| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Kam...? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1070454867 Message started by :) on 03.12.2003 at 13:34:27 |
|
|
Title: Kam...? Post by :) on 03.12.2003 at 13:34:27 Lep pozdrav... Do sedaj sem forum le spremljal, ampak očitno je prišel moment, ko moram tudi nekaj napisati... Težko mi je, ne vem, mogoče potrebujem pomoč, mogoče nasvet, vzpodbudno besedo, deljeno izkušnjo... Znašel sem se v situaciji, ko sem se zavedel sebe... Vstal sem iz velikega trpljenja, v sekundi sem se zavedel in ugotovil, da so vse stvari, ki so mi kdaj karkoli pomenile samo iluzija... Da pravzaprav nič, prav nič kar sem doživljal ni resnično, in da je vse le konstrukcija mojega ega... Zavedel sem se, da jast in moj ego nisva eno, da so moja čustva samo moja in da so brez popačene vizije ki sem jo imel zelo drugačna... Kar naenkrat mi ni bilo nič več pomembno... Bil sem prazen...Razvrednotil sem vse signale iz okolice... Nobenih čustev nisem razvil do nikogar in ničesar... Priznam, par stvari sem tudi uspešno potlačil... In minil je kak teden, bil sem popolnoma ravnodušen in neobremenjen, ampak ne pa tudi srečen... Potem sem ugotovil da vseeno moram spuščati zunanje dražljaje do sebe, in da bo moj ego še vedno tam... Počasi se učim analizirati čustva, večina jih zbledi brez pomena, nekateri ostanejo... Moj ego je močan... Premagati ga ne morem... poskušam ga spoznavati, razumeti, pa čeprav ni lahko, obrambne mehanizme je pač razvijal četrt stoletja... Včasih se izgubim, odplavam z občutkom, ki sicer ni pravi, ampak je premočan da bi ga razumel in me enostavno odnese... No, moja bolečina in tudi povod za moje prebujenje je bila izguba ljubljene osebe... Čeprav ugotavljam, da sploh ne vem kaj je ljubezen in včasih celo podvomim v resničnost mojih čustev do nje, so čustva vseeno premočna in težko obvladljiva... Čas, to potrebujem... Začenjam se zavedati svojih slabosti, svojih odvisnosti, odvajanje je težko... Dodatna težava je v tem, da res nimam nikogar s katerim bi se lahko o teh stvareh pogovarjal, ne da bi me gledal kot da sem nor... Ona me razume, tudi ona je tam kjer sem jaz, ampak glede na to da je ena od mojih odvisnosti se stikov z njo izogibam... No, zato sem se tudi obrnil na ta forum... Zdi se mi samo da moram te stvari nekomu povedat, v bistvu odgovorov ne pričakujem, ampak ko tole pišem si na vprašanja odgovarjam sam... Hvala... Sem popolnoma zmeden, moja duša je kot otrok, ničesar se mi ne uspe spomniti, naučiti... Za normalno funkcioniranje v svetu sem se prisiljen zanašati na ego... To mu daje moč... Razpet sem med tistim kar sem in tistim kar naj bi bil... Ni lahko... Napišem še kaj ob priliki, pomaga mi ker vem da me nekdo razume... Lp... |
|
Title: Re: Kam...? Post by LittleStar on 03.12.2003 at 14:58:21 Helo! Mislim, da ti manjka samo še to, da malo spremeniš gledišče do tega vsega... Stopiš bolj na optimistično stran. Verjameš v dobro, vadiš pozitivno naravnanost. Praviš, da je tvoja duša kot otrok... A niso otroci v svoji čistosti kar tako veseli? Tudi to bo... Drugače pa je vse čist ok..., saj je prav, da je ego močan, ker ga potrebuješ. Ne premaguj ga na silo. Prav pa je, da se zavedaš. In da se ga ne bojiš. Vsi smo več ali manj razpeti med tem, kar smo in kaj naj bi bili. Zato tudi smo tu v času in vsi ga nekako potrebujemo, da prepoznamo navezanosti, zato je prav, da si ga vzamemo, vendar pa tud življenju ne smemo zapreti vrata. Zavedanje... razkrinkanje temnih misli in dvomov, ki nas želijo ustrahovat. Le pogumno... In veliko sončka ti želim! Pa res napiši še kaj. Learning to loveyourself is the greatest love! (W.H.) |
|
Title: Re: Kam...? Post by titud on 03.12.2003 at 17:02:13 Kam, :)? Očitno od ega stran ne gre. Pol ti ga naj pa mal potolažim pa naj mu prišepnem, ljubezen ne rab učutit kot odvisnost, da se to samo njemu tko kaže. Da je v naravi ljubezni podrejanje/služenje, samo da ego to narobej interpretira kot odvisnost, da se ne bi počutu preveč odrinjenega. Če ni več želje po služenju/podrejanju, pol tud podlage za odvisnost ni več in naj bo egotu ena dragocena šola, da se ne bo pustu še kdaj tko zavest in pol tko trpet pa za tolažbo prosit. |
|
Title: Re: Kam...? Post by bp on 03.12.2003 at 17:37:33 Izguba osebe, ki je pomembna za tvoje zivljenje je navadno res velika sprememba v nacinu zivljenja. In gotovo ne bi bilo dobro, da bi zaradi svoje nove odvezanosti razvil navezanost na kar prvo osebo, ki jo prinese mimo, ali pa naredil kaksne neumnosti. To bi ti lahko zares skodilo. Rekluzija,ki jo navadno generira zalost in zalovanje, te za nekaj casa lahko cesa takega obvaruje. Pa v bistvu je to sploh v redu zadeva, ker imas cas, da najprej malo razmislis, kaj hoces, potem malo poeksperimentiras in ni vrag, da ne bi cesa zanimivega nasel. Temu lahko zaradi mene reces tudi transformacija ega, trenutno srecanje z visjim jazom, kaj jaz vem kaj se vse. Vsekakor pa po tem ne bos postal cisto drug clovek (oz. popolna izguba ega je pa res iluzija), morda pa bos v nekaterih posebnih situacijah v stiku z drugimi (in morda celo s sabo) znal vcasih reagirati drugace, tako kot si ze sedaj zeli en del tebe. Ne prevec komplicirat. |
|
Title: Re: Kam...? Post by mind on 03.12.2003 at 18:19:54 :)wrote: Quote:
ego so naša čutila in naš um ker so materialno pogojena, lahko mi zaznavamo le na pogojen (z materijo) način naše grobo fizično telo, naša čutila in naš um, lahko delujejo le na podlagi prisotnosti sprita, duše, oz. čiste zavesti na žalost (zaradi neznanja), smo se trenutno prisiljeni zanašati na naš ego in delovat skozi njega če smo iskreni, lahko vidimo da je le ljubezen tista univerzalna stvar, ki nas lahko pomiri in osreči, vendar je pomembno tudi to, da naše želje po večnem miru in zadovoljstvu (ljubezni) ne moremo nikoli doseči na podlagi minljive materialne ljubezni...ki se slej kot prej konča naš ego ima sposobnost čutenja, mišljenja in (relativne) svobodne izbire zaradi tega, ker so to lastnosti duše....le ta pa ima takšne lastnosti kot jih ima vrhovna duša, Bog. kar v bistvu hočem povedat je, da ego ne moremo zignorirat ali odvrečt, prav tako kot ga ne moremo filat z množičnimi kratkotrajnimi zadovoljstvi, ampak bi ga morali uporabiti za služenje Njemu v ljubezni, kajti le na tej podlagi se lahko za vedno (večno) osvobodimo od materialne pogojenosti ko duša ni v pogojenem stanju (ko je osvobojena) torej ni ne-delovanja , ampak ima duša svoje aktivnosti (ljubezen z Njim) prav tako kot je imela v svoje aktivnosti v pogojenem stanju (ego) v enem primeru gre torej za služenje Njegovi notranji duhovni energiji v drugem pa služenje Njegovi zunanji energiji (materiji), kar v drugem primeru izhaja iz zmotnega poistovečanja z materialnim telesom in iz tega ven zmotno zadovoljevanje ega na podlagi materialnih ljubezni ali na podlagi kakšnih drugih oblik minljivega zadovoljstva kam ? k Njemu. :) |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 03.12.2003 at 23:43:17 Pozdravljeni, jaz sem napisal uvodni post... No, glede na to da sem našel na forumu še par zanimivih debat sem se kar registriral... Najprej se vam vsem zahvaljujem za odgovore, v bistvu za smernice... Pa naj vam še nadalje predstavim svoje razmišljanje, bolj blodnje o življenju in o točki na kateri sem pristal... Nimam pojma kdo sem... Za lažje razumevanje sem se opredelil kot dušo, ampak se mi definicija niti ne zdi pomembna... Ugotovil sem torej da z egom nisva eno... Začutil sem svoj ego, začutil da je izven mene... Ego mi predstavlja vse kar vem, vse vzorce, ideje, vse kar sem se kadarkoli naučil... V situaciji v kateri sem, svoje znanje in vedenje uporabljam in nujno potrebujem vsak dan, zato se mu ne morem odreči... Torej ego ostane... Ampak zdej kot vidim imam dve možnosti: prva je da ega ne upoštevam, mu ne dopustim vpliva name... opazujem ga, in ko me polni z sovraštvom, jezo ali žalostjo poskusim te emocije sprejeti, poiskati iz kje izhajajo in ponavadi potem zbledijo... Tak boj z egom je sicer učinkovit, ampak naporen, in včasih ne zmorem procesirati vseh emocij naenkrat in se enostavno vdam... Druga varianta, ki se mi zdi sicer bolj zahtevna (če je sploh mogoča) je ozdraviti svoj ego odvisnosti... Kot odvisnosti mislim predvsem potrebe, brez katerih ego ni srečen... Ali je to sploh mogoče? Ali je ego sploh kdaj zadovoljen??? Ne vem, a je komu od vas kaj podobnega uspelo? Začenjam pri večjih odvisnostih, ki za sabo potegnejo še kup drugih stvari... Kot pri drogah, alkoholu... Prvi korak priznanje... Nato abstinenca... Ampak občutek imam da je abstinenca samo pot do dokazovanja, kar pa lahko pripelje samo do vedenja... Za korak naprej pa potrebujem zavedanje, torej spoznanje... Ne vem, poskušam z abstinenco in samokontrolo, bom poročal če je to prava smer, ampak sem odprt za predloge... Čutim, da sem se problema lotil preveč racionalno, ampak drugače ne znam oz. se ne spominjam... Še enkrat hvala vsem ki ste si vzeli čas, veselim se branja vaših postov tudi v prihodnosti :) ... Lp, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 04.12.2003 at 03:02:43 si mal preveč strog do sebe? *Očitno od ega stran ne gre* ego se mora prepustit ti jest povem kdo si višji jaz ... ta ki telesu daje zavest, živjenje pa osmišlja. eni temu rečejo duša ... jest temu rečem mal drugač ... JAZ SEM nč več in nč manj ... kar se tiče tega tukaj, kar ti lahko vidiš s svojimi nepopolnimi čutili, kot ti bodo fantje radi objasnl ... z egom si eno ... bi lahko reku ... spakiran v dušo ... recimo ... da ti povem ... it's alll about the mataphores ... da se spomneš to kar že veš ... ne razumet, verjem da človk je mel tako izkušnjo in se spomn če si jo mel ti tud ... lahko gledaš na reč tud tko kot praviš boj je ... morš bit bojevnik ... odvezat se je treba od vsega, ampak, postopoma ... glih sm prej quotu ti pejstam Eva wrote on 04.12.2003 at 01:13:14:
če se ti bere ... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;num=1036317172;start=105#114 pa začni na začetku ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by en_bk on 04.12.2003 at 12:05:29 Dragi S.. Sem samo en bk, najbrž čisto neprimeren za dajanje nasvetov komurkoli, ki je v težavah. Moje pisanje lahko vzameš kot en od pogledov, če pa v njem najdeš karkoli, kar bi lahko uporabil, toliko bolje. Življenje je darilo, ki ga je potrebno živeti...tako kot se za darilo spodobi: s hvaležnostjo in spoštljivo. Prijetne trenutke uživaj, neprijetne pa vzemi kot priložnost za učenje in kot opozorilo, da ni nič samoumevno. Razumem, da ti je odhod ljubljene osebe povzročil hudo bolečino, da se ti je zamajal svet vrednot, ki si jim sledil, v katere si verjel, da si podvomil vase in v prihodnost. Toda ob sebi imaš vsaj dva zanesljiva zdravnika, ki ti bosta vrnila nasmeh na obraz, vero v ljudi in v sebe, hrepenenje po naslednjem dnevu... To sta čas in prijatelj......poleg strokovnjakov s področja psihiatrije, psihologije...... Medtem, ko čas dela zanesljivo in neodvisno, si lahko pomagaš tudi sam. Poiščeš si kraj, kjer se dobro počutiš, kjer boš lahko sam s seboj (gozd, obrežje reke, jezera, gore....). Ko si tam, si daj duška brez omejitev. Jokaj bolečino, dokler je ne izjokaš, dokler ti ne zmanjka solz. Izrazi jezo nad bivšo z vpitjem, z zmerjanjem, dokler ti ne zmanjka glasu, besed. Izrazi samopomilovanje, nemoč, bes s samoobjokovanjem, kakorkoli...lahko tolčeš z glavo ob drevo, brcaš kamenje, samega sebe, kar sicer boli...toda. Ko boš prazen, brez moči, utrujen, majhen...takrat...takrat ga pokliči... prijatelja. Se ti bo oglasil takoj. In prični dialog z njim. Nekako kao tako: S..- kako me je lahko zapustila? Ljubim jo, vse sem storil zanjo............ prijatelj- moj S.., ne ljubi te več, pravico ima do tega, ne moreš izsiliti ljubezni, pusti jo, naj gre svojo pot........... S..- kako bom brez nje, kaj.......... prijatelj- moj S.., ni konec sveta, našel boš žensko, ki te bo ljubila iskreno........... S..- tako sem nemočen, za nobeno rabo nisem, sam sem, osamljen........... prijatelj- moj S.., dober človek si, bodi ponosen nase, rad se imej............... in tako naprej in tako naprej..o vsem, kar te teži, boli, skrbi, žalosti.... Spoznal boš, da imaš prijatelja, resničnega prijatelja, na katerega se lahko vedno zaneseš, ki bo vedno ob tebi, pripravljen, da ti pomaga, te ima rad, je nežen s teboj, te razume in ve...vedno ve. Skupaj z njim se boš spoznaval, spoznaval druge, se učil, se veselil, se žalostil, preboleval, iskal poti, sopotnike, spoznaval in živel življenje. In kar je najpomembnejše...vedno bo tu, ko ga boš potreboval. S.., želim ti, da kar najhitreje preboliš, da potegneš iz te izkušnje kaj pozitivnega...recimo, da začneš spoznavati sebe...takega kot si...da začneš negovati, kar je dobrega v tebi in spreminjati, kar ni. Pa....da najdeš svojega prijatelja. Aja...da ne pozabim...ta prijatelj......to si ti. |
|
Title: Re: Kam...? Post by LittleStar on 04.12.2003 at 12:30:51 en_bk wrote on 04.12.2003 at 12:05:29:
Ful ful lepo, en_bk. Veš kaj me zanima, a mamo pol mi tega prijatelja, ko ga spoznamo vsak svojega, al postane, al pa že je, nam vsem en skupen? |
|
Title: Re: Kam...? Post by aryan on 04.12.2003 at 12:33:34 tako pozitivno misljenje (poslusanje "prijatelja") lahko zacasno pomaga/pomirja/osrecuje. |
|
Title: Re: Kam...? Post by en_bk on 04.12.2003 at 13:19:07 wrote on 04.12.2003 at 12:30:51:
Mala zvezdica, ta prijatelj je vedno z nami, samo.....ali ga slišimo ali ne, ali ga hočemo slišati ali ne...je pa odvisno od nas. Eni mu rečejo višji jaz..eni visoki c...eni podzavest...eni...hehe..jaz ga imenujem... ;) |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 04.12.2003 at 14:09:30 Pozdrav... Res lepe stvari pišete... en_bk, ful lepo, hvala... Berem in se učim :) ... Ampak čutim da taka pomiritev in sreča deluje samo na moj ego... Moja duša je neodvisna... Ne rabi pomiritve... Ne rabi ničesar... Nič nima in vse ima... Za srečo ne potrebujem ničesar, našel sem sebe, svojo dušo... To je dovolj, srečen sem... Vendar moja sreča ni 100%... Omejuje me ego... Ego mi pravi da brez vsega ne morem biti srečen... Torej kot je napisal aryan, taka pomiritev sicer začasno pomaga, ampak je pa le zdravljenje simptomov in ne odstranitev vzroka bolezni... Če hočem probleme rešiti permanentno, moram it globoko, do izvira, in jih tam izkoreninit... No, to je samo moje razmišljanje, moj življenski projekt, hehe... Morda mi uspe, morda ne, vsekakor se ne bom dal kar tako... Bil sem obupan, na tleh in prišla je odrešitev... Zanimivo je da ljudje odrešitev iščemo v napačnih stvareh... Ko sem bil reven, sem rotil stvarstvo za zadetek na loteriji, ko sem bil osamljen za prijatelje... Vedno sem iskal rešitev za svoje probleme zunaj sebe... In šele sedaj sem končno spoznal svojo napako... Rešitev je v meni... Spoznal sem svojo dušo... Moja duša ni revna, pa tudi če ničesar nima... Moja duša ni osamljena, pa tudi če je sama... Moja duša je vse kar potrebujem... Vse kar potrebujem za srečo že imam... Prešel se čez fazo, dragi en_bk, ko sem potreboval vpitje, jok in obup... Ugotovil sem da to ni del mene, del moje duše... Zdaj lahko jokam, to dopuščam svojemu egu če se potem počuti bolje, ampak jokam samo fizično, trpi samo ego, moja duša je srečna, JAZ sem srečen... Ugotavljam da z spreminjanjem svojega odnosa do sveta lahko spremenim ves svet... Potencial je neomejen, občutek fantastičen... Zato se mi postavlja vprašanje... Če je ego zrcalna slika sveta, ali ga ne bi mogli obrniti, spremeniti v zrcalno sliko duše? Ali je to sploh smiselno, kajti potem ego res ne bi bil več potreben? Ne vem, res ne... Kako torej na ven delovati čimbolj v skladu z sabo in preživeti? V čem je sploh smisel bivanja duše v tej dimenziji...? No, sem odprt in zelo rad preberem še kakšno razmišljanje na to temo... Lep dan še naprej, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by m on 04.12.2003 at 14:20:27 S... wrote on 04.12.2003 at 14:09:30:
en_bk wrote on 04.12.2003 at 12:05:29:
|
|
Title: Re: Kam...? Post by aryan on 04.12.2003 at 14:30:27 S... wrote on 04.12.2003 at 14:09:30:
res je, treba je odstranit vzrok ne le blazit posledice. in kot vse drugo lezi tud vzrok nasega trpljenja, vznemirjenja ali negotovosti v nas samih. napacno delujemo. napacno delujemo ker nimamo dovolj znanja. dovolj znanja nimamo ker smo nenaklonjeni Bogu, ki je izvor vse eksistence, izvor vsega znanja in izvor vsega zadovoljstva. |
|
Title: Re: Kam...? Post by LittleStar on 04.12.2003 at 14:37:50 S... wrote on 04.12.2003 at 14:09:30:
Zakaj praviš, da duša si ti, ego pa ne? Zakaj vidiš ego kot nekaj zunaj sebe, dušo pa kot nekaj v skladu s sabo? Kaj pa če si na koncu koncev ta ego ti, zmeraj bil, boš? Zakaj ga potem ne bi tudi tako velikodušno sprejemal, kot sprejemaš le del sebe - tistega, ki ti je všečen. |
|
Title: Re: Kam...? Post by LittleStar on 04.12.2003 at 15:11:54 S... wrote on 04.12.2003 at 14:09:30:
Po moje je smisel bivanja duše, da se ponovno rodi - torej preporod. To se zgodi tako, da očistimo lasten um (ego) zares vseh nečistosti, dvomov, strahov... zato pač rabimo čas... Priporočam tole knjigo v branje: (Anna in Daniel Meurois-Givandan - DEVET STOPNIC) http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1027623138 |
|
Title: Re: Kam...? Post by soncnica on 04.12.2003 at 15:28:44 Pozdravček S...! Zelo dobro razmišljaš. E... čez kak mesec ali dva boš že boljši. Na žalost, se učimo ob padcih, a vstanemo močnejši. ;) Verjamem vate, uspelo ti bo :) Lep dan ti želim |
|
Title: Re: Kam...? Post by Guest on 04.12.2003 at 20:54:38 wrote on 04.12.2003 at 14:30:27:
A je bog tudi izvor vse neeksistence, neznanja in nezadovoljstva? |
|
Title: Re: Kam...? Post by titanic on 04.12.2003 at 21:07:33 wrote on 03.12.2003 at 13:34:27:
Glej, glej. Mislim, da si na pravi poti. Vsak, ki je prišel do nekega globljega spoznanja, je prišel skozi trpljenje. Tudi ti si že nekaj pogruntal in še gruntaš in še boš... Vse ob svojem času.... Iz vsakega gnoja pa zraste lepa cvetlica.... Vsak preporod je boleč, potem pa, ko se zaveš, ti je pa vse poplačano in si priznaš, da se je izplačalo. ;) tu imaš prijatelje, ki ni potrebno, da jih vidiš - jih čutiš. ;) |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 04.12.2003 at 22:21:53 wrote on 04.12.2003 at 14:37:50:
Se strinjam, morda sem z to delitvijo pretiraval, to sem storil zato ker čutim svoj ego kot nekaj negativnega... Seveda je ego del mene, ampak ni pa jaz... Jaz sem moja duša, ego je samo en vmesnik med dušo in tem svetom... Sem bitje na poti k samozadostnosti, glavna ovira na poti je pa moj ego... Ego je odvisen od okolice, ima potrebe, želje pričakovanja... Duša je samostojna, popolna... Sam sem sedaj v točki ko zdravim ego odvisnosti... Ego se temu močno upira... Ve da ga te odvisnosti ohranjajo pri življenju... To je hkrati tudi odgovor na lastno vprašanje: ego je v bistvu skupek teh odvisnosti, in ko ga ozdravim ne bo imel več vpliva name, torej bo nepotreben... Kot sem že rekel, zaenkrat se stvari lotevam korak za korakom, zelo previdno, pred vsako odločitvijo razmislek ali lahko to kako škoduje meni ali komu drugemu... Obstajajo situacije, ko ne moreš zmagat, se pač odločiš za manjše zlo... Obstajajo tudi situacije ki mi še zdaleč niso jasne oz. mi ni jasno kako jih bom rešil... Ego naprimer ne more biti srečen brez družbe... Osamljen je, in posledično me polni z otožnostjo... No, ker sem zdej zavzel kritično distanco do vseh emocij te otožnosti niti ne jemljem resno... Pač počakam in mine, zavedam se da je to čustvo izval ego in je neutemeljeno... No, torej je ena od odvisnost mojega ega družba, prijatelji... Kako to rešiti? Abstinenca bi pomenila popolno izolacijo od okolice... To je pa dandanes skoraj nemogoče... Kakšen zanimiv predlog? Soncica, titanic, hvala... ...ampak u bistvu nč vem, pravzaprav nimam pojma, tole so samo teoretična razmišljanja, rezultat knjig, ki sem jih prebral, morja občutkov ki me spreletavajo in prestrašenega ega... Ne vem niti a je tak racionalni pristop sploh primeren za tovrstne probleme? Sem celo življenje čutil ko bi moral misliti, zdaj pa razmišljam ko bi moral čutiti? Ne vem, živim iz dneva v dan in upam... Ampak priznam, da ne glede na to da tole moje pisanje izgleda precej pesimistično ali mogoče depresivno, se počutim dobro, neobremenjeno... 25let sem bil omejen z strani svojega vedenja in priznanje da u bistvu nimam pojma kaj bo in me zaradi tega ni treba biti ničesar strah me je osvobodilo... Kar bo pač bo, našel sem sebe in tega mi ne more vzeti nihče... Trpljenje poznam, pripeljalo me je do točke v kateri sem in zato ga sprejemam z nasmehom... Pravzaprav sem srečen... Zakaj? Ker nimam razloga da ne bi bil ;) ... Lp, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 04.12.2003 at 23:18:20 predlog je da nč rezat ... sploh pa ne odvisnosti ... postopoma je treba z egičem ... on je popolnoma pogojen s časom in prostorom ... namera tud pomaga ... sploh kadar veš kam greš ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 04.12.2003 at 23:30:31 Imaš prav... Tudi to, da hočem vse takoj&zdaj je ena od odvisnosti... Hvala :) ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by aryan on 05.12.2003 at 08:56:36 wrote on 04.12.2003 at 20:54:38:
Bog je izvor vsega in vsakogar. on je vrhnovni energetik, vse ostalo pa so njegove energije. energetik in energija sta nerazdruzljiva, zato sta eno a hkrati razlicno, kar omogoca ljubezen. delcek ene izmed njegovih energij ("mejna") smo tudi mi. lastnost te energije je da se lahko svobodno odloca ali bo sluzila Bogu, energetiku direktno naklonjeno ali pa ne. ljubezen ne pozna prisile, zato tud je dana svobodna volja. ce se mi odlocmo bit nenaklonjeni Bogu pol nas prekrije ena njegova druga energija, iluzija in pod vplivom te se poistovecamo z minljivimi materialnimi telesi vseh vrst. ker se poistovecamo z minljivo stvarjo nas je strah neobstoja. ta strah odpade ko se zaves svoje prave vecne narave. ampak tud samo obstajati se ni dovolj. res je mogoce to neke vrste mir, brez jeze, strahov, dvomov itd., ampak tak obstoj ni izpolnjiv. zato je treba istocasno zvedt tud kaj je namen nasega obstoja in v skladu s tem delovat. takrat smo lahko pomirjeni in tud ekstaticno izpolnjeni. ja, Bog je tudi izvor neznanja, ne-eksistence in nezadovoljstva, ampak nanj ta iluzorna energija ne vpliva. vpliva pa na tiste, ki smo mu nenaklonjeni. |
|
Title: Re: Kam...? Post by en_bk on 05.12.2003 at 12:41:07 Enkrat...ne...že večkrat, mi je Konfuzij, moj prijatelj, dejal: bk, na problem naletiš zato, da ga rešiš in se nekaj naučiš, ne da bežiš pred njim. Kriviti nekoga drugega, na primer tako osovraženi in popljuvani ego (ali ni ego jaz?), samomor ali otopelost, poistovetenje z nečem imaginarnim in zavračanje lastnega telesa, lastnih čustev, lastnega uma, lastnega življenja kot nečesa tujega, nepomembnega..... je beg. Beg je lastnost strahopetcev, pogumni prevzemajo odgovornost...za svoja dejanja..za svoja čustva...za svoj um...za svoje telo...za svoje življenje. |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 05.12.2003 at 13:25:46 bk, ni tolk point v zvračanju krivde na ego ... ego je bolj nekakšna abstrakcija nečesa kar je zelo težko definirat. in vzroki za večino težav (če ne vse) so tam ... tisto tam pa je seveda del mene ... tko da ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by e on 05.12.2003 at 14:04:19 Res je ni point, da je ego treba obtoževat. Že z prepoznavanjem se topi, kot kocka ledu. Sej vemo, maš dve poti. Ga stopiš, postopoma z opazovanjem ali pa ga nabiješ na tako težo, da se enostavno razpoči in odpade. Srednja pot, je oboje, to se vsak posameznik odloči, kok hitro bo delal na tem. Spoznal sem, da je srednja pot, le osebna odločitev, da odlagaš, oziroma mogoče nisi še pripravljen, ali pač bi rad še mal užival pred strmim vzponom.... Ko govorim o srednji poti, že vem, da je nekaj dobro, da naj bi to in to naredu, ampak ne naredim, ne stopim korak naprej, iz lastnega samoljublja (pač ljubim tudi svoj ego)..... ;D ;D ;D S.,. prov lušno debatko si nabacil Edi |
|
Title: Re: Kam...? Post by en_bk on 05.12.2003 at 14:48:18 gape wrote on 05.12.2003 at 13:25:46:
Hehe, ego ni abstrakcija nečesa, kar je težko definirati. Ego...to sem jaz. Je pa res, fino sede, če lahko obtožiš, okriviš nekaj ali nekoga, ki ni ti. A ni fajn, ko rečeš...ne, ne..nisem jaz kriv...ego je kriv...jaz sem ja dobra duša, pošten, priden...ampak ta kurba, ta ego, ta me jebe. On je vsega kriv. Halo. To je beg, beg pred odgovornostjo, beg pred spoznanjem, beg pred samim seboj. Če sem dvoličen, sem dvoličen jaz, če lažem, lažem jaz, če varam, varam jaz, če sem nevoščljiv, sem nevoščljiv jaz, če sem nestrpen, sem nestrpen jaz, če sem pohlepen, sem pohlepen jaz, in to so moje slabe lastnosti, samo moje in jaz in samo jaz bom z delom na sebi te moje slabe lastnosti lahko spremenil in popravil in odpravil. Dokler tega ne storim, nisem dober, dober kot celota in ne morem reči, da sem sicer kot poba dobra duša, ki ga malček jebe ego. Beg v neko razdvojenost na en pokvarjen ego, na ničevost čustev, na umazane misli, na maloumen um, na gnilost in minljivost telesa in na eno čisto dušo, ki je čisto aut od vsega prej opisanega in s katero se v našem begu pred odgovornostjo takooo radi poistovetimo, je laganje samemu sebi, metanje peska v oči sebi...je jebanje sebe. |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 05.12.2003 at 15:31:05 kolkr za koga ... sploh pa nisi razumel kaj sm hotu povedat bk ... se strinjam s tistim kar si napisu ... do neke mere ni hec v krivici ampak v vzrokih srednja pot pa je samo manj strma od strmega vzpona edi ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by titanic on 05.12.2003 at 21:58:36 en_bk wrote on 05.12.2003 at 14:48:18:
ni nam treba se posipavati s pepelom, biti žrtev.... ni se nam trebe istovetiti z našimi čustvi, ki so včasih :-/ neugodni, ni nam treba vsega šita vlečt nase. Ego je del nas, nad katerim imamo lahko vpliv, če želimo. Tako kot na svoje misli, občutke... je pa res težko in še težje, če mu dajemo moč in se mu pustimo, da prevlada. ampak.....vaja dela mojstra....mojster pa vajo ::) |
|
Title: Re: Kam...? Post by en_bk on 08.12.2003 at 15:00:16 gape wrote on 05.12.2003 at 15:31:05:
Res ne razumem...bi pa rad. Mi lahko pomagaš? |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 08.12.2003 at 20:20:49 gape wrote on 05.12.2003 at 15:31:05:
en_bk wrote on 08.12.2003 at 15:00:16:
kaj pa vem ... verjetno lahko probam ... praviš da ego ni nekakšna abstrakcija ... jest gledam na ego kot na vse vzorce, ki jih trenutno še imam (kot človek) in še vedno vplivajo na moje odzive. ponavadi so ti odzivi 'negativni' - vsaj 'druge' spravljajo bolj v slabo kot pa v dobro voljo. ni hec v krivici ampak v vzrokih se reče ... nihče ni kriv za to da so moji odzivi taki, dočim, vzrok da so oni taki je pak zapisan v vzorcih (vzrok da se je to zapisalo je drug problem). če bi vzrok odpravu bi odpravu vzorec in se ne bi več tako odzival na takšen vhod. se reče ... na tak in tak vhod, ki je vedno v meni vzpodbudil tak in tak izhod (reakcijo) v meni reakcije več ne spodbudi, ampak imam možnost na akcijo odgovorit z akcijo ... tj ... nisem več robot ... kar se tiče tega vzorca vsaj ... se reče ... ni fora v tem da obtožiš nekoga ali nekaj drugega da je kriv ampak da se zavedaš da je vzrok tam in tam ... in začuda so več ali manj vsi vzroki spravljeni tam. se reče ... ti vzorci so del mene, mene kot človeka, pa tudi kot duše (duša nosi zapis), ne pa tudi MENE - JAZ SEM. krivda http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;num=1036317172;start=0#5 Krivda je primerna beseda, ki pokrije vse različne načine, s katerimi se odzivamo na našo senco: zavrnitev, zanikanje, gnus, strah, sovraštvo, beg itd. Krivda je način, kako ego reče: "Pojdi stran, nisi mi všeč, ti nisi jaz." Z drugimi besedami: "Živjo senca." Krivda ponavadi spremlja neprijetne občutke, medtem ko se želimo čim bolj odmakniti od vira neugodja, ki ga ego doživlja kot nekaj izven nas. Zakaj je temu tako? Razlog, zakaj je senca tako neprijetna, je, ker ego obstaja samo kot nasprotje sence. Krivda služi kot orodje za ločevanje med egom in senco. (v senci je ravno tako višji jaz?) se reče ... kriv ni noben ... vse samo je ... vzroki so pak ... zdej kaj točno si pol naprej govoru o begu ipd ... ti jazi o katerih govoriš ... kdo si ti sploh? kako bi ti SEBE opisu sploh? se bi opisu tko kot je napisano v Reply #26 ??? verjetno ne ... torej ??? hočem rečt ... prvi odstavek nekako ne odraža mojega 'state of mind' ... tko da ... o begu nebi zdele več ... edin ... če bi res rad vedu ... kaj pač jest mislm, ker ... lahko da se motim ... pa tud, k me že glih sprašuješ http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;num=1036317172;start=0#2 kaj mislim in to ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 08.12.2003 at 23:13:29 Fina razlaga... No, zdej se utapljam v branju, stvari so mi malo bolj jasne... ...ne vem, sam kakšne bistvene spremembe v svojem življenju ne opažam, razen tega da se več smejem in sem veliko bolj neobremenjen, ampak okolica mi sporoča da se spreminjam... Vzel sem si čas zase, ampak še vedno me čaka ogromno dela... Ego pa za vsak korak najde 1000 izgovorov, hihi... No, zdej imam par čist praktičnih vprašanj, pa če ima kdo kakšen predlog bi bil hvaležen, drugače me pa tut že samo tole pisanje ponavadi usmeri proti odgovoru... Zanima me kako ostati buden in na preži non-stop? Kadar me spreleti kaj slabega, se v meni sproži alarm in dokaj hitro občutek nevtraliziram... Zaenkrat kakšnih večjih vzorcev nisem uspel odpraviti, ampak se mi ne mudi več... Mogoče je že to korak naprej... Glavni problem pa so dobri feelingi ki jih zbuja ego...Kako nevtralizirati te občutke in ali jih sploh moram? Ne vem, zdi se da lahko ego tudi z dobrimi občutki, do katerih nimam razloga za kritično distanco, prevzame oblast... Resda se mi sedaj zdijo razlogi za večino teh dobrih občukov bolj ali manj nepomembni, ampak nevtralizirati jih pa ne znam... Ok, čas... Zanima me kako je z željami? Vse moje želje se navezujejo na ta svet iluzij... Mogoče edina želja katera je tista prava je da bi bila moja duša svobodna... Osvobojena ega... Vse druge me sicer momentano prevzamejo ampak po premisleku postanejo nepomembne... Pa zanima me še kako je z čutenjem... Čutenje je lastnost duše... Do sedaj še nisem začutil ničesar do nikogar, česar mi ne bi uspelo pripisati egu... Kako veš, da je čustvo res pravo, res tvoje in ne izhaja iz vzorcev, naučenih skozi leta? Hehe, kot je vrjetno razvidno iz texta sem še vedno precej zmeden... Napišem še kaj ko mi pade na pamet... Še enkrat najlepša hvala vsem za vse :) ... Lp, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 09.12.2003 at 01:27:42 jest gledam na vso reč tko: ker smo mel preveč slabih filingov (v tem lajfu) jih je zdej treba nevtralizirat z dobrimi (karma stuff) ... če smo mel preveč dobrih, verjetno kontra ... čeprov dvomim, ker se kompenzira tud z okolico reč, vsaj če je taka namera (jeuzus stuff) ... skratka ... ni treba mislit dobrih misli ... ni jih treba sploh mislt ... če pa že slaba uleti maš tehnike za jo odpravt ... niti ni treba delat dobrih del ... čim manj delat ... vsaj kar se karme tiče ... če si delu velik slabih del morš zdej več dobrih ... kaj češ ... dobrih filingov mislm da ni treba 'nevtralizirat', ni jih pa spet, po drugi strani, treba iskat ... zbirat ... tisti ki so, so za sprejet ... če je možnost razumet in če je možnost jih ozavestit ... ozavestit vzroke ... tko jeba odpade ... želje so izvor vsega trpljenja, kot vedo budisti povedat ... namera je boljša ... nameravam se osvobodit ... to je namera ... proti 'edina želja katera je tista prava je da bi bila moja duša svobodna... Osvobojena ega' ... sej je še izrazit ne znaš ... ber osvobajanje od sebe ... enga na dan ... lohka tud dva no ... ;D pa nameravanje čutenje po moje ni lastnost duše ... čutenje pak izkuša opazovalec ... čustvo ... interpretira ga pak ego ... vzorci ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by en_bk on 09.12.2003 at 12:36:37 Gape, hvala ti za razlago. Najbrž sem šel že tolikokrat skozi podzaveščanje in ozaveščanje raznoraznih svojih vzorcev (tudi cvetličnega z ivanjščico), njih spreminjanje, sončenje in senčenje, da nisem dojel, na kakšne vzroke misliš. Se ti opravičujem iskreno. Spoznavam (velja zame seveda), da sem vse, kar je del mene in da se z vsem tem tudi istovetim, in da sem zase, torej tudi za vse svoje dele in delčke, dobre in slabe, odgovoren. In to je beg, ko zanikaš del sebe, ko zanikaš odgovornost za del sebe...to je beg...proč od sebe. ;) |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 09.12.2003 at 12:57:00 gape wrote on 09.12.2003 at 01:27:42:
Zanimivo... Ok, recimo da imaš prav, zanima me kaj so po tvoje lastnosti duše? Oz. bolj natančno lastnosti duše ki jih lahko navežemo na ta svet? A me štekaš kaj hočem, k se mi zdi da mal kompliciram :D ... Ne vem, kako ali na kakšen način se duša sploh udejstvuje v našem življenju tukaj in zdaj? Jest sem si predstavljal zadevo približno tkole: Jaz sem bitje, duša, ideja ali karkoli že pač... Vse in nič... Upravljam z umom, um upravlja z telesom... Ego je vmesnik, sestavljen iz naučenih vzorcev ki interpretira vhodne signale in jih pošilja meni... Jaz lahko čutim, ego sam ne more čutiti, ima pa možnost pošiljat lažne signale in s tem izvat lažna čustva... Prišel sem do točke ko teh signalov več ne jemljem za svete ampak se jih lotim analitično, zato jih večina izgubi smisel... S tem nekako ego izgublja svoj vpliv name... Zdej ne vem, če čutenje ni lastnost duše se mi tale »ugibanje« mal sesuje... Kar v bistvu ni nč slabega in sem odprt za nove ideje... Samo zanima me od kje potem čustva in kako duša sodeluje v procesu življenja... Ali je notranji dialog dialog med dušo in egom ali med egom in umom...? Hehe, bluzim, upam da si vsaj pol zastopu ;) ... Lp, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 09.12.2003 at 14:42:09 Ok, še eno praktično vprašanje... Počasi ugotavljam da je razlog za večino mojih problemov če ne celo za vse velika potreba po zunanji potrditvi... To je moja največja odvisnost... Tukaj tiči vrjetno tudi razlog da svoje misli pišem javno... ...ampak od kje izvira ta potreba? In kako jo odpraviti...? Kje najti vzroke? Zdi se mi da večina vzorcev če ne kar vsi temeljijo na tej odvisnosti in da če bi se je nekako rešil bi se nekako sesuli... Ampak kako? No, predvidevam da je to glavni problem večine, pa me zanima kako se sami tega lotevate ;) ... Hvala... |
|
Title: Re: Kam...? Post by en_bk on 09.12.2003 at 14:50:34 Dragi S... V soboto, 6. decembra, sem na terasi opazil metulja, rjavega z rdečimi pikami. Sedel je na ograjo na vrtu in razprostrl krila. Poklical sem ženo, sam pa skočil po fotoaparat. Slikal sem ga, dvakrat. Oba z ženo sva ga opazovala z začudenjem, z občudovanjem. Ko sva se za trenutek spogledala, je kratkomalo izginil. V nedeljo, 7. decembra ob pol desetih zjutraj, ko sem vstal (če ne bi hodil v službo, ne bi vedel, da sončni vzhod sploh obstaja), sem hotel zapreti spalnično okno. Pol metra od okna, na veji forzicije, sem zagledal siničko, drobceno. Obrnjena je bila k oknu in ni odletela, nasprotno...zapela je...in pela hja..deset sekund zagotovo. Potem je odletela...jaz pa sem stal tam s polnim srcem nečesa čudovitega. Vsak dan malo pred sedmo zjutraj grem v službo čez kokrški most pri pošti. Tam nekje konec marca, začetek aprila, se moja pot podaljša za nekaj minut. Na mostu se ustavim in s pogledom v kanjon Kokre uživam v poslušanju ptičjega koncerta, ki doni mogočneje in lepše in bolj ubrano kot hm...Pink Floydi?, simfoniki s Sidartho?, Avseniki?...kar je komu ljubo. Ali je vse to brez veze, ali so to le hja, lepi trenutki, ali so to trenutki, ki osmišljajo življenje, trenutki večnosti, ali so to trenutki, v katerih se angeli pogovarjajo z menoj, bog mogoče? Nimam pojma, je pa lepo in vredno. S... ali veš, kakšen je bog, kakšne oči ima, kako se smeje, kako govori, hodi, kako diši?. Ima zelene oči, ko mi žena reče, da me ljubi, pa rjave, ko mi sin z navdušenjem razlaga, katero smer je preplezal v Koglu, pa zelene, ko mlajši sin skuha kosilo, ko sva z ženo v službi. Njegov nasmeh je nasmeh mlajšega sina, kot bi orehe stresal, ko se zasmeje dobremu vicu, pa nasmeh očeta, ko mi z njim izrazi dobrodošlico, ker po kapi ne more govoriti, pa grleni hvala moje žene z iskricami v očeh, ko ji prinesem najlepšo vrtnico z vrta, rdečo, z ujeto mavrico v kapljicah rose na venčnih listih. Njegov vonj je vonj hotne vzburjene ženske, je vonj po pomladi sredi decembra...... Ja, tu je, točno tu..le videti je potrebno, ne le gledati, slišati, ne le poslušati, otipati, ne le tipati...in ga najdeš, ne le iščeš...zagotovo. Kaj sploh bluzim, se sprašuješ najbrž. V čarobnosti, neskončnosti takih trenutkov je življenje in ti, in njegova in tvoja lepota, čarnost, enkratnost, vrednost in božanskost. Vse je tu, v tebi, okrog tebe, ta trenutek in vsak trenutek. Živi. :) |
|
Title: Re: Kam...? Post by Terrania on 09.12.2003 at 17:45:55 en_bk :) hvala :-* :-* |
|
Title: Re: Kam...? Post by Robi in N. on 10.12.2003 at 09:26:44 Quote:
Nič ni laž in nič ni resnica Vse je laž in vse je resnica. Vse samo JE, takšno, kakršno pač je. Dokler verjameš v laži ali resnico, verjameš le v svoja prepričanja. :) Robi. |
|
Title: Re: Kam...? Post by titanic on 10.12.2003 at 10:51:03 S... wrote on 09.12.2003 at 14:42:09:
Mislim, da EGO trka na vrata...... on hoče dvigniti samozavest, ampak revež..... na napačen način, da bi bilo za nas koristno.... čez čas postanemo.....ostanemo ...odvisni od tega sranja.... če ne naredimo kaj na tem. Meni pomaga meditacija in molitev. Komu drugmu pa :-/ mogoče kaj drugega...... |
|
Title: Re: Kam...? Post by Amstel on 10.12.2003 at 20:15:28 S... wrote on 03.12.2003 at 23:43:17:
S., zdravo. Moje mnenje glede abstinence je tako. Abstinirati pomeni v bistvu prekinitev nekega vedenja, s katerim svojemu telesu, psihi omogočaš omamo. Omamljati se s čemerkoli (sredstvo v bistvu ni tako pomembno), pomeni, da preprečiš bolečino, tesnobo. Preprečiš neka stanja, počutja, doživljanja, zaradi katerih si v slabem stanju. V nekem pogledu je omamljanje smiselno. Preprečiš bolečino. In sedaj dalje. Ko postopek omamljanja ponavljaš, postane tvoj edini vzorec spopadanja z bolečino, tesnobo, depresivnostjo, nemirom... itd. Poglejmo kaj pa je ta bolečina, tesnoba, nemir, depresivnost? Tej občutki imajo nek izvor. recimo izvoru nek spihološki konflikt. Gre za eno čudno stanje, ko karkoli napraviš, ti je tesnobno. Ti je kaj znano, blizu to? Po eni teoriji, so vse odvisnosti nadomestilo za odnose, za ljudi. Z odvisnostjo si sam zagotoviš to, kar ti zunanji svet pogosto ne zagotovi, ker je nepredvidljiv, nezanesljiv z vidika potreb. S... wrote on 09.12.2003 at 14:42:09:
Potreba po potrditvi od zunaj, če mene vprašaš, izhaja iz izgube stika s seboj. Ko smo nekoč naredili "klik", obupali, se prenehali kazati, ker je bilo preveč "dokazov" da nismo sprejeti. |
|
Title: Re: Kam...? Post by Amstel on 10.12.2003 at 20:23:57 S... wrote on 08.12.2003 at 23:13:29:
Več se smeješ... Lepšega dokaza za to, da si srečen.. ni.. :D Smo se pogovarjali pri temi o Egu o neutraliziranju "Plenilca" (ego).. s takojšnjo reakcijo na slabe misli... v stilu "Jezus (višja sila) sprejmi te moje besede, misli in jih preobrazi". Pri tem ne gre toliko za prelaganje odgovornosti na neko višjo silo, ampak za uspeh, da si misel zazna, da nisi zašel v vrtinec avtomatizma. |
|
Title: Re: Kam...? Post by Robi in N. on 10.12.2003 at 20:35:54 Quote:
Torej imamo stik s seboj, le takrat, ko smo sprejeti ? Robi. |
|
Title: Re: Kam...? Post by Amstel on 10.12.2003 at 20:51:12 wrote on 10.12.2003 at 20:35:54:
Po eni strani ja. A to je le kompromis po "kliku". Če bi šlo naravno, bi bil stik zagotovilo za vse. |
|
Title: Sem že tu... Post by Suzana on 10.12.2003 at 20:53:53 :) Iskanje potrditve in sprejetosti. Razlog, zakaj sem se počutila krasno na tem forumu. Razlog, zakaj sem se odločila ne sodelovati več. Le takrat, ko mi bo res želja deliti del sebe. Iskala sem potrditev & sprejetost dolgo časa. V okviru familije ju nisem prejela. Tisto, kar sem prejela od družbe, mi ni bilo dovolj. Potrebovala sem zapolniti praznino. Danes sem izredno hvaležna vsem forumašem, ki so mi pomagali, da sem prišla do zavedanja, da ne potrebujem potrditve & sprejetosti izven sebe. Logično, da si ju želim (no, vsaj od nekaterih ljudi), a obenem se zavedam, da tega ne potrebujem. In mi je tako lahko konec koncev vseeno in sem precej lažje zvesta sebi. Mislim, da je bilo govora v zadnjih nekaj postih v tem. Pač, moj pogled. In, še enkrat: hvala vam! ;) Suzana (Susi13) |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 11.12.2003 at 01:01:27 S... wrote on 09.12.2003 at 12:57:00:
lastnosti duše ... v duši so shranjeni vsi podatki o vseh življenjih ... kopija podatkov iz akaše ... duša je tud, vsaj jest tko vidm stvar, tisto kar povezuje vse kar ima zveze s to osebo - duh ... sveti duh ... substanca življenja mogoče ... ona se po moje konča tm kjer se tazadnje telo konča ... tanajblj-fino-energetsko ... tm pol več duše ni ... se reče ... fizično telo, je v končni fazi, materializirana duša, s tem da je najbolj materializirano vse tisto kar duša še ni, kar še ne obvlada, ali predvsem tisto kar jo od skoz jebe ... višji jaz u bistvu ... duša zaobjema tud avro, ta je lahko osvetljena ali ne, kar je osvetljeno imaš razčiščeno, ozaveščeno ipd ... uporaljaš brez napora, brez izgube energije ... ko si tak 100% ... je zmaga ... v vsakem primeru ... tud če boga ni ... več pač tuki ne moreš dosešt ... njih navezava na ta svet ... manifestacija - fizična - je mogoča samo v prvem nivoju ... iz vseh višjih nivojev ze zmanifestira prvi nivo ... nardimo najboljš kolkr znamo ... trenutno ... kako se udejstvuje ... omogoča življenje ... je bistven člen ... je u bistvu povezava med telesom in višjim jazom ... med duhom in materijo ... dušo ma višji jaz, pomoje, vsaj v naslednjem nivoju, skoz s sabo ... se reče ... tega se nimaš kej odvezovat ... to je del tebe ... to so podatki o tebi ... mogoče za naslednjega orla ... * Jest sem si predstavljal zadevo približno tkole: Jaz sem bitje, duša, ideja ali karkoli že pač... Vse in nič... Upravljam z umom, um upravlja z telesom... Ego je vmesnik, sestavljen iz naučenih vzorcev ki interpretira vhodne signale in jih pošilja meni... Jaz lahko čutim, ego sam ne more čutiti, ima pa možnost pošiljat lažne signale in s tem izvat lažna čustva... * tud jest si tko predstavljam ... more or less ... se reče ... vhodni signali so ... oni se začnejo prebijat skoz dušo (in že oddajajo vibracije, ki si jih duša zapomni) ... tuki k gre skoz dušo, skoz auro, skoz telesa, tuki obstajajo deli ki niso osvetljeni (ego) ti deli informacijo preusmerijo, ji spremenijo pomen, ji prilepijo kakšno čustvo, ki da sledi iz tona ali pa barve glasu, pa še kakšno čustvo ki sledi iz mimike telesa ... pol to pride kaj pa veš ... pomoje to pol šutne ob čute ... oči, vonj, sluh, bolečina ... taka sranja ... in ti sporočijo svojo zaznavo ... sanja se mi ne kam ... ampak pomoje da proti umu ... in ta se pol šalira s tem ... odreja reakcije ... višji jaz pak pošilja svoje signale proti dol ... te dost slabo slišmo, sej so ponavadi mal 'odfukani' ... in jih rajši preslišmo ... če signali niso spremenjeni je fajn, se um ne rab dost ukvarjat z njimi ... čim so oni osebno predenfani, je pomoje konc heca ... se je že začel cikel ... čutenje je pomoje lastnost interpreterja ... uma pomoje ... notranji dialog je dialog med umom in višjim jazom ... pomoje ... možno bi blo tud da je med egom in umom ... potencialno ... ker ... um je kuitak pogojen z vzorci - egom - razum pa glih tko (u bistvu je to ista stvar, samo da je na drugem nivoju) ... blj kt ego presvetljuješ, bolj sta um in razum presvetljena in aura presvetljena in oh in sploh lahko več resourcov uporabljaš, risorsov ki so bli prej al v iskoriščanju drugih, al pa so bli zarad nečesa zaklenjeni, da jih nisi mogu uporaljat ... znal ... upal ... ko presvetliš presvetliš skoz in skoz ... jah ta zunanja potrditev ... gape wrote on 08.12.2003 at 21:04:16:
sicer je čist v skrajnost ... ampak to je to ... to je ta vzorc ... pomoje ... to je od drugje ... ampak ... mogoče sm te pa prov zastopu ... zunanja potrditev je pomoje najblj krizna takrat ko si ti od tega odvisn na ta način da od drugih s tem sisaš energijo ... če je ne in te drugi potrjujejo, da si dobro opravu delo in če nisi odvisen od dela, ampak ga pač opravljaš, ker ti je zadost gut ... pol ni nč slaba ... rečmo če si ti odvisen od tega da neki upedenaš in pol te ljudje nja nja, kakorkoli že zgleda potrditev in od tuki nasisaš energijo, je jeba če se ti glih temu odpoveš (s tem pa dobivaš energijo glih), da boš energijo dubu nazaj ... se reče ... ti se temu odpoveš, prej pa že najdeš skupino zdravilcev (al pa neki) da te bo proti neki protiuslugi (karma stuff) 'napajala' z energijo ... je pa velika razlika ... tuki dobivaš energijo z namenom zdravljenja, tm si jo pa kradu drugim in oni so dobil bolezni zarad tega (no gut - karma stuff) ... vedno se da neki ... pomoje ... s čim se ti zunanje potrjuješ sploh v lajfu ??? mislm ... kako te drugi potrjujejo ... al kako kot viš mamo pa na to temo punce specialistke ... če maš odvečn čas ... al pa če ga nimaš mogoče ti bojo njeni texti pomagal ... je fajn punca ... moja prjatlca ... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=svetovalnica;action=viewprofile;username=Susi13 dol pr dnu mu reč naj ti spljune njene poste vn ... al jih pa posrči po username-tu |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 11.12.2003 at 13:14:35 Ponovno lep pozdrav :) ... Najprej hvala vsem za pomoč pri iskanju smeri... Pa hvala tebi, en_bk, ker si me spomnil da je treba ne samo teoretizirati, ampak tudi živeti ;) ... Pa hvala suzi ker je kar je, branje njenih postov mi je bilo v veselje... No, kljub temu me čaka še nekaj torije... Glede moje odvisnosti od zunanje potrditve: Negotov sem... V vseh pogledih... Nisem prepričan vase, nisem preričan v svoja dejanja, razmišljanja, ne vem če je to kar počnem prav... Zato potrebujem potrditev drugih... Rabim nekoga, da me potreplja po rami in mi reče priden, to si dobro naredil, da se zavedam da sem to res naredil ok... Rabim nekoga ki mi napiše da dobro razmišljam da se zavem da res razmišljam dobro... Rabim dekle ki stopi do mene na avtobusu in mi reče da dobro izgledam da vem da res dobro izgledam... No, ampak ugotavljam da so mi te stvari vedno manj pomembne... Ego se še vedno napihne ob taki potrditvi, in moja reakcija to jasno pokaže, ampak vedno manj... Mogoče sem že z razumevanjem te odvisnosti naredil prvi korak k ozdravljenju... Ne vem... Vem da recimo če mi kdo reče kaj slabega to name že ne vpliva več tako močno... Če bi me kdo pred leti zmerjal z oslom, bi bil osebno prizadet, in bi odreagiral temu primerno... Danes se me to ne tiče več... Pustim egu da se repenči, da je užaljen, da preklinja in besni sam zase, zraven še sodelujem in ga jezim, ampak ohranjam popolno kontrolo nad fizično reakcijo in se pri tem še zabavam :D ... ...pravtako ugotavljam, da lahko ohranim kontrolo nad večino situacij, ki so me včasih vodile v depresijo... Ego res besni, joka, trpi, tuli, ukazuje in se repenči, pustim mu to, zraven pa nanj gledam kot na majhnega togotnega otroka ki je ostal brez lizike... Vse sprejemam z nasmehom... Ne vem, vrjetno bom počasi nehal teoretizirati, zdi se mi da življenje ni teorija, našel sem pot do sreče, ugotovil sem da je sreča v meni, in zdaj ko me ego ne ovira več jo lahko uživam... Očitno res ni bilo toliko v dejanjih kot samo v razumevanju... Zanimivo... Moja pot je še dolga, ampak imam nekaj česar prej nisem imel... Poznam smer in način kako kako priti do cilja... Če pa ne pridem, pa tudi nič hudega... Zahtevati od življenja kaj več kot srečo bi bila požrešnost ;) ... Lp, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by aryan on 11.12.2003 at 13:31:16 S... wrote on 11.12.2003 at 13:14:35:
vprasanje je, ce te bo ta nacin in ta smer na konc zares pripeljala do srece. sam sej najbrz te tud bo, sam po dost trnavi poti. sam kaj ces, vsi se odlocamo po svoji svobodni volji in verovanjih na podlagi izkusenj. |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 11.12.2003 at 16:05:35 Aja, gape, še neki mi ni čist jasno pa me sam zanima če je kje kakšno zanimivo branje na temo: gape wrote on 11.12.2003 at 01:01:27:
Kako najlaže prisluhniti tem signalom? Pa v kakšnem smislu si mislu odfukani, k si nekak ne predstavljam ;) ... gape wrote on 11.12.2003 at 01:01:27:
Tut tole mi ni najbolj jasno... Od kje torej lahko pridobivam energijo? Ali lahko, če se odpovem zunanji potrditvi in s tem energiji od zunaj črpam energijo iz sebe? Nasplošno bi bil hvaležen za kakšen sestavek o temle pretoku energije, bom probu sam še mal pobrskat po forumu če imaš pa ti kej pa prosim ;) ... Lp, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 11.12.2003 at 16:37:59 signali ... intuicija ... če srčam intuicijo po forumu od userja admin vidm da če še nisi gledu matrice, da jo morš gledat ... asap razum intuicija vpogled http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1024141167;start=0#0 marihuana in intuicija http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samanizem;action=display;num=1026573974 INTUICIJA http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1006856278;start=114#114 Intuicija ali ... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1044847236;start=1#1 vzorci http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=svetovalnica;action=display;num=1037186235;start=36#36 Od kje torej lahko pridobivam energijo? energijo itak kdobivaš skoz od boga preko tazgornje čakre in od zemlje preko taspodnje, skoz usta in nos dobivaš prano, uzadi na tilniku maš sprejemnik za sončno energijo ... hrana, če je kolkrtolk kontrolirana, je glih tko izvor energije, v kakšnem primeru zna bit celo kradljivec energije ... obstaja še morje varjant kako do energije. gre se za to, da ni pametno uporabljat energijo ki pride od drugih, kajti ti drugi so minljivi in bo treba slej kotprej najt ene druge, tko da že čist iz logičnega gledišča to ni pametno ... lahko bi reku da energijo črpaš iz sebe ja ... ... pr teb je blem v tem k si odvisn od te zunanje energije, vsaj ti tko misliš - verjameš in zato _moraš_ se skoz samopotrjevat, da te pol še drugi potrdijo ... v neki normalni količini je to čist the best, če pa pretiravaš pa no gut ... skratka ... energijo se itak dobiva skoz ... edin kar je ... da se jo ustavt ... pa ne čist ... precej pa ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 12.12.2003 at 15:03:51 Pol je vrjetno razlog, da sem zadnje cajte kljub relativni pasivnosti totalno brez energije in fizično non stop utrujen v tem, da sem se odpovedal oz. zmanjšal pomembnost zunanji potrditvi... A se telo pol samo navadi črpat energijo iz drugih virov al mu/si lahko kako pomagam? Idealno bi res blo črpanje energije iz sebe... Iskanje virov iz okolice je spet skok v novo odvisnost :( ... Hvala :) ... Lp, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 12.12.2003 at 21:42:39 Aja, pa še eno vprašanje... Zdej mal poskušam prepoznavat vzorce pa sem ugotovu oz. bolj se mi je posvetil: moja potreba po tem da bi vse takoj in zdaj vrjetno izhaja iz mojega otroštva, ko sem res dobil vse kar sem se spomnil takoj ko sem se to spomnil... Mogoče lahko temu vzorcu celo pripišem moj quiting attitude, pa menjavanje faxov, pa služb... Vedno sem se vsega lotil z velikimi pričakovanji, ker pa se je v življenju za večino stvari treba potrudit sem pol, ker se v zadevi niso takoj realizirala vsa moja pričakovanja, razočaran obupal... No, lahko da je to posledica vzorca ali pa le nov izgovor, kaj pa vem... V glavnem zanima me kako tak vzorec najbolj učinkovito odpraviš? |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 13.12.2003 at 00:10:30 S... wrote on 12.12.2003 at 15:03:51:
ne bi smela bit panika ... maš tehnik malo morje, več al manj vse delujejo na odstranjevanju balasta ki se ti je nabral z leti ... ko ta balast odstraniš, maš kr naenkrat več energije, vsaj tko ti to dojemaš ... poglej si u samozdravljenje mal ... meditacija (na praznino) ne škoduje ... po vrsti ... tko kot so hiše v trsti ... kako ... odkliki se v tej smeri z namero da najdeš to kar rabiš, ko boš najdu, probi ... edin pazt je treba da se ne zapneš za eno tehniko, pametno je no ... imho ... in pa seveda ... da te ne odnese, da maš spodnje tri nivoje kolkrtolk ... čimbolj popedenane ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by Eva on 13.12.2003 at 06:19:40 S... wrote on 12.12.2003 at 15:03:51:
Vsaj eni ljudje smo taki, da če smo pasivni, kmalu začutimo izgubo energije in dalj časa, ko odlašamo, da bi karkoli naredili, pa če še tako vsakdanjega, težje je naredit tisti korak, da se premaknemo s tega mesta pasivnosti in brez energije. Moja izkušnja je taka, da moram potegnit zajlo - nekaj naredit, in potem se motor zalaufa in laufa in lufa in se počutimže čist odpikano od samga veselja, dokler si enkrat ne rečem: Ne da se mi zdele tole.. in pol se mi še uno ne da pa še tisto.. in se mi zdi, da ker energije ne uporabljam, je preprosto, kot da neha dotekat. Samo energija skoz doteka, tud tko, kot je gape povedal in v tvoji moči je, da jo sprejmeš, al pa se zapreš pred njo. amm in bog nas je ustvaru tko, da mamo vso notranjo moč, kar je potrebujemo. mogoče samo en mal zaupanaj vanjo rabmo, da jo začnemo koristit. potem ko ti parkrat rata, ti zaupanje zraste in veš, da če boš rabu, boš lahko črpal iz sebe. kadar je men teži, se obrnem ven - na angele, boga - v bistvu smo, kar se mene tiče, skoz v sodelovanju |
|
Title: Re: Kam...? Post by gape on 13.12.2003 at 11:50:58 Miska wrote on 13.12.2003 at 08:22:02:
ko se obračaš na ven za energijo, se obrni proti višjim nivojem, angeli, vodniki, mojstri, bog himself ... ne pa na spodnje ... drugi ljudje ... |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 15.12.2003 at 19:24:05 No, da počasi sklenemo tale topic... Rad bi se še enkrat zahvalu vsem za pomoč, res lepo od vas... ...prepričan sem na dobri poti, hvala gape, tale site&forum je res zakladnica dragocenih informacij in zdi se mi da me čaka še veliko branja preden bom spet kej napisal :) ... Moje življenje je lepše tudi po vaši zaslugi :-* ... Lp, S... |
|
Title: Re: Kam...? Post by titanic on 15.12.2003 at 20:25:54 S... wrote on 12.12.2003 at 15:03:51:
človek velikokrat ve, kje je energija, pa še vedno išče drugod....dokler mu ne pride v navado....traja... in se uči.. na svojih napakah. Ko spregleda, mu je lažje. Se obrne v sebe, črpa energijo iz sebe, saj je v vsakemu Bog. In to je bližnjica do Resnice. :-* |
|
Title: Re: Kam...? Post by en_bk on 16.12.2003 at 09:27:45 S... wrote on 12.12.2003 at 21:42:39:
Se reče, da je trma ena jako in sploh fest pozitivna lastnost, če se jo oprimeš , ko potuješ proti zastavljenemu si cilju. Sem se spomnil ene definicije socializma, ki jo lahko vsakič preneseš na svoje potovanje, in se glasi: Socializem je ladja na poti v svetlo bodočnost (komunizem). Valovi jo bičajo z leve, pa z desne, ladja pa pluje vztrajno, neomajno proti cilju. Kaj pa potniki? Bruhajo. ;) |
|
Title: Re: Kam...? Post by S... on 22.12.2003 at 12:27:46 Me again :) ... Rad bi se vam še enkrat zahvalil ker ste mi pokazali pot... Moje spoznanje: Energija je ljubezen, vse je ljubezen, popolnost je stanje ljubezni, ki ga lahko dosežem le z brezpogojnim sprejemanjem sebe in sveta... Kot je napisal bk, če nekoga ne sprejmem kakršen je je to moja slabost (prelaganje odgovornosti na ego je sicer lažje, ampak tudi ego sem jaz), in ker je to moja slabost je tudi na meni da jo odpravim... Čutim, vrjamem da sem tega sposoben in z vsakim odpravljenim vzorcem sem bližje popolnosti... Grem, čaka me še ogromno dela, ki se ga močno veselim :) ... Hvala vam, vse vas imam res zelo zelo rad :-* ... Lp, S... |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |