kje prikazala itd
skratka prava neuresničena platonska ljubezen... ::) ::) ::)  :'(  :P  ;D


Stojči.

To zadnje in tisto iz članka v Pozitivkah bi bilo res dobro za sem notri.

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by sinjeoka on 23.01.2004 at 09:42:16

Forumaši...sem kar malo presenečena nad vami....tole je en tako lep thread vi ste pa tako pasivni...no mogoče se vam ni pa nič dogajalo ali pa je vaš spomin podoben tolminskemu sirčku...

...kam je šla danes vsa romantika....glede na konzumacijo žajfnic v sloveniji......

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by e on 23.01.2004 at 11:52:38


sinjeoka wrote on 23.01.2004 at 09:42:16:
Forumaši...sem kar malo presenečena nad vami....tole je en tako lep thread vi ste pa tako pasivni...no mogoče se vam ni pa nič dogajalo ali pa je vaš spomin podoben tolminskemu sirčku...

...kam je šla danes vsa romantika....glede na konzumacijo žajfnic v sloveniji......

;D ;D ;D
;D ;D ;D
a jest lahko tle not ene 60 strani butnem, (sam rabim mal cajta.... )
;D ;D ;D

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 23.01.2004 at 18:56:16


wrote on 23.01.2004 at 11:52:38:
;D ;D ;D
;D ;D ;D
a jest lahko tle not ene 60 strani butnem, (sam rabim mal cajta.... )
;D ;D ;D



Zaradi mene lahko tudi 61.  Naslednji prosim.:D

Amdres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Samson on 23.01.2004 at 19:20:20

Ho, super tema!

Vi samo pište, bomo mal plonkal za kakšn roto roman :P ;) :D

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by sinjeoka on 23.01.2004 at 19:20:22

stojči

tista črno-bela fotka, ob tvojem članku, je full erotish  :o

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by sinjeoka on 23.01.2004 at 19:22:05


Samson wrote on 23.01.2004 at 19:20:20:
Ho, super tema!

Vi samo pište, bomo mal plonkal za kakšn roto roman :P ;) :D



sorry Samson..zgodbice so zaščitene s copy rights
;D  ;D   ;D  ;D  ;D  ;D

sicer pa zdej je zate že itak prepozno, da bi lahko plonkal

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Samson on 23.01.2004 at 19:34:35

Sinjeoka!

Saj bo natisnjeno: "Sleherna podobnost je zgolj slučajna."

Za plonkanje pa pri meni sploh ni nič prepozno. Komaj zares razpisal sem se, hehe...

No, v kakšni stvari se mi nebi dalo več plonkati, to pa res drži.

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by sinjeoka on 23.01.2004 at 19:47:03


Samson wrote on 23.01.2004 at 19:34:35:
Sinjeoka!

Saj bo natisnjeno: "Sleherna podobnost je zgolj slučajna."

Za plonkanje pa pri meni sploh ni nič prepozno. Komaj zares razpisal sem se, hehe...

No, v kakšni stvari se mi nebi dalo več plonkati, to pa res drži.


a ne bi ti raje z nami delil kakšno luštkano doživetje, namesto da groziš s komercializacijo našega lajfa?

In to po principu "vsaka podobnost izključena"..ker recimo to pri varovanju copy rightov niti ne pali, ker gledajo vsebino

...seveda če sploh si sposoben enega takega doživetja?
..meni se namreč zdi, da temule thredu manjka izvirnosti, ama jaz ne morem iz svoje kože..pa tut domišljije nimam nevemkoliko..pa bi ga mogoče ti popestril?

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Samson on 23.01.2004 at 19:55:03


sinjeoka wrote on 23.01.2004 at 19:47:03:
...seveda če sploh si sposoben enega takega doživetja?
Hmm, kaj pa vem. Mogoče pa sem.



Quote:
..meni se namreč zdi, da temule thredu manjka izvirnosti
Res je. Ti je nisi prinesla.

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by sinjeoka on 23.01.2004 at 20:01:17


Samson wrote on 23.01.2004 at 19:55:03:
Hmm, kaj pa vem. Mogoče pa sem.


Res je. Ti je nisi prinesla.


toda jaz se vsaj trudim
;D   ;D  ;D  ;D  ;D

a ni tako, da se je treba ljubezni učiti? (jaz recimo nisem padla pametna na svet..in kolikor sem starejša toliko bolj mi je jasno,da sem nevednica  ;D )
In a res misliš, da tvoj imput ne bi bil za koga tule gor dragoceni nauk o ljubezni? O tem kako hecni so prvi začetki in kako zanimivo je otroško dojemanje sveta...nenazadnje..po vsej verjetnosti bom nekoč mama..in moji mulci bodo po svoje hoteli izumit toplo vodo
;D  ;D  ;D  ;D  ;D


Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 23.01.2004 at 20:09:18


sinjeoka wrote on 23.01.2004 at 19:47:03:
..meni se namreč zdi, da temule thredu manjka izvirnosti, ama jaz ne morem iz svoje kože..pa tut domišljije nimam nevemkoliko..pa bi ga mogoče ti popestril?



Kakšno bolj izvirno doživetje bi sigurno še našel, ampak mal se mi blesavo zdi, ker so še vsi drugi pred mano. To kajpak pomeni, da bo do srede ta topic doživel preobrat. ;D


Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by sinjeoka on 23.01.2004 at 20:15:17


Andres wrote on 23.01.2004 at 20:09:18:
Kakšno bolj izvirno doživetje bi sigurno še našel, ampak mal se mi blesavo zdi, ker so še vsi drugi pred mano. To kajpak pomeni, da bo do srede ta topic doživel preobrat. ;D


Andres



Andres zveniš kot razredčena žajfnca..ko rata zanimivo se izpiše

to be continued

;D  ;D  ;D   ;D  ;D  ;D  ;D  ;D

a kar do srede bomo moral čakat...tule na forum pa res razsaja virus časožretis

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by bp on 23.01.2004 at 20:26:58

Eno leto preden sem postal "ljubljanska grinta" (evo ze tko majhen sem preganjal stajerke, pa me se zmeri ni srecala pamet), spet na morju sva ves cas ticala skupaj z eno punco. Saj ne da bi bil zaljubljen, pa tudi ce bi bil, bi bil verjetno jest zadnji ki bi to opazil (se mi je moralo zgodit kaj zelo nenavadnega, preden sem se jest zares zavedel svojega stanja). In je bilo zelo fajn  vse skupaj in vsaka stvar posebej. Posebej z njo in predvsem zaradi nje. Sem se kar malo bolj zivega pocutil. Zaljubljen pa nisem bil. Jest ze ne. Pa je bilo spet konec poletja in je bilo treba domov. Sem se poslovil, kot se spodobi, potem pa kot da me je nekaj zadelo. Ponavadi sem se veselil srecat sosolce in it se malo potepat okrog po domacem terenu. Tokrat pa me je v trenutku, ko sem se zavedal, da je vsega tega konec, popadla zelo mocna zalost. Taksna, kot se pojavi po vecjih spremembah v zivljenju, ko nekaj lepega in pomembnega nenadno izgine. Nekako socasno se me je pa lotila ena cudna alergija, ki je vplivala predvsem na moje oci. Nekaj casa so bile rahlo vnete in rdece, ah te trave. Ampak jokal pa nisem. Jest ze ne. Sploh pa ne zaradi ene babe (kakor smo puncam rekli rekli v tistih letih). Tako nekako je zgledalo prvic, ko nisem potocil nobene solze zaradi zenske. :P  8)

bp (s temnimi soncnimi ocali  8))

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Samson on 23.01.2004 at 21:45:07

Ja, bp, odlična podlaga za štorijo. Ti kar nadlajuj. Hvala...

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Samson on 23.01.2004 at 21:50:53


sinjeoka wrote on 23.01.2004 at 20:01:17:
a ni tako, da se je treba ljubezni učiti? (jaz recimo nisem padla pametna na svet..in kolikor sem starejša toliko bolj mi je jasno,da sem nevednica  ;D )

Ho, lejga, sinjeoka, :D
v tem se pa povsem strinjava.

Me pa spominjaš ne eno mojo študenstko ljubezen, prekooceansko namreč, ki mi je še kar ostala kot zamolčana bolezen. Pa nikomur tega ne povej, sploh pa ne moji ženi.

Sicer je pa že prebrala neka pisma. Bolj ji gre v glavo angleščina, manj so ji tista pisma všeč. Tak ti je to včasih z ljubeznijo, še zlasti, če se spremeni v bolezen...

Hoho, saj zdaj sem pa postal že kar izviren, a ne, sinjeokica? ;)

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 23.01.2004 at 21:57:25

Fantastično Samson.  Potem bi lahko tu vmes napisal  kako je bilo z zapeljevanjem in spogledovanjem te  prekooceanske ljubezni.  
A tak si ti tak? Ti ti.. ;) ;)
Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 25.01.2004 at 22:16:55

Nekateri, očitno tisti najbolj pogumni  tu, ste začeli opisovati spogledovanja še v vrtcu. Ne spomnem se, da bi imel v tistem času podobno izkušnjo, spomnim, pa se, da je Andreja hodila z menoj v vrtec, kot kasneje v razred, dva, na nižji stopnji OŠ. No, hotelo je biti tako, da sva bila tudi na višji stopnji OŠ sošolca. Danes mi je jasno da sva si simpatije vedno nekako medsebojno priznavala in tudi ni bilo naključje da sva bila soplesalca na plesnih vajah ob četrtkih zvečer.
Ravno tako ni bilo naključje, da sva imela isto  pot iz šole kjer so bile plesne vaje, zato sem jo nekega zimskega večera naslonil na rdečo Škodo. Tisti, ki se spomnite ta starih rdečih Škod veste, da so bili to kar prostorni avti,  torej je bila hauba dovolj široko za malo Andrejino rito. Ne le da sem jo na škodo naslonil, ker je bila to Škoda. Ta Škoda je bila vsak dan parkirana pod nekim balkonom in zato tudi bolj romantičen prostor.  Takrat sem se lahko prepričal,  da Andreji srce proti mojemu šiba, toda ker sem bolj ta hitre narave, sem hotel vse opraviti v enem večeru.  Roka mi ni šla najprej na joške, kot danes recimo. Direkt v hlače sem jo zavlekel.  ;D ;D No, če se poskusim dobro spomnit so mi bili sprva tisti še dozorevajoči joškeci kar všeč.
Ko sem začutil  Andrejino že malo kosmato lulo, se je ona nekako iz seksualne kome predramila, roko mi je ven potegnila in nekako razložila, "da bo ati hud".   Ja, ati bi bil res verjetno hud, zato je na Škodi ostal le en pobrisan del, ki ga je Andreja nekako s svojim naslonom označila.

Andrejo sem zadnjič videl pred kakimi sedmimi leti.  Nekako si nisva več blizu, čeravno sva se ves čas ko sva bila sošolca prijetno družila. Ni več  13 letna punca, je mati dveh otrok in tistega zadnjega je imela takrat še v vozičku.  Seveda sem spoznal tudi njenega moža, toda ni mi uspelo ga vprašati, če je kdaj že  Škodo čistil.   :D :D

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Lance on 27.01.2004 at 06:10:32

No, pa gremo naprej.

Bil sem v petem razredu osnovne šole, ko sem se nepopravljivo zagledal v eno prsato princesko, ki je štela dve pomladi več kot jaz.
Moje misli so se vrtele samo okoli nje. Zjutraj, čez dan, zvečer... Ne vem ali sem bolj gledal njene lase, obraz, joške, postavo ali cel paket z vso dodatno opremo.  ;D So pa bili to tudi časi, ko so se začeli prebujati hormoni, kar je vsej stvari dalo zagon, kot bi ''laufal'' na kerozin.

Opazovanje in skrivno občudovanje sem izvajal še dobro leto kasneje, ko sem se dokopal do spoznanja, da bom nekaj moral narediti. Že zato, ker je bila bejba v osmem razredu in naslednje leto ne bi bilo več priložnosti za kako kamikaze dejanje. Uh, cel šesti razred sem zbiral pogum in ga končno zbral za dan mladosti.
Saj se še spominjate tega dneva? 25. maj, športni dan v šoli, toplo vreme, sprejem osmih razredov v mladinsko organizacijo  Jugoslavije...  ;D

No, takrat sem bil pripravljen  za ''živeti ali umreti''. Niti ne vem, kako sem prišel na idejo, da bi lahko punco impresioniral s tem, da bi ji čestital za sprejem v mladinsko organizacijo.
Vso stvar sem skrbno planiral in po kosilu odšel na bolj nevtralni teren - na pošto - in jo od tam poklical. Adrenalin in srčni utrip sta mi zletela v višave, ko sem vrtel številčnico in še bolj, ko sem zaslišal njen glas. S težavo sem izdal: ''Čestitam, da si sprejeta med mladinke...''
Jaz sem se pa počutil popolnoma glupo in mi sploh ni bilo jasno, kako sem lahko prišel na tako idejo.
No, pogovor se je obrnil v tako smer, da mi je ta bejba lepo razložila, da sem malo premlad zanjo in naj se javim čez par let. Ampak bila je vesela za moje voščilo - zdelo se ji je tako srčkano.

Jaz pa sem šel iz pošte domov lažji za kako kilo. Ker mi je kamen padel iz srca, da sem izpeljal to, kar sem planiral. Tudi njena zavrtnitev me ni preveč potrla, ker sem pač videl, da imam še premale topove, iz katerih sem streljal na njo.
In tako sem odšel novim zmagam naproti na, nove fronte...

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Lilith on 29.01.2004 at 09:18:32

Danes sem sanjala svojo mladostno ljubezen... Pa sem pomislila, da bi mogoče napisala nekaj o njem.

Tam nekje pri 15 letih (drugi letnik gimnazije) sem na kostanjevem pikniku spoznala enega malce skrivnostnega fanta. Ni veliko govoril, pa luštkan je bil totalno. In nekako naju je vleklo skupaj. V naslednjih mesecih sva nekako poskrbela, da sva se kot po naključju kje srečala - napr. on je "čisto slučajno" bil na avtobusni postaji, ko sem se jaz pripeljala z avtobusom domov... ali pa sem se jaz "čisto slučajno" znašla v gostilni, v katero je on rad zahajal... In na teh naključnih srečanjih sva se veliko pogovarjala - o življenju nasploh in o najinih  načrtih, pričakovanjih, strahovih... Jaz sem bila zaljubljena do ušes in še čez, ampak tega seveda ne bi za nobeno ceno pokazala... :)
Potem je prišlo novo leto. Nisva praznovala v isti družbi... Spomnim se, da se je na naši čagi znašel njegov starejši brat in se nekaj trudil okrog mene. Ampak okrog polnoči je prišel ON skupaj s svojim kolegom in mi voščil... Moj srčni utrip je ziher narasel na 220.
Naslednji dan - prvega januarja popoldan je prišel k meni na obisk, le da tokrat nisva veliko govorila, bolj gledala sva se čez sobo - jaz sem sedela na postelji, on na fotelju. In čez nekaj časa (približno po dveh urah) je vprašal, ali bi hodila z njim. In jaz sem rekla ja. In potem sva se spet gledala čez sobo... :) In minilo je še nekaj časa... Potem sem ga pospremila do vrat in takrat je zbral pogum za poljub in jaz sem zbrala pogum, da sem to dovolila...
Potem je bilo po starem - bolj ali manj platonsko, veliko sva se pogovarjala, se "naključno"  dobivala, vse dokler ni moj oče zvedel za to najino naklonjenost in znorel (jaz odličnjakinja, on pa ni hodil v srednjo šolo) in me gnjavil in mi omejeval izhode, tako da sva počasi izgubila stik...


Čez nekaj let sva se ponovno našla in postala pravi par, tokrat oba ravnokar polnoletna, ampak je spet moj oče opravil policijsko vlogo in preprečil, da bi jaz kasneje v življenju bila mafijska vdova... :)

Potem sem spremljala njegovo usodo bolj od daleč, res je vmes šel v zapor, pa prišel ven... in po dolgem času sem ga lani ponovno srečala. Sva šla na en dolg sprehod in ugotovila da sva v srcu še zmeraj tista petnajstletnika... z enakimi načrti, pričakovanji, strahovi...
Čez 5 dni je bilo na poročilih... Spet zapor...
Želim mu vse najlepše...
V mojem srcu bo zmeraj imel posebno mesto... :)



Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by ana on 29.01.2004 at 10:20:27

TO, JA...

ne glede na vse, v srcu ima svoje mesto... :-*

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by veronika on 29.01.2004 at 13:04:00

Evo pa še jaz  ;D

Mene so se v oš vsi bali, ker če se je bilo treba stepst, sem se stepla. Najraje sem uporabljala zobe - hov hov, tako so me tudi fantje raje pri miru pustili. Le kdo si bo pa upal osvajati steklega psa  ;D

Bil pa je en fant, največji frajer na naši šoli, in všeč mi je bil čez celo srednjo šolo. Bila sva tudi sošolca. Enkrat mi je nj prijatelj povedal, da sem mu všeč - pa je ves preplašen pritekel k meni, naj mu ne verjamem  ;D

In enkrat, smo imeli plavanje in ne vem, kaj se je zgodilo, a ostala sva sama v bazenu. On se mi je približeval, jaz pa sem se mu odmikala, gledala sva se direkt v oči. Približala sem se steni bazena, on je bil že čisto ob meni.
Takrat, pa je od njekje prišel drugi sošolec, meni za hrbet, izkoristil priložnost in me zagrabil za prsa. GGGGGGGGGRRRRRRRRRRR, sem bila že zunaj bazena in ga lovila, da sem pol "obralčunala" z njim.
Moja simpatija je ostala v bazenu. jezno je udaril po vodi in po moje je tudi on obralunal s drugim sošolcem  ;D
Bila pa je tako lepa priložnost, ki se ni ponovila.

Enkrat me je še vprašal, če bi bila jaz njegova, če bi bil ona, ampak na odgovor ni počakal - le kdo bi kaj lepaga pričakoval od zmaja  :'(

No, sedaj ko sem ga videla - v oš je bil največji v razredu, sedaj je komaj kaj večji od mene in pleša se mu dela ;D

A včasih se še vedno sprašujem,..... ;)

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 29.01.2004 at 21:01:19

Lepe izpovedi Lilith in Veronika.  Zanimivo, da se v te topicu precej ženske oglašajo.
Ana.  Od tebe sem pa itak več kot en stavek pričakoval.  

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by ana on 29.01.2004 at 21:35:22

;D he... hee... ;D

se bom potrudla, kdaj drugič

od tistih prvih ljubezni se itak spomnim predvsem tiste, kako sem v tretjem razredu prebunkala sošolca, ker je doma govoril, da se bo poročil edino z mano pa z nobeno drugo, in njegova mama je to prinesla na nos teti moje mame in potem so se mi doma vsi smejali... pa jih je potem nekoč  fasal od mene ob navijanju celega razreda... pa nikol več se ni slišalo, da si me želi za nevesto... ;D
pa to  tudi  dobro vem, da jaz vanj nisem bila zaljubljena ;D

in zdej že zdavnaj moških ne tepem več (pa kljub temu bežijo pred mano ;D) in bolj sem stara, bolj sem romantična in mogoče (ker se prvih ljubezni res ne spomnim kaj prida al pa jih clo ni bilo ::)) bi morala odpret en topic z naslovom: Romantika po štiridesetem letu. ...  ;D

pa seveda prve ljubezni mojih otrok bi tud lahko opisala... so tko luštkane, tiste še iz vrtca... jest itak nisem v vrtec nikol hodila, pa bolj na samem smo živel... je blo zato tudi pomanjkanje objektov za zaljubljanje veliko.... ;D mogoče?

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 29.01.2004 at 21:55:31


ana wrote on 29.01.2004 at 21:35:22:


bi morala odpret en topic z naslovom: Romantika po štiridesetem letu. ...  ;D


Good point Ana, samo se bojim, da bi ene 10-15  let topic po večini sameval.  

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by e on 29.01.2004 at 23:34:19


Andres wrote on 29.01.2004 at 21:55:31:
Good point Ana, samo se bojim, da bi ene 10-15  let topic po večini sameval.  

Andres


Andres glede na to da se bova tej meji kar hitro približala, mislim da bi lahko reku od 5-10 let

;D ;D ;D ;D ;D ;D

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 30.01.2004 at 02:02:35


wrote on 29.01.2004 at 23:34:19:
Andres glede na to da se bova tej meji kar hitro približala, mislim da bi lahko reku od 5-10 let

;D ;D ;D ;D ;D ;D



Ja, Ana bomo prvi čez 5-10 let za tabo prišli. Bodi torej do našega prihoda v družbi  Mirota, Samsona in še koga tule.

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Valentina on 30.01.2004 at 09:36:06


Andres wrote on 30.01.2004 at 02:02:35:
Ja, Ana bomo prvi čez 5-10 let za tabo prišli. Bodi torej do našega prihoda v družbi  Mirota, Samsona in še koga tule.

Andres



He, he, Andres, lepo slepiš sam sebe. Midva bova na vrsti že drugo leto!!!!!!



Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by ana on 30.01.2004 at 11:02:19

Zgleda, da se je Andresu števec zataknil pred leti... ;D
in ne doživi nobenega pravega rukarja, da bi se mu premaknu... ;D

jest pa tko uživam, ko sem vse starejša, pa vedno lepše stvari se mi dogajajo v življenju, pa imam mogoče tud zaradi tega občutek, da sem vedno bolj živa, čim bližje sem trugi... ;D

saj veste kako gre tista: To, da dihate, še ne pomeni, da ste živi. To samo pomeni, da vaše telo še ni pripravljeno na pokop. ;D

in vsem želim veliko užitkov: pri spominjanjih ljubezni in pri doživljanjih ljubezni :-*

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Andres on 30.01.2004 at 13:31:57


Valentinaa wrote on 30.01.2004 at 09:36:06:
He, he, Andres, lepo slepiš sam sebe. Midva bova na vrsti že drugo leto!!!!!!


Nič se ne slepim.  Preprosto se po naslednjem letu ne počutim zmožnega pisati nekaj o ljubezni po štiridesetem.  Če bi bil topic drugačen, ljubezen s 40+ letnico, je to že druga stvar.

Sem pa Valentina hotel napisati v tale topic neko spogledovanje z najino sošolko. Samo tisto ni bilo vse skupaj nič, tak da komaj da vem kako je pri njej doma izgledalo. Pa še pozabil sem že polovico, ker je toliko časa od takrat minilo.

Sicer pa vas je tu še dovolj in ostali verjetno nestrpno pričakujejo neizpovedana prva spogledovanja.

Andres

Title: Re: Naša prva spogledovanja
Post by Eva on 04.02.2004 at 14:54:37

ja jest sm se ravno spomnila, da sem, ko sem pisala o svoji prvi ljubezni (ki zdej šele vidim, da skriva vse moje vundaba vzorce v zvezi z intimnostjo) pozabla na to, da je bla znotraj tega časovnega okivra v bistvu ena zavrnitev, ki se ej še prej zgodila. namreč, jest sm bla zaljubljena v svojga strica.. karkoli no, ta otorška zadeva, pravjo, ampak jest se zihr nism počutila, da je otroška, tud nisem nikomur povedala, saj vprašanje, kaj sm sploh sama "vedla".. blja blja.. no, všeč mi je bil stric in sm hotla, da bi me imel rad... sam tko, kot gledam zdej Gajo in svojega brata... pi.. brez kompliciranja.. fora je, da nikol nism čutila popolnoma tega priznanja, in moja mami je s kmetije doma in sva šla z bratom vsako poltje gor na počitnice, k stari mami in stricu, dokler je bil še samski.. ma jest sm si zapomnla, da enkrat sva šla s fergusonom (tak mejhn odprt traktor) na polje in jest sm sedela na blatniku v kratkih hlačah... pol je bla fora, ko sva bla tam na polju in je on porihtu, kar je imel - se mi zdi, da je blo nekej za priklopit, traktor je tačas skoz laufal in se tresel in se pol enkrat usede nazaj na sedež, pa mi tko pravi: Lej kako se ti špeh trese..in pokaže na moje noge; to je bla kao kmečka fora pa to.. sam ddaa je jest nism tko vzela .. ma sam ne vem, kam to kronološko uvrstit. Dejstvo je, da je enkrat pršla z njim ena tetka in je naju z bratcem imela ful rada ful smo se dobr zastopil skoz se je kej igrla z nama in na sploh pokazala velik razumevanja za naju, kar drugač odrasli tega tko niso obvladal z nama. In Pol se spomnem enga dne, k se mi je tko mračen zdel, bla je poroka njuna in jest sm to vedla in razumela da se mata pa onadva rada in jest sm bla čiist zamoorjeenaa... in sm še neki bla sitna, da so me mel vsi dost, k sm jokala in tetka mi je razlagala, da zdej se je ona sem poročila in da zdej bo pa fino, ker vsakič, ko bom pršla, bo ona tukaj.
yeah wright to me je sam še bolj zamoril hahahaha faaak
ja.. no in isto je blo z unim Juretom ki je bil moja generacija in o kterem sem že pisala; se mi je skoz zdel, da me ma rad, ampak poročit se pa ni hotel z mano, in pol kasneje je bla moja kolegica še bolj intimna z njim kot pa jest
in zgleda da se tukej okol jebem - neučinkovito. hehehe hec more bit

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.