Svet pogovorov | |
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Ali je samomor smrtni greh? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1070614206 Message started by exorcist on 05.12.2003 at 09:50:06 |
Title: Ali je samomor smrtni greh? Post by exorcist on 05.12.2003 at 09:50:06 Tukaj se mi poraja vprašanje, če je samomor greh? Po moje ni, kajti človek se dejansko ne ubije sam, ampak ponavadi podleže psihični bolezni (depresija, shizofrenija, nenadni pretres). Povzročitelj oziroma krivec samomora je bolezen. Balezen ga ubije, ne pa on sam. Namreč pri "zdravi pameti" se nihče ne fenta, torej bi samomorilcu kvečjemu lahko pripisali samomor zaradi neprištevnosti, ni pa obtoženca na zatožni klopi, da bi mu sodili, ker je preminil. Bilo bi pa narobe svetovati potencialnemu samomorilcu, dati potuhu, naj se ubije, če je trpljenje zanj postalo nevzdržno. Torej ostanemo v pat poziciji, saj ne smemo obsoditi takšnega dejanja, niti tolerirati, podati legitimacijo - zeleno luč za samomor? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 05.12.2003 at 09:57:56 kar ni nasega, to materialno telo, ne smemo uporabljat niti za nase kratkorocne sebicne namene, niti ga ne smemo zavrzt (groba oblika tega je samomor), ampak ga mormo pravilno uporabljat. pravilna uporaba telesa je iskreno in naklonjeno sluzenje Bogu. ilustracija : ce sem v eni firmi zaposlen in mi dajo sluzben avto, ga jaz ne smem uporabljat za svoje lastne potrebe, niti ne smem rect, da ga ne bom uporabljal. v obeh primerih izgubim sluzbo (vznemirjenost, nezadovoljstvo, trpljenje...). prav je, da ga uporabljam le za interes firme, ki je posledicno tudi za mojo dobrobit (mir in zadovoljstvo). |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Guest on 05.12.2003 at 10:55:50 Vsak samomor košta državo. Če košta državo, košta davkoplačevalce. Torej je samomor sebično in grešno dejanje. Vseeno pa je najbrž boljše, da se nekdo fenta, če mu je preveč grdo živeti, in povzroči strošek neke višine, kot da se šlepa na razne socialne varnosti in povzroča še višje stroške. Vse skupaj izračunat pa je gotovo kar težko. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by e on 05.12.2003 at 14:27:18 Samomor ni smrtni greh. Samomor je samomor. Ptica je ptica, greh je greh. Smrtni greh.... je pa cist krcanski pojem. Naredis greh in umreš. Mogoče tik pred smrtjo grešiš.... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by kapsula on 08.12.2003 at 22:18:43 nekje je pisalo...... obstajajo 2 vrsti samomora. Hiter in po?asen. Hiter je ta da se na hitro ubijemo... ta drugi pa je bl po?asen in mogo?e tut bl bole? oz pri kateremu bl trpimo.. ta pa je nezdravo življenje ( npr. cigarete, alkohol, ... ... ) 8) :P |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Devi on 08.12.2003 at 22:41:36 exorcist wrote on 05.12.2003 at 09:50:06:
Greh ziher ni, po moje, samo razlog za samomor obesit na nekaj ali nekoga drugega, krivdo pa pripisat pač nekim okoliščinam, tud ne gre. Namreč v istih okoliščinah se lahko nekdo ubije, drugi prebije, tretji pa celo kaj nauči. Življenje (oz življenjski uspeh) je osebna reč in osebna odgovornost nekoga. Samomor tudi. Ne glede na vse verske izpeljanke, kaj se zgodi s človekom, potem, ko naredi samomor... bi blo mogoče smiselno povedat samo to, da je samomor slaba rešitev neke situacije in da obstaja en kup boljših, ki se jih je smiselno lotit še pred tem... ker v končni fazi, izgubit tako nimaš več kaj... ne da je greh... je pač slaba odločitev, ki jo je pol težko popravljat, če si tik za tem še vseeno premisliš :-/ |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vilma on 08.12.2003 at 23:08:30 Včeraj so pokopali v Zrečah mlado žensko, ki je imela 25 let... se je obesila... Doma je pustila 5 let staro deklico in 2 meseca starega dojenčka... Pravijo, da bi bila poporodna depresija... V resnici, pa jo je mož alkoholik matretiral od jutra do večera, in se fizično spravljal nad njo... Kaj je bilo torej krivo? Samo bolezen? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by e on 09.12.2003 at 10:47:57 vilma wrote on 08.12.2003 at 23:08:30:
Škoda, ker se v takih primerih premalo vplete država, oz. sociala. Navadno je le prepozno. Ja seštevek vsega kar si napisala, je žensko pripeljal do samomora. Kaj je bilo torej krivo - jasno, če je točno res kar praviš, je krivo okolje, ker ni pravočasno preprečilo nasilnežu - nasilja. Zdej okolje pa je celotna okolica ki je to žensko poznala (država, sosedje, sorodniki, prijatelji). Človek v takih trenutkih naj nebi bil sam! Ta nasilnež zagotovo spada v tisti zakompleksani moški del, ki vedo, da je potrebno žensko zadržati doma, da skrbi za dom in družino. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Lilith on 09.12.2003 at 11:44:48 wrote on 09.12.2003 at 10:47:57:
Težko je govoriti o krivdi, ko se nekdo odloči za samomor. To je osebna odločitev in s tem odgovornost te osebe. Kot Devi pravi - pokojna je imela na voljo tudi drugačne rešitve (iti v Varno hišo, ostati in trpeti...), a se je ODLOČILA za samomor. Prvi, ki bi moral preprečevati nasilje nad seboj, je posameznik SAM (če seveda govorimo o odraslih osebah). Če ta posameznik noče pomoči, je ne bo sprejel, tudi če jo okolje ponuja. Iz prakse vem, kolikokrat se ženske vrnejo iz Varne hiše nazaj v naročje nasilneža, ker še niso pripravljene dokončno oditi. To je njihova odločitev - raje izberejo nasilje, kakor negotovost, ki jo prinaša ponoven začetek. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by t on 09.12.2003 at 12:22:06 Ali pa je samomor greh je vprašanje za tistega, ki določa kaj je greh in kaj smrtni greh (gre torej za normativno vprašanje, kaj je greh - tako kot bi lahko bil samomor tudi kaznivo dejanje, vprašanje je le, koga naj bi potem država kaznovala: včasih so to složno s Cerkvijo reševali s pokopom za zidom, zdaj pa se tega baje ne da več). Za Cerkev je torej samomor smrtni greh, zame pa ne. uživajte! |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Devi on 09.12.2003 at 12:23:49 vilma wrote on 08.12.2003 at 23:08:30:
Čeprav je tud to res, da je najlažje govorit, ko si zdrav, na varnem in ti nič ne manjka... lahko razmišljaš in se odločaš... ko si v stiski, pa se ti vidno polje drastično zoža in lahko da ne vidiš nič več... ob tako veliki neodgovornosti posameznika do sebe se pol lahko sprašuješ tud o tem, kaj v družbi zataji, da do tega sploh pride... ::) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 09.12.2003 at 12:29:25 Devi wrote on 09.12.2003 at 12:23:49:
tko pr posamezniku kot pr druzbi je vzrok vsega trpljenja misidentifikacija sebe, to pa je posledica nenaklonjenosti Bogu. krivda je zmeri v nas, ne v vzorcih, druzbi, okolju, neljubecem odrascanju, cerkvi itd. to so vse ze posledice nasih lastnih prejsnih dejanj. ne krivit drugih za svoje lastno trpljenje, ampak le sebe. kaj smo narobe nardil oz. delamo? obrnl smo se stran od ljubecega Boga, zato je predlagano za naso vecno dobrobit, da se obrnemo nazaj proti Njemu z vso naso iskrenostjo in srcem. Goura Hari bol. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exorcist on 09.12.2003 at 12:50:09 wrote on 09.12.2003 at 12:29:25:
Lahko razložiš, lepo prosim, kaj je bila kriva ta 25-letna punca, ki se je obesila, da jo je mož maltretiral, poniževal, se znašal nad njo? Vsak človek ima t.i. frustracijsko tolerančno mejo in če je to zlorabljanje, s strani pijanega sadista, trajalo več let, potem ni čudno, da je prišlo do takšnih konsekvenc, stiska jo je nadvladala. Ne moreš ti nikogar obsojat, kdo pa si, če sam nisi bil v tej godlji, ne veš, kaj so pretrpele ženske, ki so imele raka na dojki, če pa sam nisi izkusil njihovega trplenja, niti ne veš, kaj pomeni izguba otroka za starše, če pa sam nisi izgubil otroka, niti jih še nimaš.... Kakšnih dejanj je kriv otrok? Bejž, bejž.... Eh, Aryan, realnost ni črno-bela tehnika! ??? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 09.12.2003 at 12:53:42 exo, kdo pa je pol kriv, ce ne ona sama? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exorcist on 09.12.2003 at 12:56:24 wrote on 09.12.2003 at 12:53:42:
Kdo si ti, da obsojaš, Bog? ??? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by e on 09.12.2003 at 12:59:25 Lilith wrote on 09.12.2003 at 11:44:48:
Se strinjam, pa vendar, je ta maltretirani posameznik sposoben, ima moč zlesti iz blata? Lahko rečeš, da se povsem zavestno in s čistjo vestjo odločajo, ko gredo nazaj v trpljenje? Ali gre za sprane možgane, gre za kak strah, ali le strah pred ponovnim začetkom. Ali je pri nas stroka prešibka, da bi prepričala trpljenjca, da ni pametno nazaj it? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by lola on 09.12.2003 at 12:59:33 wrote on 09.12.2003 at 12:29:25:
Ta "krivda" je ena tako zoprna beseda, mogoče bi bilo bolje govoriti o razlogih in možnostih. Krivdo naložiti nekomu že tako nesrečnemu, ojoj. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by lola on 09.12.2003 at 13:06:07 wrote on 09.12.2003 at 12:59:25:
Noben te ne more nič prepričat, vsaka odločitev, tudi še tako težka, mora dozoreti v tebi, včasih to traja dolga leta, in sam jo moraš speljat. Najti moč za zlesti iz blata? Samo v sebi jo lahko najdeš, eni jo žal, res ne najdejo. V pomoč so ti lahko prijatelji, da se z njimi pogovarjaš, da te razumejo, tudi kaj naredijo zate, če se tako dogovorita. Družba ti lahko ponudi mrežo storitev - varna hiša, svetovalne razgovore, terapevte. Ampak v končni fazi moraš odločitev, katero možnost, pot, boš ali ne boš izbral, sam sprejet. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 09.12.2003 at 13:09:50 lola wrote on 09.12.2003 at 12:59:33:
ja krivec smo vedno mi sami. drgac ne bi mel smisla tok govort in poslusat o tem, da drugih ne mors spreminjat, le sebe in da moramo prevzeti odgovornost za svoja dejanja itd. zvalit krivdo na nekoga drugega nikol ne more bit trajna resitev nbenga problema. res da je zacasno bolece zvedt/spoznat, da smo mi krivi ampak dokler tega ne mormo priznat sebi ne mormo trajno razresit nbenga problema. kaj je pol bl socutno. ljudem pihat na duso in stalno govort o nekih zunanjih vzrokih (vzorci, vzgoja, cerkev...) al jim povedat tko kot je res? a je boljs pijancu stalno prinasat alkohol al ga rajs poucit o tem da to ni dobro zanj? nase lastne misli/dejanja so vzrok nasih problemov. drugi so lahko le instrumenti univerzalne "poravnave". trpimo zato ker napacno mislimo/delujemo. napacno mislimo/delujemo zato ker nimamo znanja. znanja nimamo zato ker smo nenaklonjeni Bogu, ki je izvor vse eksistence, popolnega znanja in izvor vsega zadovoljstva. takoj ko se naklonjeno obrnemo k Njemu smo lahko pomirjeni. najlazi to storimo z recitiranjem Njegovih svetih imen iz srca. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exorcist on 09.12.2003 at 13:14:52 wrote on 09.12.2003 at 13:09:50:
Kaj pa, če je človek ateist, potem Bog ne igra nobene vloge, ker ga ni? ??? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Devi on 09.12.2003 at 13:22:17 wrote on 09.12.2003 at 13:09:50:
Quote:
V tistem trenutku, ko je človek sam nesposoben to odgovornost nosit (sam kdaj je to, je precej varljivo) bi mu mogoče sočutje drugih moglo pomagat, da se spet na lastne noge postavi... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 09.12.2003 at 13:26:59 exorcist wrote on 09.12.2003 at 13:14:52:
Bog vedno je, ne glede na to kdo vanj verjame ali ne. rezultate vseh nasih dejanj vedno ureja On, ne glede na to ali vanj verjamemo ali ne. ateisti so pac le tolk zavistne/gresne individualne duse, da ga ne priznavajo/zaznavajo. ampak ko bojo spoznal, da v bistvu ta zavist skoduje le njim samim bojo tud oni spoznal ljubecega Boga in se mu naklonjeno predali in vecno ziveli v miru in ljubezni. jaz ne sovrazim ampak spostujem vsako individualno duso, ker vsi smo otroci Enega Oceta. razlika je le v nasih navadah. najboljs je ce lahko s svojim lepim zgledom inspiriramo tudi ostale naj Mu bojo raje naklonjeni, za njihovo vecno dobrobit. ce smo naklonjeni Bogu potem vidmo ta svet in njihove prebivalce v ciz drgacni luci kot ce gledamo z ocmi pozelenja, zavisti in neiskrenosti. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 09.12.2003 at 13:30:44 Devi wrote on 09.12.2003 at 13:22:17:
najbolj si socutna, ce lahko na ves glas izgovarjas sveta imena Boga izkljucno za Njegovo zadovoljstvo. s tem dejanjem vecno koristis tko sebi kot tudi vsem tistim, ki te lahko slisijo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exorcist on 09.12.2003 at 13:31:50 wrote on 09.12.2003 at 13:26:59:
Pristranski si, OK, če ti veruješ v boga, ni nič slabega, ampak ne posplošuj še na druge. Za ene ni Njega, čisto preproso kot "pasol". Tudi to je vera. Ne moreš pa ti nikogar v nekaj prepričevat, ker osebno misliš, da je tako prav. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by t on 09.12.2003 at 13:33:07 wrote on 09.12.2003 at 13:30:44:
meni že ne ;) uživajte! |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 09.12.2003 at 13:36:49 exorcist wrote on 09.12.2003 at 13:31:50:
Bog vedno je. Bog je izvor vsega in vsakogar. ilustracija : ce si nekdo zatisne oci pred Soncem to ne pomeni da Sonca ni. na podobn nacin, ce nekdo iz zavisti ne prizna, da Bog je ali ga zaradi svojih prejsnih gresnih aktivnostih ne more v svojem srcu zaznat pol to se vedno ne dokazuje da Boga ni. ko bojo "ateisti" spoznal, da zavist skoduje le njim samim bojo tud oni lahko spoznal Boga in spredvidl svojo napako, zarad katere so se odlocil za trpljenje in strah namesto za mir in zadovoljstvo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 09.12.2003 at 13:40:22 t wrote on 09.12.2003 at 13:33:07:
tko "tebi" kot vsem ostalim univerzalno lahko s tem dejanjem vecno koristi. seveda pa bo tvoj/nas zmotni-jaz pri tem zelo trpel, se zgrazal in upiral ter postoma "umrl". |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Devi on 09.12.2003 at 13:42:28 wrote on 09.12.2003 at 13:36:49:
Ker ravno na tem topiku razlagaš tolko o bogu, me zanima... kaj hočeš povedat, da bog je, človeka v stiski pa ni ? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vilma on 09.12.2003 at 13:42:29 Kako se človek razvija v duhovnem smislu, je dosti odvisno od okolja v katerem živi. Če ima podlago, da lahko razvija vse svoje talente, vse svoje poglede na življenje. In če je okolica negativna, ne more pomagat noben Bog... kvečjemu mu je lahko samo uteha, če verjame vanj... Ampak če se sam zateka v svoj svet, tudi ni dobro... mora neki narest za to. Verjamem v Boga... ampak ta Bog je samo v mojem srcu, v moji duši in ni na križu... Se pravi, je moč duha, da lahko rešujem svoje tegobe tako... posvoji zavesti, presoji... In tu lahko pomaga samo osvečenost. Do tega priti pa je lahko samo en način... Učenje in sprejemanje znanja, ki ti je na voljo... poglabljanje v Bit vase... Pozdravček, Vilma |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by e on 09.12.2003 at 13:45:58 lola wrote on 09.12.2003 at 13:06:07:
To jest zase nekako vse vem, zato še dones živim. Sprašujem za te, ki naredijo samomor, oz. skorajda enako se vrnejo v objem nazaj .... Sprašujem ali je nekdo, ki sam sebe ubije-ali se tako odloča, sploh sposoben samostojno odločat. Npr. Ko so dedka sprejemali v upokojenski dom, mi je patronažna rekla, da naj jih na to le opozorim (nagnjenost k samomoru). Ker s takimi postopajo drugače - so v 2.nadstropju (pod budno kontrolo, nekateri celo privezani). Ker nisem čist strokovanjak za te vrste strokovnost, zato tudi sprašujem. Ali niso po tej logiki tudi takšne pretepene punce potrebne večje pozornosti, al kaj podobnega... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 09.12.2003 at 13:47:43 Devi wrote on 09.12.2003 at 13:42:28:
Bog vedno je. "clovek" je individualna dusa, ki se je trenutno zarad svojih napacnih prejsnih aktivnosti znasla v cloveskem telesu in se z njim zmotno poistovetla. vzrok trpljenja/stiske tko za "cloveka" ali katerokoli drugo kakorkoli materialno pogojeno individualno duso je vedno v direktni nenaklonjenosti Bogu. le "clovek" ima to predispozicijo in moznost, da se lahko osvobodi pogojenosti ko odpravi njen vzrok. tak "clovek" pa lahko pomaga tudi drugim globje-pogojenim dusam z dejanjem, ki sem ti ga prej napisu. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Devi on 09.12.2003 at 14:02:37 wrote on 09.12.2003 at 13:26:59:
sori, sem spregledala tole... v tvojem jeziku (si mislim), da tole opisuje odgovornost, ljubezen in sočutje... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by lola on 09.12.2003 at 14:47:12 Devi wrote on 09.12.2003 at 13:22:17:
Ja, odgovornost bo prava beseda, ki sem jo iskala. Razlogi - s tem nisem mislila okolice, pač pa osebne razloge za odločitve. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by lola on 09.12.2003 at 14:55:58 wrote on 09.12.2003 at 13:45:58:
Nimam pojma, ali je nekdo, ki sam sebe ubije, sposoben samostojno odločat. Kdo lahko to presodi? Psihiatri, morda? Pretepene punce so potrebne in vredne večje pozornosti in jo v določenih službah tudi dobijo (varna hiša, na primer). Ampak kljub povečani strokovni pozornosti in kljub ljubezni ljudi, ki jo imajo iskreno radi in kljub možnostim, ki so na voljo se mora sama odločiti o svoji prihodnosti. Obstajajo ekstremni primeri skrajnega nasilja (umori), ko to ni možno. So pa tudi primeri, ko so možnosti bile in so bile sprejemljive in izvedljive, pa se ženska za to ni odločila, ker odločitev v njej iz kakršnih koli razlogov še ni dozorela. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exorcist on 10.12.2003 at 09:48:19 wrote on 09.12.2003 at 13:47:43:
Zate Bog je, za druge pa pač ni, ali pa si ga predstavljajo v drugačni obliki. Lahko ti 1000x ponoviš, da Bog eksistira, ateist pa bo to 1000x zanikal. Drugič, Bog je Ljubezen, ne pa krvoločni krvnik, sodnik, ki stoji na tronu in samo čaka, da bo kaznoval svoje neposlušne podanike, ter hlastal za vsako našo storjeno napako. To ni res, to je tvoja lastna predstava (vizualizacija) Boga, ti ga gledaš s človeškimi očmi, tako si ga ti predstavljaš, nekdo drugače, ne moreš pa trditi, da Bog nekaj je, če še ga sam ne poznaš, če je tebi tudi tujec - uganka. Sorry, ampak za moje pojme vse preveč mistificiraš celotno stvar, se zapletaš, delaš vozlje, bolj kot je vse skupaj potrebno, gledaš na stvar vse iz svojega religioznega koordinatnega sistema, ki je zakoličen, fiksen, zato si še tako prepičan v svojo nezmotljivost, pozabljaš pa, da smo vsi ljudje nepopolni, torej se vsi motimo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Lilith on 10.12.2003 at 10:20:11 wrote on 09.12.2003 at 13:45:58:
Seveda se samostojno odloči; tudi če se odločamo na podlagi različnih vplivov iz okolja, je naša končna odločitev še zmeraj samostojna, saj jo mi sprejmemo. Ampak čutim, da s tem vprašanjem pravzaprav razmišljaš o tem, ali je ta odločitev najbolj optimalna za posameznika, ali ni morda storjena v afektu, pa je potem prepozno premisliti si. Najbrž bi marsikdo ravnal drugače, če bi razmišljal o svoji situaciji distancirano. Subjektivne odločitve so pač pogosto prenagljene. Mene osebno pa najbolj prizadane t.i. samomor kot nesrečen slučaj - ko je posameznik v osnovi želel le opozoriti na svojo stisko, pa se mu je ponesrečilo in je dejansko šel do konca. Saj je v teh klicih na pomoč v ozadju ogromno volje do življenja. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by aryan on 10.12.2003 at 10:25:03 exorcist wrote on 10.12.2003 at 09:48:19:
se strinjam, da ljudje marsikaj verjamemo ali zanikamo. ampak kot sem ti ze prej povedu, ne glede na nasa osebna verjetja, Bog, Absolutna, Vrhovna osebnost vecno obstaja. le tisti, ki se mu brezpogojno preda ga lahko spozna. Quote:
tud s tem se strinjam. ampak ne glede na nasa argumentiranja, dokazovanja en drugemu itd. Bog se vedno vecno obstaja. nas cel obstoj in s tem delovanje in tudi argumentiranje je vecno odvisno od Njega. Quote:
Bog je ljubezen ja. zato je nam, individualnim dusam (svojim otrokom) dal svobodno voljo, brez katere ljubezni ne more bit (ljubezen ne pozna prisile). ce obstaja svobodna volja morta bit tud vsaj dve moznosti, drgac nima smisla. individualne duse se lahko odlocamo o naklonjenosti ali nenaklonjenosti Bogu. v obeh primerih smo od Njega odvisni, le da v prvem primeru smo stalno pomirjeni in izpolnjeni v drugem pa stalno vznemirjeni in neizpoljeni. ta "kazen" za nenaklonjene duse je iz drugega vidika milost/ljubezen od Boga, nekaj podobnega kot Mamino kreganje porednih otrok (za njihovo dobrobit), ceprav v sebi jih ima se vedno rada. Quote:
jaz sprejemam vizualizacijo in opise Boga kot ga opisujejo vedski spisi in realizirani svetniki na celu s Sri Chaitanya Mahaprabhu-jem. v skladu s tem pisem tisto kar pisem. kolk pa sem jaz sam spoznal Boga pa je ze drugo vprasanje. ampak ne glede na to, lahko tako kot ti po mili volji trdim tisto kar trdim na podlagi svojih lastnih izkusenj in iz virov, ki sem ti jih zgori podal. ti oz. ostali ljudje lahko poslusajo in sledijo navodilom od kogarkoli, ker imajo svobodno voljo. Quote:
do svojega mnenja imas seveda pravico. Quote:
se strinjam da smo ljudje (torej s cloveskim telesom pogojene individualne duse) zmotljivi. vsaka pogojena individualna dusa je v iluziji, eni bolj drugi manj. Bog sam pa ni nikoli pod vplivom iluzije (ker je njen gospodar). ce se ljudje lahko brezpogojno predamo Bogu, smo tudi mi lahko nezmotljivi, popolni. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Devi on 10.12.2003 at 10:32:23 Lilith wrote on 10.12.2003 at 10:20:11:
V bistvu je za razumet tud to, zakaj ljudje za pomoč ne prosijo naravnost, jasno in glasno. Če gre za občutek, da jih je življenje izdalo, pa tud najbližji jih ljudje v njem, je težko prosit za nekej, kar bi moralo človeku že po naravi pripadat, ljubezen, naklonjenost, podpora. Pa ne od nekih tujcev, klici na pomoč so ponavadi namenjeni ravno ljudem, ki so posredno ali neposredno (se zdi) privedli do te odločitve... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Lilith on 11.09.2004 at 15:42:43 Jaz bi danes še iz enega drugega vidika pogledala na samomor. In sicer iz vidika "zdravega egoizma" versus sebičnosti... ker si sama tukaj ne znam prav odgovoriti. Če se postavim v položaj nekoga, ki si želi vzeti življenje .... koliko je to dejanje odgovorno ali neodgovorno: - do ljudi, ki me imajo radi - do ljudi ali živali, ki so od mene eksistenčno odvisni |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Rose on 12.09.2004 at 12:02:57 Lilith wrote on 11.09.2004 at 15:42:43:
Samomor je zelo sebično dejanje, ker drugega kot to sploh ne more bit. Če gre pa za zdrav ali nezdrav egoizem je pa tut irelevantno. Odvisno od filozofskega koncepta. If you choose to believe: npr. dve duši sta se že pred inkarnacijo dogovorili, da bo ena drugi na ta način omogočila izkušnjo izgube, saj tukaj izkušamo: then its not really that huge of an issue. Oz. je tako tudi nam lažje, torej se ne ubijemo še mi zarad krivde in žalosti. Če pa ne verjamemo v ta koncept je pa vprašanje odgovornosti na mestu, mogoče tudi naše odgovornosti do njega na poti, ki ga je do tega sploh privedla. In tukaj lahko krožimo v krivdnem dvojnem obratu. Men se pa zdi zelo logično oziroma verjamem, da so različni ljudje prišli sem z različno željo po izkušanju različnih zadev. Zato smo vsi različni in zato nekoga drugega ne moreš spremenit. Lahko pa v razmerju z nekom doživljaš to nekaj kar te pri drugem moti kot preizkušanje lastnih meja torej izkušanje in premikanje tolerance proti vseobsegajočemu, limita gre proti nič. Nekateri hočejo biti narkomani in preizkušati meje svojega fizičnega. V tem smislu moramo vsakega občudovat, ker je izbral in hodi po svoji poti, čeprav je ta pot zmede in frustracije, kot se nam na prvi pogled zdi, vendar to je pač tvoja izbrana pot do istega cilja. Tega ne rečem v opravičilo, ampak zadnjič me je ravno to neki prešinilo ... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Devi on 12.09.2004 at 17:09:59 Lilith wrote on 11.09.2004 at 15:42:43:
Vsi se rodimo, vsi umremo. Med tem časom spletamo odnose, ki so vsi brez izjeme obsojeni na to, da se bodo prej ali slej končali, če ne prej, ko bomo umrli od starosti. Bolj kot za dolžino (nad katero nimamo vedno kontrole) smo odgovorni za kvaliteto nekega odnosa. Po moje naše življenje nikoli ne bi smelo biti pogoj za srečo ali eksistenčni obstoj nekoga drugega, sploh, če ga imamo res radi in mu res želimo dobro. Zato je odgovorno poskrbet, da do tega ne pride. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by BlablaMen on 12.09.2004 at 17:11:58 exorcist wrote on 05.12.2003 at 09:50:06:
;D ;D ;D Kaj si me nasmejal. Pa ti Exo, res verjameš vse to kar napišeš, daj, odkrito povej ali pač le pišeš zato, da pač nekaj pišeš ??? Samomor, pomeni, da si sam na sebe položil roko, se pravi, umoril samega sebe in to se ti sprašuješ če ni greh ??? Čudno ::) To kar pišeš, da je povzročitelj samomora bolezen si pihnal mimo in to zelo. Se pravi, bolezen ga ubije, ne on sam, ja, sam potem mora počakat, da umre zarad bolezni, ne pa da dvigne roko nad sebe, se ti ne zdi, a ni to nekam skregano z logiko ??? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 12.09.2004 at 17:52:09 Mae wrote on 12.09.2004 at 12:02:57:
Nasprotno, samomor je obupan klic trpečega po pomoči, ki pa je sam in izoliran, ki pa te nujne pomoči ne dobi od nikogar, ker morda njegovi najbližji ali prijatelji, ali družba na sploh, niso sposobni empatije, da bi se vživeli v njegov navidezen brezizhodni položaj in bi ga dvigali, mu dajali čustveno oporo - sploh ne vejo, da trpi, ker nas je večina pač sebičnežev in egoistov in nam je za druge malo mar - še toliko bolj žalostno. Torej "krivdo" za samomor bi morali pripisati družbi, ker mu ni bila pripravljena pomagati ali pa sploh ni videla v kakšni situaciji se tak človek nahaja, da bi mu nudili "prvo pomoč". Drugo je, če gre za samomor zaradi občutka krivde, npr. tako kot pri Judi Išakrijotu, ko izda Jezusa in kasneje to obžaluje - tam pa gre za osebno odgovornost, ker je Juda zavestno in preračunljivo pahnil sočloveka v smrt. Pač vsi umremo, eni prej drugi pozneje, eni zaradi različnih fizičnih bolezni (npr. rak, infarkt) drugi zaradi psihičnih bolezni. Jaz si ne upam drzniti soditi samomorilca, ker ne vidim objektivne krivde na njem, kvečjemu ga obžalujem, ker vsaka obsodba bi dejansko pomenila to, da me okupira lasten "speči samomorilec" v sebi in ga raje obsodim, ker si ne upam priznati, da lahko sam končam na poti samomorilca - tega nikoli ne vemo... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 12.09.2004 at 18:03:54 Samomor je le oblika "psihičnega raka". Seveda se marsikateri izmaže, če ima telesni rak, večina pa jih podleže - tako pa je tudi pri samomoru, da marsikateri človek s suicidalnimi nagnjeni lepo vozi skozi življenje, drugi pa pač konča svoje življenje, ker ga "bolezen" razje od znotraj... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Rose on 12.09.2004 at 19:15:21 exodus wrote on 12.09.2004 at 17:52:09:
Mislim, da vse kar ta oseba naredi pred tem, se lahko imenuje klic po pomoči. Ko se enkrat odloči in nadse dvigne roko, ne gre več za klic. To je sebično dejanje v smislu kvalifikacije odločitve kot njemu lastne. Tudi jaz ga s tem ne obsojam, ker če bi beseda sebično pomenila obsojanje, potem bi to pomenilo, da sem nanj jezna ipd. Je pa ravno zaradi svoje sebičnosti to tudi do drugih neodgovorno ravnanje. Lahko pa tudi, kot praviš, pripišemo poleg natalitete tudi te zasluge, družbi. Ideja je lahko zelo kompleksna, ampak at the end of the day, ko se misel zreducira na odločitev je tisti posameznik sam s seboj, svojim strahom in svojim egom... V tistem trenutku bi tudi odločitev za življenje bila zelo sebična. V tem smislu govorim o sebičnosti, ki jo na tem mestu pozdravljam. Sebičnost je egu inherentna. Če vzememo, da je duša nesmrtna, pa si si z ubojem fizičnega telesa še mal bl zapacal karmo in boš v naslednjih inkarnacijah postavljen pred isto dilemo, vse dokler ne izbereš pravilne poti t.j. preseganja malodušnosti in odločitve za radost. Its about everyday decision making ... :) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 12.09.2004 at 19:26:07 Mae wrote on 12.09.2004 at 19:15:21:
Ko ti gre kaka kolčka v glavi, kar pa sploh ni pogoj, je težko presojati, da gre za sebično dejanje. Skoraj vsak, ki naredi samomor, pa je duševno bolan - to pomeni, da ne moremo obsojati človeka v nobenem primeru, saj si ni kriv, da ima bolezen, ki se vleče že morebiti več let in je izgubil bitko. Primer: Nekdo nekomu očita, da si je sam kriv, ker se je okužil z virusom gripe. Tukaj gre za telesno bolezen, ki se kaže v simptomatiki npr. kihanja, kašljanja, visoke vročine... Samomor pa je večini primerov odraz duševne bolezni, ki pa lahko v ekstremnih okoliščinah rezultira v samomoru, podobno kot AIDS pri telesnih boleznih - ampak oboje je bolezen. Ko je nekdo duševno zdrav, šele takrat lahko prevzame odgovornost za svoja dejanja, prej pa ne, če je bil tako ali drugače odsoten ali odšteven. Rose, imaš več vidikov, kako lahko gledaš na samomor, to je pač tvoj. Jaz pa sem usmerjen bolj k stališču dr. Marušiča... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by 2227 on 12.09.2004 at 19:33:21 Se strinjam s tem da je to: Quote:
..in s tem ne reši nobenih problemov. Če pa še pogledamo iz smeri karma ipd., pa si je še večji kup gnoja nastavil tam nekje na pot.. Ki ga čaka, ki jo bo enkrat moral prehodit.... Samomor ni rešitev. Če v štiričlanski družini ostane mož brez dela, težka situacija, in naredi samomor, to ni zame nobena bolezen ki bi ga grizla in grizla, ampak težka situacija ki ga je zlomila. In s tem ni rešil nobenega problema, ne, še povečal jih je, družina je zdaj še na slabšem. ..egoistični pobeg (En tak, enostranski pogled brez vpogleda.) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 12.09.2004 at 19:47:23 japka wrote on 12.09.2004 at 19:33:21:
Jasno, da samomor ni rešitev. Pač te pobere duševna ali telesna bolezen... Ključno je to, da gre za bolezen. Torej človek se dejasnko ni sam ubil, ampak ga je ubila bolezen. Tisto o karmi pa je brezveze sploh diskutirati, ker je to verski vidik gledanja na samomor in ne znanstveni. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by 2227 on 12.09.2004 at 19:55:55 exodus wrote on 12.09.2004 at 19:47:23:
"Ali je samomor smrtni greh?" .. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Rose on 12.09.2004 at 19:59:32 exodus wrote on 12.09.2004 at 19:26:07:
Sej je cool. Sej jst tut sam razmišljam. V bistvu, če je definicija zdravja psihofizično blagostanje, potem je nekdo, ki je v fazi, da bo storil samomor, definitvno duševno bolan. In, če si bolan, torej nisi v popolnem psihofizičnem blagostanju, torej se ne odločaš racionalno in ravnozaraditega ne moreš nositi odgovornosti za svoja dejanja. A to tko praviš? Ok, do tuki razumem. Če si mladoleten, pa še tolk bolš. Pa, če si pod vplivom substanc in drugih demonov pa koga ubiješ, v nobenem od teh primerov nisi prišteven, si torej neodgovoren. Ne vem no. Se mi zdi, da je vsak odgovoren za svoje življenje preventivno. Na točki nezadovoljstva je treba neki ukrent t.j. poiskat zunanjo pomoč, če ne gre drugače. Pa nihče ni vedno v popolnem psihofizičnem blagostanju. Zato pa skoz tja rinemo. Sej ne rečem, verjetn premal poznam, verjetn govoriš prav o klinično diagnosticiranih duševnih boleznih. Ja, v tem primeru bi rekla, da greha ni. Pa tut ne vem, če je vsakemu, ki stori samomor klinično diagnosticirana duševna bolezen. Jst sem bl te imela v mislih. Po tvoje torej se odločitve bolanega za evtanazijo ne bi smelo upoštevati, ker je neprišteven. Sama sem do tega neopredeljena, ravnozato, ker je tolk možnih perspektiv. Lp. :) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 12.09.2004 at 20:24:44 Mae wrote on 12.09.2004 at 19:59:32:
Saj si me prav razumela. Mi zdaj tu vse racionalno predalčkamo in razčlenjujemo, morda tudi obsojamo, ne da bi se dajansko kateri od nas znašel v situaciji samomorilca, da bi bil suicidalen - torej brez izkustev nekaj razumarsko premlevamo - kaj če čebula ne bi če imela, bula bi bila, pa da je to dobro pa to ni, pa odgovornost dol ali gor..... Ko pa bi se sami znašli v njegovi koži, pa bi po moje čisto drugače razmišljali, npr. po "samomorilsko",pač tako kot je značilno recimo za različna duševna stanja, ki pa niti eno ne deluje na racionalni ravni, s katero kooperirami sedaj mi, ki smo več ali manj psihično zdravi.... Ko nekateri bluzijo o neki veri in "karmičnih dolgovih" pa mi gre naravnost na bruhanje. Včasih so v RKC pokopavali samomorilce izven posvečenega ozemlja, da so mu še po smrti delalo krivico z diskriminatornim vedenjem, no predvsem njegovim svojcem, ki so ostali živi. Da se nekdo odloči za tako radikalno potezo, kot je samomor, bi lahko našli tisoč in en razlog, zakaj je to storil... (nikomur ne vidimo v glavo, kaj se dejansko z njim dogaja). Meni se samo smilijo in sočustvujem s samomorilci, ker pač niso našli kotička zase tukaj pod soncem, pa so morali predčasno oditi.... ;) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by 2227 on 12.09.2004 at 20:49:58 Verski ipd. vidik ti gre na bruhanje? A nisi tako sploh odprl topica, če je greh? Ali je samomor smrtni greh? No, anyway... nima veze ;D ;) exodus wrote on 12.09.2004 at 20:24:44:
Imam izkušnjo. In ravno to, kaj bom s tem naredil v prvi vrsti njim, ki bodo ostali, je imelo večjo težo kot tista "bad situacija", takrat se je zdela nerešljiva, danes bi se me komaj dotaknila, to kaj bom naredil njim, to je prevagalo. Očitno že "mali" nisem bil dovolj egiča. Pa ne vem če sem ravno neki jaki psihični bolnik, bila je situacija. ..anyway ..nima veze |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Rose on 12.09.2004 at 20:56:21 japka wrote on 12.09.2004 at 20:49:58:
Ma vezo. :-* |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Lilith on 12.09.2004 at 23:06:04 exodus wrote on 12.09.2004 at 20:24:44:
Mene je tudi tole zelo zbodlo. Jaz verjamem, da večina nas že ima neko izkušnjo v tem smislu, pa tudi če gre zgolj za tisto pubertetniško fantazijo "kaj pa če me ne bi več bilo" ali pa za kaj bolj resnega. Jaz mislim, da je že to dobra osnova za razmišljanje...in kot je 2227 napisal....tudi mene bi v neki res brezizhodni situaciji najbrž ohranjala pri življenju ravno odgovornost do mojih bližnjih, do ljudi, ki me imajo radi, ki bi trpeli. Jaz načeloma ne obsojam samomorilcev...morda pa se mi je to vendarle zgodilo enkrat ali dvakrat, ko so za seboj pustili majhne otroke... Takrat sem se v bistvu resno spraševala- je to odsotnost starševske ljubezni ali jim je neka huda situacija tako zameglila razum, da so pozabili nanjo... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by t on 13.09.2004 at 08:48:01 japka wrote on 12.09.2004 at 19:33:21:
Samomor je trajna rešitev začasnih problemov. (če je samomor smrtni greh je dobro vprašanje, vsekakor pa je zadnja stvar, katero pred smrtjo storimo) uživajte! |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 13.09.2004 at 15:37:47 Lilith wrote on 12.09.2004 at 23:06:04:
2227 in Lilith! Pazita, se strinjam, da druga stvar, če racimo družinski oče, ki preskrbuje celotno družino zapufan v dolgovih do vratu in ne vidi izhoda, zato se ubije, ne da bi prej pomislil, da bo se recimo dolg sedaj prenesel na njegove svojce. V tem primeru je to oblika sebičnosti, vsekakor. Ampak takile samomori so bolj samomori iz efekta, iz obupa, torej ne da bi ti ljudje sploh bolehali za kakršnokoli duševno boleznijo in so duševno zdravi, ampak so to storili iz obupa, če so recimo zakockali premoženje. Druga stvar je, če ima tak človek familijo, in ker več ne vidi izhoda iz svojih zagat, pa si seveda poišče stroovno pomoč, gre npr. k psihiatru, pa še ravno tako naredi samomor - potem to ni eno in isto. Ampak tudi to, da si ne poiščeš pomoči je lahko del duševne bolezni, npr. če gre za socialno fobijo, da te je še iz hiše strah iti. Tak bom rekel, da v splošnem samomorilec ni za nič kriv in ne odgovoren, najdejo se pa seveda primeri, kjer to ravno ne bo držalo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Lilith on 13.09.2004 at 17:43:12 exodus wrote on 13.09.2004 at 15:37:47:
Poglej, exo, kako si samemu sebi v paradoks prišel - kaj pa če je ravno ta družinski oče, ki se je zapufal, v tistem hipu v tako močni krizi , da ni sposoben več razmisleka...in je torej- kakor ti temu praviš- tisti hip duševno bolan.... Kaj je potem to- sebičnost ali bolezen? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 15.09.2004 at 09:43:51 exodus wrote on 12.09.2004 at 19:26:07:
Hmm... dr. Marušič... in kakšno je to stališče dr. Marušiča, exo? Ali da vprašam drugače: kaj je tisto, kar te je pri stališču dr. Marušiča pritegnilo? exodus wrote on 13.09.2004 at 15:37:47:
Oprosti, exo… ampak tako, kot je vsakdo izmed nas odgovoren za svoja dejanja, je za svoja dejanja odgovoren tudi samomorilec… tudi za poskus samomora… uspešen ali neuspešen… Lahko sicer debatiramo o tem, ali bi družba lahko naredila kaj več, da bi poskus samomora poskusila preprečiti… lahko debatiramo o tem, ali bi lahko vsakdo izmed nas, posameznikov lahko naredil kaj več, da bi se poskus samomora preprečil… ampak odgovornost za samo dejanje pač pripada vsakemu posamezniku… tudi samomorilcu… |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 15.09.2004 at 10:05:55 Miska wrote on 15.09.2004 at 09:43:51:
vsakdo ??? ... a otrok (mladostnik) je tud ??? na primer trpinčena zlorabljena deklica, ki ne vidi več izhoda v življenju in naredi samomor ??? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Angel on 15.09.2004 at 10:09:05 kaj pa vem. greh? ne. človek se vendar samodejno odloči zaključit svoj lajf, na svoj način. zakaj bi bil potem sa-mo-mo-r- greh? kar človek stori sebi s tem, da se ubije, konča svoje življenje na način, ki si ga izbere ni noben greh. zakaj le. saj se sam tko odloči. mal me je zbodlo pisanje nekaterih. kdo vendar smo, da bi lahko si drznili nekoga obsojat, ki je naredil samomor. druga stvar pa je, da marsikateri samomorilec ne ve, da s tem ne konča svoje poti. žal ne. kalvarija se vleče še v onostranstvo-žal. kaj pol? končati zemeljsko bivanje, začeti isto kavarijo v nadzemeljskem breztelesnem lajfu. je že bolj potem živ biti in trpeti, sej se tudi v trpljenju najde ena odrešitev. ja in ta beseda odrešitev je ravno to, kar samomorilec misli, da pride. pa ne. tu je pa haklc. lp ps: sama osebno ne bi nikoli naredila samomora, pa če je še huje. Angelina |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 15.09.2004 at 10:21:39 vida wrote on 15.09.2004 at 10:05:55:
Ja, vida… tudi trpinčena zlorabljena deklica je odgovorna za svoje dejanje… poskusa samomora… samomora samega… In prosim – ne mešat same odgovornosti za dejanje z razlogi, ki so vplivali na takšno odločitev. In s tem, kaj se je tej zlorabljeni in trpinčeni deklici dogajalo. Jaz namreč to dvoje ločim. In tule sem govorila izključno in samo o odgovornosti za dejanje, v tem primeru samomora. Tudi trpinčena in zlorabljena deklica se je v končni fazi namreč sama odločila za takšno dejanje. Nihče se ni odločil namesto nje. In zato je ona odgovorna za takšno dejanje. Zdaj - kaj je vplivalo na to, da ona ni videla drugega izhoda - to je drugo vprašanje… druga zgodba. Prosim, ne mešat teh dveh stvari! Niti zdajle ne govorim o tem, ali je to prava odločitev, ali ne. Govorim samo o tem, kdo je odgovoren za svoje dejanje – in odgovornost za vsako dejanje pač pripada vsakemu posamezniku… |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Madan Gopal Das on 15.09.2004 at 10:22:52 vida wrote on 15.09.2004 at 10:05:55:
ja, vsak zase je odgovoren za svoja dejanja, pa ce so ta storjena "vede" ali "nevede", "hote" ali "nehote"... ...zato Vede in svetniki pravjo, da nikol ne smem krivit drugih za svoje lastno trpljenje ker se s tem le odmikam od dejanske razresitve problemov, ker hocem "napake" odpravit pri drugih in ne pri sebi. itak tud ze vem, da se drugih ne da spreminjat, ampak da lahko spremenim le sebe. drugi vplivajo name lahko le indirektno, nikol direktno. ne glede na to kolk mocno sem lahko pod vplivom drugih imam se vedno svobodno voljo in s tem odgovornost. pod cigar vpliv sem prisel in sem trenutno je tudi moja odlocitev. ce me ta trenutni vpliv ne zadovoljuje se moram pac potrudit in spremenit situacijo. tud o moji izvorni napaki, sem ze velikokrat pisal in o procesu kako jo lahko postopoma enkrat in za vselej odpravm. samomor je "greh", torej tisto dejanje ki skoduje tistemu, ki ga naredi. ce ne znam dobr furat avtomobila ne bom razresu problemov tko da ga bom unicu. boljs je da se ga pr instruktorju ekspertu naucim furat in ga uporabljat koristno zase in za vse druge. Hari bol. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by siaj on 15.09.2004 at 10:30:19 no MGD, fino je, če takrat, ko nekdo pade v "brezizhodnost" ... no, mu kdo pomaga ... kriviti druge, se strinjam, ... brez veze ... ampak kaj pa soodgovornost? problem je po moje, da v stiski tako radi ljudje ostajajo sami in včasih nimajo moči, da bi stopili, naredili korak do pomoči pa nimamo vsi enake stopnje zavesti .... samo toliko :P |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Madan Gopal Das on 15.09.2004 at 10:39:02 siaj wrote on 15.09.2004 at 10:30:19:
soodgovornost je tud en poskus prevalitve krivde (ceprav delne) na druge. s tem se kot sem zgori napisu odmikam od resitve. Quote:
pomoc zmeri pride sama od sebe do nas, kjerkoli in kadarkoli, ce smo jo mi iskreno zeljni in tudi iskreno pripravljeni sprejet. spet ne smem krivit drugih. Quote:
vem, ampak princip odgovornosti za posameznika pa je isti pri vseh zivih bitjih ne glede na to kolk so prikriti in pod vplivom drugih. se zmeri se sami svobodno odlocajo in tudi trpijo ali pa uzivajo rezultate svojih odlocitev/dejanj. Hari bol. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Angel on 15.09.2004 at 10:41:49 morm napisat. sem brala v knjigi <pot do nebes>... Takole. neizhoden položaj, stiska, obup, isakanje smisla, ki ga zgubiš...popelje človeka tja, kjer ni izhoda. edini izhod v dani situaciji se mu takrat zdi konec. smrt. končati zemeljsko bivanje. brez telesa. postati angel. priti v nebesa. konec poti pa s smtjo ni. začne se začetek novih oblik, drugih dimenzij, brez enote časa, oblike in atoma. konca ni. duša lebdi na pol poti. visi med vicami in nebesi. tava in se muči. prosi za apel, ki ga ni. tava in zato lebdi... med nebesi in zmljo, med peklom in vicami. kaj pol? naj tavam še naprej in nosim s seboj vse zemeljske spone, probleme, zablode, neizpolnjene željeu, misli in upe? hudo, ker boli, pa mira za dušo NI in NI... telo zogleni ali zgnije. duša ostaja večna in tava. grozen filing- a NI? Angel |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Angel on 15.09.2004 at 10:45:12 in še ena večno neizpeta... Šekspir in njegov Hamlet, ki se sprašuje o smislu: <b i t i, n e b i t i. živeti...morda umreti...> biti, ljubiti, živeti, umreti pa modrost Prešerna: <kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha... kdo ve...> |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 15.09.2004 at 11:07:47 Miska wrote on 15.09.2004 at 10:21:39:
Tega jaz ne morem sprejet. Kot da s tem izničimo vlogo družine. Da je do tega prišlo, je moralo bit nekaj močno narobe. Kot mati bi se za tako dejanje otroka počutila "odgovorno". Očitno še nimam toliko razvite zavesti, da bi to lahko razumela :-/ |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 15.09.2004 at 11:10:36 Madan Gopal Das wrote on 15.09.2004 at 10:22:52:
Kot sem rekla - nimam še toliko razvitega zavedanja. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Madan Gopal Das on 15.09.2004 at 11:33:00 vida wrote on 15.09.2004 at 11:07:47:
probi vidt tko, da je zivo bitje (spiritualno po naravi), ki ma zdej to materialno telo zlorabljenega/depresivnega otroka s katerim se zdej trenutno zmotno-poistoveca v prejsnih lajfih delalo neki tazga, da se mu zdej to v tem lajfu skozi trpljenje poravnava in pri tem so mu instrumenti tudi "slaba druzina", ki pa majo tud take prejsne aktivnosti (karmo), da majo zdej tazga otroka itd. in trpijo z njim. krog karme, samsare, ponovnih rojstev, smrti in trpljenja je zacaran krog, ki ga ni lahko presekat, pa vendar ga mormo ce nocmo vec trpet pa v katerikoli materialni vlogi smo se ze znajdl (otrok, stars, itd.). trpljenje povzroca neznanje. vzrok neznanja pa je nasa nenaklonjenost Bogu, ki je izvor vsega znanja. ce nekdo hoce razvit oz. ocistit svojo zavest, da bo popolnoma pomirjen in tudi popolnoma zadovoljen bo mogu te stvari upostevat. Hari bol. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 15.09.2004 at 12:07:40 Madan Gopal Das wrote on 15.09.2004 at 11:33:00:
saj probam videt in tud lahko uspem, a le dokler se to ne dogaja meni ... :-/ Svojih problemov pa na ta način ne morem reševat, vsaj za zdaj še ne, imam še nekaj stvari za postorit. Ja, očitno kroga karme še nisem presekala, blagor vam ki ste ga že. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by en_bk on 15.09.2004 at 12:45:16 vida wrote on 15.09.2004 at 12:07:40:
Vida, ne jemlji preveč zares. Vedeti, kaj je prav, še ne pomeni, da tako tudi delamo. Med vedeti in delati tako, je pot, ki jo malokdo zmore. ;D ;) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Madan Gopal Das on 15.09.2004 at 12:48:26 vida wrote on 15.09.2004 at 12:07:40:
zato ker teoreticno znanje se ni dovolj... potrebno je imet realizacijo, ta pa pride iz pravilne prakse. Quote:
npr. kaj je se za postorit "prej"? Quote:
kot sem reku... ta zacaran krog trpljenja se ne da presekat brez da odstranmo vzrok, ki je neznanje. neznanje pa je posledica nenaklonjenosti Bogu, ki je izvor vsega znanja. tist ki ga noce odstrant ga pac noce... ampak moznost pa ima vsak, na to se ne more noben izgovarjat ali krivit kogarkoli drugega. ampak to je najbrz zato, ker dokler ne trpimo se dovolj se nam ne zdi vredno it k dohtarju... al pa hodmo k napacnim oz. kvazi-dohtarjem k velik obljubljajo, nardijo pa bl mal, problemi pa so se zmeri tam kjer so bli. Hari bol. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 15.09.2004 at 13:46:38 Miska wrote on 15.09.2004 at 09:43:51:
Ja, saj pač ima vsak svoje mnenje, ki je lahko pro ali contra. Priznani slovenski psihiater in psiholog, ki je deloval ali še deluje v Angliji, Dr. Marušič jemlje samomor kot naravni proces umiranja, ne moralizira, ne tabuizira, ne banalizira in ne obsoja, ampak jemlje samomor kot samomor, smrt v drugačni obliki - to jemlje kot nekaj samoumevnega, npr. kot posledica genetike in okolja, s čimer pa po moje zelo razbremeni krivde ljudi, ki so nagnjeni k samomoru, če ni a priori obsodilen do njih, kar pomeni zame neke vrste sočustvovanje, razumevanje, empatija - s tem pa jih lahko zelo dvigne, tak pristop ima pozitiven učinek na duševne bolnike.... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 15.09.2004 at 14:49:42 Madan Gopal Das wrote on 15.09.2004 at 12:48:26:
ja, k temu nas žene že sama narava, k spoznanju samega sebe ... res pa je, da se potreba po spremembi zbudi šele ob doživljanju stiske. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Madan Gopal Das on 15.09.2004 at 14:56:12 vida wrote on 15.09.2004 at 14:49:42:
dozivljanje stiske je negativni stimulant da se nekdo spravi na pot samospoznavanja. obstaja pa tudi pozitivni stimulant, ko/ce pridemo v kontakt z realizirano osebo se v nas naravno prebudi zelja, da bi dosegli/spoznali to kar je on. z njegovo pomocjo lahko to tud dosezemo. potrebno je tko pravilno vodstvo kot tudi nas iskren trud/sodelovanje. Hari bol. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by majcha on 15.09.2004 at 17:40:45 exorcist wrote on 05.12.2003 at 09:50:06:
ni vedno vzrok samomora psihična bolezen. dovolj je že duševna stiska v katero lahko pade vsak izmed nas v določenih okoliščinah tekom življenja. seveda vsi mislimo, da se nam to ne more zgoditi, dokler le tega ne občutiš na lastni koži. do samomora prav tako ne pride iz danes do jutri, vzorci se lahko oblikujejo že iz otroštva ven. vsakomur, ki izstopa iz svojega okolja in se od večine po sistemu funkcioniranja ali mišljenja razlikuje, ni lahko oziroma je težje. če v trenutkih krize izgubi zaupanje vase in dvomi o tem, ali je prav kar počne in živi je to zanj precej večja šibka točka kot za ostale posameznike,ki v njegoivem okolju pridejo v isto situacijo, namreč ti imajo podporo. velikokratse vzroki samomora za marsikoga zdijo banalni in tudi so...npr.: nekdo je postal zasvojen z igro na srečo in je zaigral kar nekaj izposojenega denarja in je sedaj še v večji stiski kot je bil prej....(žal omenjam tu konkretni primer, ki je del mojega življenja), vendar ljudje enostavno včasih ne razumemo, da je to le način in sredstvo, preko katerega se izraža stiska. drugo so seveda psihične bolezni, kjer ljudje dolgo trpijo bolečine, ki so večini nepoznane, zato je mnogim to težko razumeti. v kolikor najdejo ustrezne in dobre terapevte dovolj zgodaj in imajo poleg terapije s tableti tudi pogovore itd. je lažje ohraniti upanje in pogum.. Vsak majhen rezultat pa vrača voljo. Vsak samomor izhaja iz stiske. Neka pedopsihiatrinja mi je dejala, da se včasih ljudje preprosto utrudijo, ker tako dolgo trpijo in ne gre na bolje. Iz knjige Braneta Kogovška in še neke avtorice: Zdravstvena nega duševnega bolnika (omenjeni avtor ima 30 letno prakso z duševnimi bolniki) je moč razbrati,da sta pri samomoru prisotna dva nasprotujoča si motiva: -želja po smrti -apel: klic na pomoč. in ko govorimo o tem, ali je to "smrtni greh", bi jaz lahko rekla le da oseba, ki razmišlja na tak način premalo razmišlja s svojo glavo, ne posluša lastnega instinkta in vesti in žal ima preveč oprane možgane iz strani RKC, ki mene v vseh letih verouka ni naučila veliko lepega in sem morala miselne vzorce še dolgo časa po tem spreminjati in delati na sebi. Razumem da je strah in so posledično predsodki, dokler se sam ne soočiš s čim podobnim, takrat imaš na izbiro le: nauči se, kar ti je ževljenje namenilo ali pa se vdaj in to drugo je precej bolj tragično. treba je naprej, nazaj ne moreš in če pride do stiske moraš jit skozi to in ko je mimo si vesel z vsaj eno ali več dragocenimi izkušnjami in ti ni žal, le ruge lažje razumeš. in v tovrstnih situacijah se gotovo ne boš vprašal: ali je to greh. ljudi lahko razumeš v določeni okoliščini, čeprav jim ne daš prav, vendar ne obsojaš. greh? nekdo mi je dejal: "ne obstajajo prave in napačne odločitve, obstajajo le dejanja in posledice." Vse vere v principu učijo, da se vse povrne, hudo s hudim, dobroz dobrim. in moje mnenje je da hudo ni namenjena za kaznovanje pač pa spremembo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by 2227 on 15.09.2004 at 17:55:13 respect ..dobro napisano. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by majcha on 15.09.2004 at 20:48:31 Angel wrote on 15.09.2004 at 10:41:49:
no iskreno upam, da to ni res, oziroma, da enkrat mine in ponovno zaživi...dobi novo priložnost, kot tisti, ki ostanejo. sem ena od tistih, ki je ostala, prizadeta, pa vendar upam in želim tej osebi dobro. ko ne moreš zadržati in več vplivati, je treba pustit, da oseba gre. morda je s tem ena spona manj, kaj praviš Angel? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 15.09.2004 at 22:45:51 majcha wrote on 15.09.2004 at 17:40:45:
Si prvi človek, s katerim se strinjam v tem topiku. Absolutno vse drži, kar si napisala. Ljudje obsojajo stvari, do katerih imajo odpor, jih ne poznajo ali so obremenjeni s predsodki. Pač vsak ima neko duševno tolerančno mejo, kolko pritiska oziroma stresa lahko prenese, na kake vrste dražljaje se najbolj odziva, ker kar je za nekoga katastrofa in ga lahkjo zlomi, je za drugega neka povsem navadna izkušnja, in obratno. Po moje je glavno izkustvo, kajti sicer se postavljamo v vloge generalov in politikov, da modrujemo in pametujemo, ker ti pač svoje figure (vojake) prosto premikajo po šahovnici (vojnih bojiščih), pa na veliko prepredajo, kkao je biti vojak na kriiznih območjih, ne da bi dejasnko vedeli, kaj pomeni strah za življenje, ko ti mimo ušes švigajo bombe, ker doma sedijo za svojim naslanjačem in se gugajo.... Bravo, Majchy, izredno dober post.... :D |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by arelena on 16.09.2004 at 10:29:22 :)pozdravljena Mayci in sonček zate... kar napišeš , res zasije tukaj... lepo se imej...Arelena |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Angel on 16.09.2004 at 10:42:34 Nak Macha...kar iskreno upaj, da to ni res, ker je res. tavati kot zgubljena duša pomeni točno to, kar sem napisala v svojih verzih. duša samomorilca tava in ne najde miru. tudi ni tiste odrešitve, ki bi jo še tako želno pričakoval. ko pa duša ne najdene miru, je vse skupaj hudo boleči tabu, pa še eno dejstvo moram napisat. tam nekje, če le kje to je, se enake duše najdejo in tavajo. se pravi dobre nekje v nebesih , slabe v peklu, in samomorilske nekje med nebom in zemljo. tavajo; zavito je to, zvito zelo. meni se zdi še hudo, ker če se še potem najdejo isti med seboj, kje potem so nebesa kje je pekel, kje je nemir... je preveč vprašanj, premalo o tem vemo, nič v biti ni lepo. Da ne bo zvenelo prežvečeno. Mogoče potem tko bi bilo, vemo pa ne, ker probal ni še nihče. Angel |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 16.09.2004 at 12:52:08 vida wrote on 15.09.2004 at 11:07:47:
vida… včasih je treba na kakšno stvar res pogledati tudi s tistega »višjega« vidika, da jo lahko razumemo. Pa tudi tisti vidik čisto lahko odpove, kadar se gre konkretno za nas… če naredi tvoj otrok samomor, je res težko sprejeti in razumeti, da je to naredil morda zato, ker je bila takšna njegova karma… bi to verjetno težko sprejela tudi jaz… Ampak vsi se učimo – tudi jaz in tudi ti in vsaj jaz ti želim čim lažjo in čim krajšo pot pri tvojem učenju… K razmišljanju MGD, s katerim ti je sicer že odgovoril na tole in s katerim se strinjam, bi vseeno morda dodala še en vidik razmišljanja o temle, kar si napisala. In sicer o odgovornosti, za katero praviš, da bi jo doživljala kot mati, če bi tvoj otrok naredil nekaj takšnega. Lahko poskusiš ločiti med odgovornostjo za dejanje, ki bi ga naredil tvoj otrok in odgovornostjo, ki bi jo nosila ti kot njegova mati? Odgovornost za takšno dejanje bi pripadala otroku, ki se je odločil takšno dejanje narediti, tebi pa bi pripadala odgovornost za tvoja dejanja, ki bi jih naredila ti. Ti bi bila v vlogi matere tega otroka vsekakor odgovorna za vsako TVOJE dejanje, ki bi ga TI naredila, da bi svoji deklici pomagala, da ne bi bila več trpinčena, da ne bi bila več zlorabljena, da ne bi bila več… In za ta svoja dejanja bi bila odgovorna ti. Vse to – kaj bi in česa ne bi naredila, da bi preprečila zlorabo in trpinčenje svojega otroka – ja, za to bi bila odgovorna ti. In res je, da bi bila tudi tvoja dejanja tista, ki bi lahko (ali pa ne) vplivala na dokončno odločitev tvojega otroka. Ampak v končni fazi je samo otrok tisti, ki bi se odločil za takšno dejanje. In za tisto dejanje nosi odgovornost on. Tvoja odgovornost bi se torej nanašala na TVOJA dejanja v vlogi matere takšnega otroka. Na tisto, kar ti narediš, da svojemu otroku pomagaš. Je pa res, da se vedno sprašujemo, ali smo naredili dovolj, ali bi lahko naredili še kaj, ali bi lahko naredili kaj drugače… in tvoja odgovornost je, da se zavedaš, da v dani situaciji narediš največ, kar znaš in zmoreš, da svojemu otroku pomagaš. In da to tudi narediš, seveda… In to je samo moje mnenje, seveda… |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 16.09.2004 at 12:58:50 exodus wrote on 15.09.2004 at 13:46:38:
Dr. Marušiča sem jaz npr. doživela čisto drugače, kot to opisuješ ti. Res je sicer, da deluje kot zelo racionalen človek, njegova predavanja so zelo razumska, racionalna, temeljijo na podlagi statistik, raziskav, argumentov, dokazov. Kot bi ne bil v stiku s čustvi, kot bi se mu samomor resnično zdel nekaj samoumevnega, morda res celo kot naravni proces umiranja, kot si ga doživel ti. Pa vendarle – tudi skozi to njegovo racionalnost, »razumskost«, je mogoče zaznati, da samomor tudi zanj ni nekaj samoumevnega, sploh pa ne naravni proces umiranja. On se sicer res ne ukvarja z vprašanjem, kaj je duša, se mu pa zdi zelo pomembno, kakšna duša je in kako se izraža. Tudi skozi poskus samomora ali samomor sam… Če bi bil samomor za dr. Marušiča nekaj samoumevnega, nek naravni proces umiranja, potem se tudi ne bi ukvarjal toliko s tem, kako ga preprečiti, oz. predvsem pravočasno zaznati tveganje in primerno ukrepati. On celo poudarja, da je potrebno čimprej od osebe zvedeti in izbrskati tiste dejavnike, ki vplivajo oz. določajo suicidalno tveganje. Mednje sodijo recimo spol, starost, stan, zaposlitev, telesno in duševno zdravstveno stanje, ali je oseba že poskušala izvesti samomor, način poskusa samomora, namen poskusa samomora. Tveganje se začne že pri 4 – 5 točkah (vsak dejavnik šteje za eno točko), če pa nabereš 7 točk potem gre že za veliko tveganje. Ob tem poudarja, da je zelo pomembno vedeti recimo tudi to, kako pogosto in kako močno oseba razmišlja o samomoru (amplituda in frekvenca), in še in še... Vsekakor pa se tudi dr. Marušiču samomor ne zdi nekaj samoumevnega. Po mojem mnenje, seveda, a to se mi pač zdi pomembno poudariti. Pa če smo že pri dr. Marušiču in njegovi razlagi samomora. Po njegovem je sestavni del depresija, ki se ji doda še agresivnost in impulzivnost in od tega je potem odvisno, ali pride do poskusa samomora ali ne. Za samomor sta torej poleg depresije potrebni tudi agresivnost in impulzivnost. Vse skupaj pa se začne z negativnimi mislimi, ki se nadaljujejo v samomorilne misli, iz tega sledi samomorilni namen in samomorilni načrt. In če k temu dodamo v ravno pravšnjem trenutku ravno pravšnji ščepec agresivnosti in impulzivnosti, se samomor tudi izvede. Dr. Marušič tudi trdi, da samomor ni dogodek, ampak je proces, ki traja dlje časa. Pred vsakim samomorom je stiska, je samomorilsko razmišljanje. In prav zato, ker gre pri samomoru za proces in ne za dogodek, lahko tudi pomagamo – če in ko zaznamo tveganje, seveda… In tudi temu je to njegovo delo namenjeno – kako čimprej zaznati tveganje, pomagati in tako preprečiti poskus samomora… Ampak, kot si napisal: vsak ima svoje mnenje… jaz temu dodajam še: vsak ima svoje doživljanje… in tako sem pač dr. Marušiča doživela in razumela jaz… |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 16.09.2004 at 13:03:30 Miska wrote on 16.09.2004 at 12:52:08:
>:( Kakšna karma? Zakaj ni mogoče nekaterih stvari sprejeti čisto po človeško, biti bolj human, pa nekaj vmešujete vero in neke kvazi filozofije, ki so brez glave in repa. To se mi zdi tako grdo, da si človek dopusti, da ga tako daleč odnese, da izklopi razum, ko nekdo reče, da je njegova "karma" takšna, da mora biti recimo zlorabljen, trpinčen ali kaj podobnega, ker je v prejšnjem življenju bil hudoben. Buhhh, zmrazi me ob takem hladnem razmišljanju, ki je brez srca, ki sloni na neki teoriji,ki opravičuje recimo agresorje in žrtev še dodatno obteži s krivdo, če se poistoveti s to vero o reinkarnaciji, saj potem vedno pomisli, da si je sam kriv, da trpi, da je to njegova usoda da je trpinčen, posiljen, tepen, maltretiran itd... :P |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by sinjeoka on 16.09.2004 at 13:25:20 Miska wrote on 16.09.2004 at 12:52:08:
se globoko strinjam ... (zato se pri vsej zadevi sprašujem zakaj taiste kvalitete, odgovornosti namreč, ne zmoreš pripisati posiljevalcu) ...exo ... filozofija karme je precej enostavna in zelo dosledna sama v sebi pri svojih načelih ... žal se "zakon karme" zlorablja s strani ljudi, ki zadeve niso v celoti preštudirali in "zakon karme" zlorabljajo za opravičevanje raznoraznih družbenih anomalij (največkrat pa lastno nesposobnost odreagiranja)... problem je nekako isti kot pri aplikaciji markiszma.... ... noben izmed "znanstvenikov " družbenega experimenta socializma ni Marxovega Kapitala (ki obsega 5 debelih knjig) ni v izvirniku preštudirala |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 16.09.2004 at 14:07:46 exodus wrote on 16.09.2004 at 13:03:30:
Exo, ne boš verjel, ampak jaz poznam ljudi, ki verjamejo v karmo, si tudi z njeno pomočjo lahko marsikaj razložijo in so ob tem celo zelo sočutni in sposobni velikega sprejemanja. Dovolim si trditi celo to, da so morda celo prav zaradi tega, ker si s karmo razlagajo določene stvari, sposobni večjega sprejemanja kot ljudje, ki stvari sprejemajo čisto po človeško. Da so prav zato, ker verjamejo v karmo, sposobni večjega sočutenja, kot ljudje, ki stvari sprejemajo čisto po človeško. Da imajo morda prav zato celo »večje« srce in da znajo morda prav zato v svoje srce sprejeti tudi marsikoga, ki ga tisti, ki stvari sprejemajo in razumevajo čisto po človeško, ne zmorejo. Ob tem pa je seveda treba poudariti, da gre za pravilno razumevanje karme in ne za razumevanje karme kot opravičevanje nekih svojih dejanj na njen račun. Takšne so pač moje izkušnje. In mi je žal, da takšnih izkušenj nimaš tudi ti. Ampak – dokler boš ti sam tako zaprt za sprejemanje »drugačnosti« (v tem primeru za sprejemanje tistih ljudi, ki verjamejo v karmo), toliko časa takšnih izkušenj v tvojem življenju niti ne bo. Jih niti ne more biti. Preprosto zato, ker jim ti sam zapiraš svoja vrata… in si ob tem morda prikrajšan za marsikatero lepo in bogato izkušnjo… Ampak, seveda, exo… izbira je samo tvoja… in odločitev tudi… vedno… :) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 16.09.2004 at 14:13:50 sinjeoka wrote on 16.09.2004 at 13:25:20:
??? Tudi posiljevalec nosi odgovornost za vsako svoje dejanje. Tudi posilstvo. Nikjer in nikoli nisem trdila drugače… |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 16.09.2004 at 14:51:25 Miska wrote on 16.09.2004 at 12:52:08:
hvala miška za tole, se sicer v veliki meri strinjam s tabo, le tole s karmo mi ne gre ... pravzaprav se tudi meni zdi, da nam tole služi kot nek izgovor, saj nam pride prav ravno v trenutku ko smo nemočni, ko bi morali ukrepat, pa ne ... eno je z razumom to teorijo razumet, nekaj čisto drugega pa je to "silo" ponotranjit kot nekaj čisto novega, pridobiti moč "od zgoraj" in jo spodaj udejanit, tukaj in zdaj ... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 16.09.2004 at 18:54:50 Miska wrote on 16.09.2004 at 14:07:46:
Karma dol ali gor, tako kot različne doktrine recimo RKC, izjave Krišnevcev, muslimanov ali budistov.... Problem vidim le v tem, da nekdo skuša nekako podturiti oz. podtakniti še drugim ljudem to svoje mišljenje, čeprav jo jako bogo razume, tako kot je povedala Sinjeoka - pač po svoje razlaga, ko malo povoha kakšno knjigo o hinduizmu recimo, ne da bi se zavedal, da je ta njihova vera oziroma filozofija del njihove kulture in njih samih - way of live, v kateri so bili od malega vzgajani in je za večino Evropejcev vse skupaj španska vas, ker je nikakor ne more v celoti dojeti, ampak jo sprejmejo, recimo reinkarnacijo, kot podaljšano roko ali nadomestek za pretežno prazno krščanstvo, ki je izgubilo ves bliš in deluje kot brezoblična razvalina, kateri je potekel rok trajanja, pa ne nudi več tistega "duhovnega zadovoljstva" kot nekoč.... Miška tako kot si ti razlagaš reinkarnacijo, da si opravičuješ trpljenje, je po moje zmotno zate kot za druge, s katerimi širite to informacijo, ker v končni fazi človeku sporočate le to: saj si si sam kriv, ker si bil psihično, fizično ali kako drugače zlorabljen, da si reven, da drugi teptajo po tebi, ker si v prejšnjem življenju "grešil"... :( |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 17.09.2004 at 08:40:08 vida wrote on 16.09.2004 at 14:51:25:
Nope, vida, tega po mojem mnenju ne bi »smeli« početi. Tega namreč, da si takrat, ko se znajdemo v trenutku, ko imamo občutek, da smo nemočni, ko ne vidimo izhoda, ko se nam zdi, da ne zmoremo več, rečemo – to je zato, ker je takšna moja karma… nope, nikakor ne… Vsaj jaz verjamem, da nam je vedno »naloženo« toliko, kot zmoremo… in če nam je naloženo še toliko, vedno zmoremo preseči tisto situacijo… in v nobeni situaciji se nikoli ne smemo ustaviti in si reči – ne zmorem več, to je moja karma… V vsaki situaciji moramo narediti res vse, kar znamo in zmoremo, da jo presežemo… se iz nje nečesa naučimo… Karma morda samo v tem smislu, da se zavedaš, da se ti je neka situacija morda zgodila zaradi nečesa iz nekega prejšnjega življenja… ampak ne zato, da se boš s tem opravičeval, ampak zato, da boš to presegel… Moje mnenje, seveda… |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 17.09.2004 at 08:51:43 exodus wrote on 16.09.2004 at 18:54:50:
Eh, Exo… res ne vem, od kje tebi zaključek, da si z reinkarnacijo opravičujem trpljenje, ker to nikakor ni res. Kar se trpljenja tiče, ga celo jemljem kot »priložnost«… Saj veš – edino skozi trpljenje pride vstajenje… in tudi trpljenje je možnost, da duhovno zrastemo, se nečesa naučimo, nekaj novega sprejmemo… po večini smo ljudje pač takšni… In če zmoreš videti in razumeti, da ti je tudi vsako trpljenje dano z nekim namenom, potem ti je to prej izziv kot kakršnokoli opravičilo… Je pa res, da verjamem, da smo si v prejšnjih življenjih pridobili neko karmo in tudi na podlagi karme se nam v tem življenju dogajajo neke stvari… ampak nikakor ne z namenom, da se na ta način opravičujemo… pač pa z namenom, da jih presežemo… Veš, mi je zanimivo, kako drugače ti doživljaš to, da »si si sam kriv, ker si bil psihično, fizično ali kako drugače zlorabljen, da si reven, da drugi teptajo po tebi, ker si v prejšnjem življenju "grešil"«… Hej, exo… če zmoreš to videti tako, kot to vidim jaz, potem boš tudi v teh besedah videl izziv… priložnost, da se naučiš nečesa novega… če pa to doživljaš le skozi svoj vzorec in ne zmoreš videti preko, potem to resda verjetno doživiš kot nekaj groznega, kot da si zato slab, kriv, grozen … in kajtijavemkajševse drugega… pa temu ni tako, exo, veš… Samo videti je treba drugače… pogledati je treba drugače… doživeti je treba drugače… In, prosim… ne razumi tegale tako, kot da te želim prepričati v nekaj, v kar verjamem jaz… ker to nikakor ni moj namen… Ker sva se »slučajno« pač midva zapletla okoli tegale (slučajev, naključij pa po mojem mnenju seveda ni), ti poskušam samo prikazati moj pogled… moje razmišljanje… moje doživljanje… in ob tem vsekakor dopuščam, da ti razmišljaš pač na svoj način… vidiš na svoj način… razumeš na svoj način… Bi bila pa vesela, če bi vsaj to zmogel razumeti tako… :) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Angel on 17.09.2004 at 10:12:37 no tkole. jaz tud če bi mi bilo dano da se reinkarniram v kr neki, da bom kr neki, mislim, da samomor ni noben greh. zakaj le, ubili bise? živeti je lepo, včasih hudo, včasih gorje, same solze, živi se pa le, umreti se sme, če naravno je le. ubiti se, pa se ne sme, ker živeti je lepo, zemeljsko in angelsko. Angel |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 17.09.2004 at 10:43:48 Miska wrote on 17.09.2004 at 08:51:43:
to delajo vse religijje, da moralizirajo, npr krščanstvo vidi kot samomorilce ljudi, ki so se pregrešili zoper Boga, ker si po RKC doktrini nima pravice življenja nihče vzet, ker smo ljudje le božje stvaritve - "objekti" po tvoji hinduistični razlagi reinkarnacije pomeni samomor, da nisi napravil svoje naloge, da bi se poboljšal oziroma razsvetlil, napredoval,, se pravi je to tudi neke vrste poraz, ker boš zopet vključen v ciklični tokogrog oziroma spiralo ponoivnih rojstev, pri čemer boš najverjetneje nazadoval Vsako gledanje na samomor iz verske ali reiligiozno-filozovske perspektive je po moje zelo "neetično", ker gre za subjektivno dojemanje Boga ali pa se ravnaš po pravilih in etičnem kodeksu svoje religije, ki ti je bila na tak ali drugačen način posredovana, morda vcepljena, celo na nasilen način - verski fanatizem Po moje bi morala religija ublažiti predsodke in stigmo do takšnih pojavov, kjer ne bi nekaj razumsko precejali in razsojali, ampak bi sprejeli stvari s sočutjem in predvsem tolažbo svojcev, ki so za njim ostali. Npr. če bi se moj sin ubil, naredil samomor, in bi mi ti ali kakšna podobna verska seksta, skupnost ali religija "šlogala" take obtožujoče stvari, da je samomorilec neki "luzer", bi bil še kako JEZEN, morda celo sovražen do tebe, ker bi to zame osebno pomenilo, da ne ne premoreš empatije in si le eno od koleščk v svoji "religiji al iveri", ki ne razmišlja s svojo glavo. Problem znanstvenega stališča na samomor pa se lahko isto prevrne v drugo skrajnost, da postane gledanje na suciid zelo "hladno", kar pa je le ena in ista plat vašega obtožujočega, s predsodki prežetega in nenehnega stigmatiziranja duševnih bolezni, odklonskosti, periferije... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 17.09.2004 at 10:45:19 Madan Gopal Das wrote on 15.09.2004 at 14:56:12:
ja, saj se strinjam. O tem smo že precej tukaj razpredali, a vseeno naj dodam še tole ... moje mnenje je, da se vse zgodi ob "pravem" trenutku. Se pravi, ko smo pripravljeni. Zgleda da je ta korak v našem razvoju najtežji, oz. da je ta stopnička najvišja (tako jo prikazuje tud N. Petrovič v Tri rdeče niti), ko se naš um vrti le še v krogu in ne najde rešitve. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 17.09.2004 at 10:53:41 Miska wrote on 17.09.2004 at 08:40:08:
saj v tem zaznavam hakelc, da "ne bi smeli", da to počnemo pa se niti ne zavedamo da to počnemo, ker ta naš ego je tako presneto zvit, da nas mimogrede "prelisiči" ... :-/ Drugač pa, tud to je samo moje mnenje ;) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Madan Gopal Das on 17.09.2004 at 10:54:43 vida wrote on 17.09.2004 at 10:45:19:
priprava za korak je spet lahko iz negativnega ali iz pozitivnega stimulanta. lahko je priprava hudo trpljenje in ko je to nevzdrzno se prostovoljno in zavestno hocejo in tudi se premaknejo. lahko je priprava mocna privlacnost necesa lepega, neznega, prijetnega, disecega... ko je zelja dovolj mocna ji sledijo in so pripravljeni za njo narest vse kar je potrebno, seveda prostovoljno in pri zavesti. Hari bol. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 17.09.2004 at 11:12:38 Madan Gopal Das wrote on 17.09.2004 at 10:54:43:
Najbrž to zavisi od dosedanjega izkustva. Kdor ima za seboj težko izkustvo oz. trpljenje, te privlačnosti ne bo sposoben začutit, po moje. Nekdo, ki pa ima srečo, da je njegov razvoj tekel po enih naravnih zakonitostih odraščanja v varnem okolju, to v nekem razvojnem obdobju prinese da začuti, čisto po naravni poti ... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Madan Gopal Das on 17.09.2004 at 11:38:59 vida wrote on 17.09.2004 at 11:12:38:
pozitiven ali negativen stimulant je odvisen popolnoma od milosti Boga in od nicesar drugega (materialnega). itak pa je vedno kombinacija obeh stimulantov, le da je razmerje pri posameznikih razlicno. vse kar lahko mi nardimo je da smo iskreni. to iskrenost lahko v tej zdejsni dobi najlazji gojimo tko da se druzimo s svetimi osebami in spostljivo izgovarjamo sveta imena Boga. Hari bol. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 17.09.2004 at 12:41:08 exodus wrote on 17.09.2004 at 10:43:48:
Ahh… religije… dajva najprej razčistiti s tem, exo… Jaz ne govorim o nobenih religijah, jaz ne govorim o nobenih verstvih… jaz preprosto govorim samo o tem, kako na te stvari gledam jaz… kako te stvari čutim in doživljam jaz… zato govori kvečjemu o meni in ne o religijah… prav? ;) exodus wrote on 17.09.2004 at 10:43:48:
A tole je hinduistična razlaga? Ti vraga, nisem vedela… ja, hvala, no… ker si me razsvetlil… ;D Glej, po moji razlagi gre stvar nekako takole: duša si, preden se inkarnira, izbere svoje poslanstvo in si nekako določi tudi časovni okvir, v katerem bi lahko to izvedla. Ob tem si vsaka duša določi tudi vsaj enega (ponavadi celo dva ali tri) »zasilne« izhode – za primer, ko svojo nalogo opravi predčasno ali za primer, ko svoje naloge žal ne bo mogla opraviti, bo omagala, obupala, onemogla. Sem sodijo recimo samomori, sem sodijo nepričakovane nesreče (prometne nesreče), tudi nepričakovane bolezni, ki se končajo s smrtjo – to je bojda znak, da si je duša izbrala tisti »zasilni« izhod. Poraz? Morda res, če pa že, pa vsekakor ne poraz v tistem negativnem smislu. In če že... potem je to poraz le za tisto dušo, za tistega posameznika, ker si je v bistvu želel drugače. Žal ni zmogel… Vsekakor pa jaz tega ne doživim kot poraz, takšnega človeka sprejmem kvečjemu z razumevanjem in sočutjem… In – od kje ti zaključek, da boš v cikličnem krogu ponovnih rojstev najverjetneje nazadoval? Nikakor ne – cilj je vendar napredovati! Se nečesa naučiti! Biti bližje izvoru, biti bližje ljubezni… to je vendar cilj! In to je vendar namen! In, konec koncev – to je vendar tudi želja! exodus wrote on 17.09.2004 at 10:43:48:
Aaaaa ??? Naj ti povem, da izhajam iz »neverske« družine, iz družine, v kateri sta bila oba starša, sicer krščansko vzgojena, ateista. In tako sta vzgajala tudi svoje otroke. Bila sem torej popolni ateist, vere sem se dotaknila le ob stari mami, ki me je nekajkrat peljala s seboj v cerkev – ampak le kako bi otrok lahko razumel trpljenje recimo Kristusa? Ubogi revež… ker je delal nekaj dobrega, so ga zato še kaznovali… pribili na križ… tako sem jaz kot otrok, recimo, doživela Križev pot... Na to pot, ki jo hodim danes, tudi kar se tega, v kar verjamem, tiče, me je pravzaprav pripeljalo življenje samo… in izbirala in odločala sem se na podlagi lastnega doživljanja… lastnega čutenja… lastnih izkušenj… imaš pa prav, ko praviš, da gre za subjektivno doživljanje Boga (konec koncev - le kdo ga ne doživlja subjektivno, pa naj bo to doživljanje na kakršenkoli način?)… tako ga čutim in doživljam jaz, res je… in prav zato še toliko bolj verjamem v to… exodus wrote on 17.09.2004 at 10:43:48:
Spet? Govoriva o religijah? No, ja… če govoriva o religijah, potem temule tvojemu stališču pritrjujem. In se strinjam s tem, da bi morali vsakogar (tudi tistega, ki je naredil samomor) sprejeti s sočutjem. In tolažbo svojcev, ki so za njim ostali. Ampak če tako po tvojem mnenju delajo religije, potem to pripisuj njim… in ne meni... Jaz vsekakor nisem tiste sorte, ki bi tebe ali tvojega sina, če bi naredil samomor, za to obtožila, bila nate jezna, rekla, da je tvoj sin »luzer« ali kaj podobnega. Pri meni bi doživel vse kaj drugega… |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 17.09.2004 at 12:49:26 vida wrote on 17.09.2004 at 10:53:41:
Hmm… vida, ne vem, no, ampak ko enkrat ozavestiš, da obstaja tudi ta možnost, potem si nanjo pripravljena… in v bistvu lahko vedno preverjaš, kaj počneš… in se s tem izogneš možnosti, da bi naredila nekaj takšnega, brez, da bi se tega zavedala… treba pa je vklopiti zavedanje, to pa ja… In ne misli – vem, kako težko je biti vseskozi v zavedanju… ne znam/zmorem tega niti jaz… Se pa večkrat tega spomnim, grem skozi svoje situacije (še posebej skozi tiste, za katere vem, da moj ego vedno stoji v pozoru, kdaj mi bo lahko kakšno »ušpičil«), razmišljam o tem, zakaj in kako sem reagirala, na podlagi česa sem tako reagirala, kako bi si želela reagirati… in hej! Če ugotovim, da bi si v bistvu želela drugače, da me je spet nafarbal tale moj ego… imam vedno možnost, da naslednjič reagiram drugače… tako, kot si želim jaz… tako, kot si želi moja duša… nekako takole gre tole… po mojem mnenju, seveda… ;) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by vida on 17.09.2004 at 14:29:04 Miska wrote on 17.09.2004 at 12:49:26:
ja, Miška, tudi po mojem nekako tako ... :) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 19.09.2004 at 17:15:55 Miska wrote on 17.09.2004 at 12:41:08:
Hm, to pa se mi zdi sedaj vse KONTRADIKTORNO oziroma protislovno. V eni sapi pišeš esej o tem, kar si glih zanikala, na dolgo in širolko prepredaš o reinkarnacijah in dušah? Ne zanimajo me tvoji verski pogledi, IN KAKOR 1X OMENIŠ "DUŠE" IN "REINKARNACIJO" si že padla notri in te je odneslo... :P Tole razmišljanje, ki ga imaš za samosvojo ali unikatno, pa je v bistvu enako tem, ki verjamejo v reinkarnacijo, torej versko razmišljanje, "neznanstveno" in neobjektivno, ki v večinih primerov moralizira in obsoja... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by majcha on 19.09.2004 at 20:51:55 exodus: me veseli, da tudi ti podobno vrednotiš predsodke, kot jaz...da jih ne odobravaš in hkrati razumeš. Prav tako se strinjam s teboj p tem, da posoda trpljenja ni za vse enako velika in da vsakdo ne prenese enako. še bolj pa mi je všeč misel, ki upam, da sem jo prav razumela... da je prav vsakdo na nekem področju ranljiv in celo oseba, ki prenese veliko (tako opazovalci morda za nekoga sodeč po opazovanju mislimo), ne bo prenesla nekaj, kar prenese oseba, ki po nađšem mnenju prenese dosti manj. na kratko: vsakdo ima svojo ahilovo peto, šibko točko. osebno mislim, da osebam, za katere mislimo, da prenesejo vse in jim mnogi morda nalagajo po tem sodeč velika bremena, delamo krivico. upam, da nisem preveč zakomplicerala in da je komu razumljivo kar sem napisala :-/ ;) :) arelena: vesela sem da si se kej oglasila, sem se že bala, da je blo v mojem zadnjem pm-ju napisano kej tazga, kar bi mi zamerla, da se zato nisi odzvala ;). Angel: kako si lahko tako sveto prepričan, kaj se dogaja z dušami samomorilcev? je to tvoj instinkt ali zgolj ena od možnih variant in filozofij razlage posmrtnega življenja. Osebno verjamem, da se je ta tvoja omenjena filozofija razvila iz osebnega doživljanja pojava samomora osebe, ki se sama s tem ni soočala. Če si neko osebo, ki je napravila samomor osebno dovolj dobro poznal, da ne čutiš strahu,ko obujaš spomine na celotno življenje te osebe kot tudi tragični konec, če si razumel in premislil njegovo stisko ter morda že sam nekoč bil v stiski in to uspešno prešel, se zavedaš, da je stiska nekaj človeškega in moj osebni vidik je, da je vsakdo sposoben to preiti, če je le dovolj pozoren na znake, ki ga ohranjajo in iskanje pomoči in svetlih točk, ki vračajo pogum in upanje. Zavedam se, da lahko pridejo v življenju trenutki, ko je lažje umreti kot živeti naprej in upati, da bo tisto hudo prešlo. Težko je predvsem morda to, da razume dela po svoje, občutki pa spet po svoje. Nekaj lahko razumeš - celo osebo, ki te je prizadela, zakaj in kako je to storila, kaj jo je pripeljalo do tega, pa vendarle čutiš, kot bi ti nekdo zaril nož v hrbet, ko bi ga najbolj potreboval in ti občutki lahko bledijo počasi. Ni nujno, da te prizadanejo drugi, tako močno lahko prizadaneš sam sebe, ko si ugotovil, da te trud in cilji, za katere si se trudil in jih celo dosegel, niso pripeljali tja kamor si želel in posledično nisi srečen. Torej, zadeve in tudi stiska je popolnoma človeška zadeva in se ne bi rada pogovarjala ali je to fiziološko ali patološko (že bolezensko), ker je to le formalna meja, ki jo določamo ljudje. Dejstvo je, da se dogaja. Morda se bo zgodilo nam morda našim bližnjim, dejstvo je, da se da preživeti in predsodki okolice dotični osebi ki jo doletile škodujejo,prav tako ali pa še bolj lastni predsotki. in namen stiske je, da se le teh znebiš in situaciji pogledaš v oči in narediš korak naprej. Da ne bom popolnoma zašla v kolikor že nisem ;D :-[. Angel...ne vem kaj se zgodi s temi dušami...vsaka pa verjamem se enkrat najde. Doslej sem verjela, da se bo oseba, ki smo jo izgubili ponovno rodila...verjamem v zakon karme, zato prvo kot prvo menim, da bo postavljena v isto situacijo oziroma več malih situacij, ki jo bodo ponovno postavile pred dejstvo, da se nauči tisto, čemur je ubežala, tudi pogum verjamem za ta korak bo osvojila. Ta oseba je blia v zelo težkih okoliščinah in v nečem ni mogla biti podobna svojim...ravno v tem je bila zame 1000x bolj poštena (ne bi šla tu v podrobnosti). Morda oziroma verjetno bo kdaj občutila bolečino, ki jo je zadala drugim, ko se je odločila za omenjen korak, morda pa si bo tu izprosila milo karmo (saj veste, da ljudje molimo in prosimo Boga, pa v kateregakoli že verjememo, za zdravje, za lažje preživljanje težkih trenutkov itd., mnogi poklanjajo celo razne daritve, si jih, jih sedaj in jih bodo). Tako pač jaz čutim in upam, da ne tava skupaj z drugimi dušami kot praviš ti Angel in da ne bo dolgo če že. Uff...utrudla sem se od tega svojega širokopisja ??? :-[ ;D okej, zdej bom pa nehala o tem pisat, ker kot vidimo, je veliko hipotez oziroma osebne vere, ki pa je ne moremo eden drugemu dokazovati in se meriti kdo ima prav. bolje je govoriti o stvarnem in dejstvih do katerih smo prišli sami, ker bo sicer debata za marsikoga, ki mu je o tem težko govoriti, še bolj zastrašujoča ;), ane. Se mi pa zdi prav, da se kaj pove, kar bo morda olajšalo in prineslo marsikomu tisto razumevanje, ki bo prineslo v okolico toliko tolerance, da bo osebam, ki to doživljajo vsaj malce lažje - da izginejo tabuji in predsodki kolikor se pač da. Res pa te debate niso lahke, ane? ;) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 20.09.2004 at 09:17:00 exodus wrote on 19.09.2004 at 17:15:55:
Hja, exo, mi je žal… jaz kontradiktornosti pač ne vidim… oz. bom rekla drugače: meni je vse logično, meni je vse jasno in meni je vse razumljivo… O »neznanstvenosti« in neobjektivnosti pa tole: je res, da se vse tole ne da dokazati na znanstveni način. Ker tukaj gre za doživljanje, tukaj gre za čutenje in tukaj gre za lastno izkušnjo. Tistega, kar jaz doživim in tistega, kar jaz čutim, pa znanstveno dokazati pač ne morem. In prav zato, ker vem, da tega ni mogoče dokazati drugače, kot s tem, da točno to občutiš in doživiš tudi ti, se dokazati niti ne trudim. Niti nikogar ne prepričujem v to. Vsakdo se v to prepriča in v to zares verjame šele takrat, ko to sam občuti, ko doživi svojo lastno izkušnjo, ki ga sama po sebi prepriča v to. Takrat postanejo znanstveni dokazi popolnoma nepotrebni, ker takrat preprosto – veš… Je veljajo to tudi zame: dokler sem hotela in želela razumeti te stvari, dokler sem iskala odgovore na ta vprašanja samo z razumom, dokler sem za to hotela »znanstvene« dokaze, … ves tisti čas sem tavala v popolni temi… Šele ko sem si dovolila odpreti svoja »notranja vrata«, ko sem pač doživela tisto, kar sem doživela, za to znanstvenih dokazov nisem več potrebovala. Ker takrat sem preprosto – vedela… :) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 20.09.2004 at 09:29:25 Miska wrote on 20.09.2004 at 09:17:00:
Ma, saj razmišljanja in poglede imaš različne... Jasno, da vsak zase misli, da ima prav, tudi če se ne zaveda, da se identificira z ogromno stvarmi, ki so njemu v bistvu tuje in niso del njega. Po moje bi bil najbolj primeren za odgovor tukaj na tem topiku, človek, ki je bil recimo res na pragu samomora, pa še tukaj bi se verjetno zelo razlikovala mnenja od posameznika do posameznika. Skratka vem, da če a priori obsojamo samomor, natremo še dodatne soli na odprte čustvene in psihične rane samomorilca, ker mu podzvestno dajemo vedeti, mu vcepljamo občutke krivde, s čimer pa mu nič ne pomagamo, oziroma mu sugeriramo, da je samomor nekaj "slabega" in bo trpel posmrtne muke, ker se je pregrešil zoper "boga", ker ni opravil svoje naloge,/.../, da bo recimo v "peklu"... Skratka tak odnos se mi zdi zaničevalen do ljudi v stiski, ker v vsakem primeru nosi stigmo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Miska on 20.09.2004 at 09:42:30 exodus wrote on 20.09.2004 at 09:29:25:
Bi se kar strinjala s temle… naša pomoč, pa četudi bi si morda še tako želeli pomagati, ne bo nikoli dosegla svojega namena, če smo mi sami prepredeni z obsojanjem… pa to velja za vse… ne samo za obsojanje za samomor… Šele takrat, ko se sam pri sebi in sam v sebi znebiš obsojanja kogarkoli za kakršnokoli dejanje, šele takrat mu lahko tudi zares pomagaš… Ker si takrat predvsem ti sam v sebi »čist« in odprt… ker takrat ni v tebi nobenih ovir in nobenih blokad… kar pa obsojanje, pa kakršnokoli že to obsojanje je, vsekakor povzroča… |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by mad_brilliant on 20.09.2004 at 09:56:06 Ne verjamem v greh. There is no such thing. Vsak sam pred sabo odgovarja za svoja dejanja, pred nikomer drugim. Drugače je pa glede samomorov super razlaga v knjigi Potovanje Duš... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by 2227 on 20.09.2004 at 10:28:28 ..kakšna je razlaga samomora v knjigi Potovanje Duš? In greh ja.. ..kaj je - greh? Kaj je in kaj ni, ..in kdo določi? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by mad_brilliant on 20.09.2004 at 12:38:56 japka wrote on 20.09.2004 at 10:28:28:
Uh, najbolje je, da si prebereš knjigo... Razlaga je zelo obširna... Bistvo pa je tako, da se duša sama zaveda, da samomor ni rešitev problema - če si je pred življenjem zadala nek cilj, da se bo naučila določene stvari in potem to življenje konča s samomorom... potem dejansko ne napreduje, ampak si v naslednjem življenju ponovno izbere podobne težave... japka wrote on 20.09.2004 at 10:28:28:
Te stvari določi vsak sam. Vsak sam ve, kaj lahko in česa ne sme. Če se trudiš delati najbolje kakor v nekem trenutku znaš, potem greha dejansko ni. Še posebej ne na način, kot ga opisuje cerkev... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Angel on 22.09.2004 at 10:12:36 mislim, da smo prveč poenostavl. stvari in dogodki včasih niso to, kar so, ampak to, kar mi naredimo iz njih. pa življenje ni tragedija, ampak ena velika komedija. optimistično gledano. lp Anđi. Ps: no ja, med angele bi tud jest šla, pa se žal ne da. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by mad_brilliant on 13.10.2004 at 18:59:52 lola wrote on 09.12.2003 at 12:59:33:
Krivda je občutek napestosti, ki nas navdaja, da bi spremenili svojo preteklost, sedanjost ali prihodnost v prid nekoga drugega... (Richard Bach) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by leony1 on 19.10.2004 at 16:37:38 Moj prijatelj,ki sem ga poznala samo slab teden,je imel neozdravljivo bolezen kostnega mozga in bi bil kmalu popolnoma ohromel ter do msrti ostal hrom,še kakšnih 60 let torej.Imel je 17 let.Bolezen je že močno napredovala,je hodil že z berglami. Je nekaj omenjal samomor,ampak nihče ga ni resno jemal.Bil je docela prepričan v končno smrt - če umre fizično telo,umre tudi zavest pa pika.Jaz sem mu predlagala,da TISTI OD NAJU,ki bo prvi umrl,naj obišče drugega po smrti in se mu prikaže v živo.Bil je jezen,da lahko verjamem take traparije,kot je reinkarnacija in se je smejal-toda nazadnje je le kao obljubil,da me pride obiskat. 3 dni po tem dogovoru je naredil samomor. V tistem mesecu šoka sem mislila,da ni življenja po smrti,ker pač ni prišel.Takrat sem imela 15 let in sem hitro pozabila na to. Po 9 mesecih od smrti,bilo je neke oktobrske sobote,smo sedeli v kuhinji,imeli smo obisk in se pogovarjali in sem nenadoma začutila strašno močno tujo silo okoli sebe in jasen ukaz,da moram iti na samo,v svojo sobo.Vedela sem,da prisotnosti te sile nihče ne čuti in da je to samo v meni,vendar nisem vedela,kaj je temu vzrok.Šla sem počasi v svojo sobo,prestrašena,zaprla vrata svoje sobe,sedla za mizo.Ni minila ena minuta,ko se je ta čudna prisotnost nečesa tujega nekako zgoščevala,vendar še vedno nisem ničesar videla.Tedaj se je na mojo veliko grozo prikazala na mestu,kjer imam kavč,gosta megla v obliki elipse (kavč tkrat ni bil viden) in zagledam v tej megli oblečeno moško telo,popolnoma vidno vse, razen glave,imel je kavbojke,majico,stopal se ne spomnim,na mestu,kjer bi morala biti glava,pa dobro vem,da je bila temna senca,nekakšen zmazek.In premikal se je skozi ta gosti krog megle z gibi,kot hodijo vesoljci na Luni,kot da ne bi imel sklepov,kot da bi bil v breztežnem stanju,počasi je hodil in ko je prišel do roba tega meglenega kroga,je izginil z meglo vred.Videnje je trajalo kakih 5 sekund,in ko je izginilo,me je panika,ki sem jo zadrževala v sebi prisilila,da sem pobegnila iz sobe,še prej pa sem prosila,da naj nikoli več ne pride in da se zahvaljujem za njegovo odločitev,da mi pomaga(rad me je imel tudi za časa življenja in nekak sva si dajala oporo brez besed,čeprav sva se poznala samo 1 teden pred njegovim samomorom). Kasneje sem prebrala v Janezovem velikem evangeliju izpod peresa Jakoba Lorberja veliko o tem,kaj se dogaja s samomorilci po smrti.Trpijo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by Saddam on 19.10.2004 at 17:31:54 mad_brilliant wrote on 20.09.2004 at 09:56:06:
Če bi ti kdo umoril kakšnega bližnjega bi verjetno občutil kaj je to greh in zlo... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by dalaj22 on 09.12.2004 at 14:54:55 a ni life ena stvar o kateri res lahko ti sam odločaš? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 13.12.2004 at 11:50:10 wrote on 19.10.2004 at 16:37:38:
Tu imaš X interpretacij. Jasno, da religiozne razlage izhajajo iz predpostavke, da je samomor greh, ker pač verjamejo, da ti ima samo Bog pravico vzeti, kot tudi podariti življenje. Po moje se je tak človek samo rešil pekla na zemlj, zato ni morel priti iz slabega na slabše, ker je že tisti minimum doživel še kot živeč človeki. Tako da po smrti, če obstaja onostranstvo, za njega huje ni moglo biti, če je okusil pekel že v tem svetu. To je samo nalaganje krivde.... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by ixtlan on 13.12.2004 at 17:27:19 Samomor je s spiritualnega vidika najslabše kar lahko storiš. Je totalna predaja, obup, je izkaz nevere v smisel, v kozmos, v sebe. Samomorilci ostajajo soočeni z istim problemom, ki izhaja iz fizičnega sveta, tudi po smrti, le da nanj kot opazovalci v finosnovnejših telesih zdaj dejansko ne morejo so-vplivati. Svojo travmo doživljajo naprej. Razčistiti morajo pri sebi in tako doseči svoj notranji mir (kar je smisel tudi v materiji). Je precej težje ker bi morali zadevo transformirati na Zemlji, v fizičnem telesu, kakor je bilo mišljeno, v idealnih pogojih za ta namen - ampak ni panike, časa je dovolj, saj se s hitrejšim telesom, čas "upočasni" in izkušnja traja, traja in traja. Odrešitve ni. Ne priporočam. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by dalaj22 on 13.12.2004 at 17:42:50 kako veš? kaj pa nej naredi človek, ki napr. živi v družini, kjer je oče alkoholik, pretepa mamo in njegova dva mlajša brata, pogosto tudi njega, so revni, v šoli mu gre zelo slabo, nima prijateljev, tone v drogo, ki mu pmeni edino utho in beg pred krutim svetom... kaj narediti v takEm primeru, a ni bolje začeti znova? kaj se dogaja s samomorilčevo dušo? kaj pa če je duša prišla izkusit samomor? a je to možno? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by ixtlan on 13.12.2004 at 18:05:11 dalaj22 wrote on 13.12.2004 at 17:42:50:
tako verjamem, mi je logično in dobil tak info tudi iz meni zanesljivih virov. mislim, da mora biti tudi dovolj literature na to temo, malo pobrskej... dalaj22 wrote on 13.12.2004 at 17:42:50:
Vzame naj se v roke... Ni izi, je proces. Na kratko: mora se najprej obvezno rešit droge ker droga ti na dolgi rok vzame voljo, potem se mora povsem osamosvojit, nekaj naredit z življenjem, it enkrat zelo zelo temeljito skozi občutke otroštva, poskušat razumet kar se razumet da in potem nujno spustit, spustit preteklost in osvobodit energijo ter pozornost ujeto v preteklost. prijatelje bo vzporedno dobil. s starši mora omejit stike na tolk kot jih lahko shendla-še posebej z očetom. nikakor se ne sme poistovečat z materino bolečino, ampak ji predlagat ter vztrajat pri tem, da se ona končno postavi zase, zelo koristen je bonding z bratom. dalaj22 wrote on 13.12.2004 at 17:42:50:
Ne, izkušnja ti ne uide. dalaj22 wrote on 13.12.2004 at 17:42:50:
duša primarno želi to izkusiti. zavest, duh, ki je del duše in za katerega sprašuješ (je razlika med duh/duša) pa ne gre v vmesne ravni med "utelešenji", ampak se ubada s situacijo, razumevanjem in transformiranjem le-te...in spoznavanjem, da je samomor traparija. dalaj22 wrote on 13.12.2004 at 17:42:50:
Ne. Pa duša itak nikamor ne gre. Vse manifistacije duše, v fizični in v drugih finosnovnejših ravneh, ki so vzporedne, sestavljajo mozaik duše. Za dušo ni ne prej, ne potem, ne obstaja čas, obstaja samo izkušnja. Da je izkušnja popolna, je potrebno izkusit, razumet in obvladat vse. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by ixtlan on 13.12.2004 at 18:14:12 Lej, težke situacije dajejo kapaciteto sreči, ki sledi. In posluh za ta svet, da se ne počutiš kot, da si na Zemlji na obisku. Težkih situacij je namreč več kot si ljudje predstavljamo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 13.12.2004 at 19:46:17 ixtlan wrote on 13.12.2004 at 17:27:19:
Ja, seveda to ti lahko gledaš na samomor iz religiozne, filozofske ali kake druge distance in pač moraliziraš, premlevaš in tehtaš, razumeš oziroma dojemaš pa le s težavo, kaj se dogaja v človeku, ki se mu recimo motajo samomorilne misli po glavi, ker pač nisi nikoli bil v koži takšnega človeka, ki dejansko prestaja kako težjo duševno stisko, in tega ne moreš "prebaviti" , ker si pač psihično zdrav človek in si "samozaverovan" in gledaš na svet okrog sebe z drugega koordinatnega sistema, zdravega, ki je mnogo bolj optimističen, ker ima drugo oprijemališče. Ponata je v tem, ker se nekdo ne odloči za samomor kar tako, ampak je vsak samomorilec, še preden se je odločil za to radikalno potezo, še prej oddajal kake prikrite ali neprikrite opozorilne znake, ki pa ponavadi več ali manj naletijo na gluha ušesa. Se pravi klic po pomoči je bil vedno prisoten. Zdaj pa še nekaj je pomembno opozoriti, da človek, ki se je odločil končati svoje življenje, to ponavadi ne naredi v afektu, naenkrat s sklepom: "Tako, zdaj se pa bom ubil!", ampak jih je večina trpela skozi leta ali celo desetletja, - in ko niso vceč zmogli težkega psihičnega bremena, so se vdali, oziroma niso našli nobene opcije in pravega smisla za življenje Kdo pa so samomorlici? Večina je takih, ki so izhajali iz težkega psihosocialnega okolja (alkoholizem v družini, psihično in fizično nasilje, zlorabe...). Tisti usodni pečat , ki botruje k kasnejšemu nagnjenju k samomorilnosti, dobijo, sodeč po psihoanalitičnih raziskavah že v zgodnjem otroštu, šele ko se izoblikuje osebnost, pri čemer je predvsem pomemben faktor okolje oziroma atmosfera, v kateri so odraščali. Tukaj se dela napaka iz nevednosti, bi jaz rekel, ker tako svetovalnico bi morali voditi za to usposobljeni in izšolani ljudje, npr. psihologi ali psihiatri, nikakor pa ne mi navadni laiki, sploh pa ne vi, od kateriih vas je večina nekih kvazi religiozno usmerjenih ljudi, ker samo delate škodo.... ??? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by invisible on 13.12.2004 at 19:56:25 Saj je prakticno VSEENO. Kolko ljudi pa ma razresene probleme ko umrejo? Pol procenta mogoce, se to dvomim ::) S tega vidika je VSEENO al nardis samomor al pa stvar vleces do naravne smrti ker se bo itak v vsakem primeru nadaljevalo (po tvojem prepricanju). |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by ixtlan on 13.12.2004 at 20:11:59 exodus wrote on 13.12.2004 at 19:46:17:
Lej spet se motiš, sam sem bil točno v tej vlogi in tudi doživel sem kar nekaj zgodb samomorilcev, ki se jim je poskus ponesrečil, so se spametovali, ali pa njihovih bližnjih. Ne samo iz knjig, ampak prava, direktna čustva, situacije. Moj pogled ni ne filozofski, boh ne dej religiozen ;), ampak je izkustveno-spiritualen. exodus wrote on 13.12.2004 at 19:46:17:
prosim prihrani svoj gnev. kot prvo nikogar ne prosim, da me posluša. kot drugo - sem na poti vase, ki je vsem skupna in se počutim povsem kompetentnega, da izrazim svoje mnenje. kot tretje - kako veš, da nisem bil deležen zelo dobrih usposabljanj? čemu se upiraš delovanju kozmosa? lahko bi ugotovil, da je vse v najlepšem redu, da JE red v navideznem kaosu in da se dogaja točno tako kot se mora... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by ixtlan on 13.12.2004 at 20:15:28 invisible wrote on 13.12.2004 at 19:56:25:
mislim, da je uspešnost kozmosa v tem, da dojameš bistvo doživetja po katerega si prišel, precej večja ;) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 13.12.2004 at 20:58:12 Quote:
A spiritualizem pa ni oblika ideologije, ali kako? Ker kakor si pristaš določene filozofije si pristranski, pa najsi je to politika, religija, new-age.... Tukaj ima licenco, da vrednosti in se opredeljuje izključno stroka – profesionalec, npr. spiholog ali psihater, psihoterapevt, etc... Da ti povem primer: Palestinec, ki je po verski pripadnosti musliman, verjame, da bo prišel takoj v nebesa, če se razstreli v avtobusu polnem Izraelcev. Nasprotno – ortodoksen Jud, pa verjame, da so vsi ostali ljudje, ki niso židje, pogani in da je Bog samo na njihovi strani, da so Palestinci navadna drhal. kAteri ima prav? Quote:
Ja, a potem nimam pravice do subjektivnega mnenja kot ti recimo? Sploh pa se ne jezim, ampak ti skušam dokazati, da ne moreš dajati nekih ocen, če niso zato usposobljen, kvečjemu s takim vedenjem, po mojem osebnem mišljenju, povzročate škodo. Quote:
Ko vpletaš »kozmos«, si hudo pristranski, subjektiven, neznanstven, pri čemer osebna prepričanja apliciraš še na moralno-etični vidik samomora z dovtipom, kot da je tovje gledišče absolutno, do česar imaš seveda vso pravico, ampak lahko povzročiš škodo ljudem, ki so potrebni nasvetov strokovnjaka in ne laika, ker za to nimaš ustreznih kvalifikacij. Za delo s suicidalnimi osebami so usposabljeni le strokovnjaki (psiholog, psihiater), ker to je njihovo delo, za to so se šolali. Seveda imaš pravico do svojega menja, ampak mislim, da kakor hitro laik poseže v stroko, dela škodo. |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by ixtlan on 13.12.2004 at 21:15:37 torej exodus, očitaš mi pristranskost, nesposobnost, da delam škodo, še prej plehkost in duhovno plitvost ;D kaj te pravzaprav moti pri mojem stališču? razen tega, da ni prišlo iz ust Freuda? :) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 13.12.2004 at 21:56:51 ixtlan wrote on 13.12.2004 at 21:15:37:
Sploh ti nič ne očitam, ampak pač povem, kar si msilim o tem, če se kdo spakuje nad človekom, ki rabi pomoč. Ker je pač tale forum bolj versko-filozofsko orientiran, še toliko težje razuemm, zakaj tako malo posluha za ljudi v stiski... Človek ,ki grozi s samomorm, ga je vedno treba resno vzeti, saj nikoli ne veš, kaj se dejasnko dogaja v glavi tega človeka. (to je pač samo moje osebno mnenje) |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by ixtlan on 13.12.2004 at 22:03:29 Jaz sem ti pa že povedal, da sem prepričan, da se Lukec dela norca. A ti misliš, da bi moral že kar vse po defaultu resno jemat? Čeprov so sami neresni in te hočjo sprehajat? Pa še njega sem kar se je dalo vljudno spraševal o tem in onem... nisem ga lih v 3pm poslov, ane? :) Al sem bil morda še do koga drugega nevljuden? |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by ixtlan on 13.12.2004 at 22:17:11 Enivej, itak ni nben dolžn nobenmu nč pojasnjevat, se opravičevat, račune polagat in tko naprej ker se za to preprost porab preveč energije in časa. Ne vem kaj mam od tega, da se s tabo pregovarjam. Verjetn sm mogu prav to pogruntat. ;) Če komu kaj ni prav, naj si zatisne oči in to je to. 8) Howgh |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by exodus on 14.12.2004 at 11:32:06 ixtlan wrote on 13.12.2004 at 22:03:29:
Ja, treba je vse resno vzeti, vsaj takega mišljenja so psihologi oziroma psihiatri, ker je včasih težko oceniti, če se kdo zajebava... |
Title: Re: Ali je samomor smrtni greh? Post by invisible on 14.12.2004 at 11:59:18 Pri psihiatru mores pokazat vsaj kancek volje in se potrudit opisat svoj problem ne pa samo nakladat in se delat norca kot je reko ixtlan. Psihiater ni clovek ki bi ti bral misli, se manj pa dajal nasvete o tem kako nardit samomor. Tak da dragi Lukec, zresni se pa bos mogoce celo dobil kak uporaben nasvet ;) P.S.: pa ne sprasuj kak se naj zresnis... |
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |