| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Verstva, religije, filozofije, kulture >> Etika in morala http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1049871982 Message started by ten-nej on 09.04.2003 at 09:06:22 |
|
|
Title: Etika in morala Post by ten-nej on 09.04.2003 at 09:06:22 Etika je nauk oziroma vednost o dobrem (dobrem za vse - nravnosti), medtem, ko je morala že nek kodeks ali skupek norm, ki svojo skrajno obliko dobi v zakonu. V bistvu gre torej za to, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj zlo. toliko zaenkrat |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 09.04.2003 at 09:08:10 Etika morala to me ne skrbi, jst pravim ščurk je kriv, dokler je živ. Tu dvoma ni. (Adi Smolar) |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 09.04.2003 at 10:44:47 Ten-nej, v topiku o simptomih religioznosti si ugotovu, da je patološkost vere v njenem verjetju v univerzalnio odrešujočo resnico. V tem smislu je patološpka tud etika in morala, ki sta zgrajeni na tej veri v univerzalno lepo in dobro. Nasproti tej pataološkosti si postvau subjektivno spoznanje resnice, ki je enako odrešujoča lahko tud, če je nekoristna, grda in uničujoča. Univerzalnost je tako v priznavanju subjektivnosti, etika in morala pa sta razvezana zavezanosti dobroti, lepoti in univerzalni pravičnosti. Prosvetljenska korak k razvezi etike od univerzalno odrešujoče resnice že nardila, ko je rezglasila etično normo, da nima nihče v posesti univerzalne resnice oz, da svoje resnice nima pravice postavljat nad resnico drugega. Na tem etičnem principu je zgrajena demokracija, ki predpstvlja svobodno izražanje subjektivne resnice tako, da je izražanje religiozne resnice postvila v zasebno sfero, na političnem nivoju uvedla pa svobodno oblikovano večinsko voljo postavila za zakonodajni inštrument. Prosvetljenska etika pa je bla kljub pragmatizmu utemljena na v bistvu religioznem idelau univerzalnega dobrega, v družbenem smislu utelešenega skoz prakticiranje gesla bratstvo, enkost in (osebna) svoboda, v narovsolovnem pa skoz principe eksperimentalno dokazljive resničnosti v naravnem/božjem redu. Prepostvljam, da sva oba prišla do spoznanj, da ti prosvetljenski ideali ne delujejo več in da je čas za novo etiko. A ta tvoj koncept totalnega subjektivizma prepostavlja v tud konec etike v prosvetljenskem smislu osebne in dogovrne zavezanosti idealu dobrega? Ker prepostavljam, da ne vidiš nobene rešitve v ponovnem religiozno/metafizično utemljevanju etike na univerzalnem dobrem te sprašujem, a nima morda prav ta totalni subjektivizem ene vrste religioznih temeljev? Saj če subjektivno resnico postaviš z vso gotovstjo nasprot univerzalne resnici je to v bistvu tud na (subjektivni) veri utemljeno prepričanje, ki prav v ničemer ni 'nad' religiozno univerzalno versko resnico. Po moje jo religiozni vernik z vso pravico označi za patološki pojav, ki ogroža njegovo resnico, pa ne samo resnico, temveč tud za napad na etiko in moralo, znotraj katere zvojo zavezanost dobremu lahko legitimno izraža. Daj mi prosim razmotaj to dilemo al pa napiš po svoje bolj natančno, na čem je utemljena ta nova etika. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by LittleStar on 09.04.2003 at 10:56:06 Tu še nekaj o morali, da bo fse tak ko mora bit ;D http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1008577849;start= |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 09.04.2003 at 11:05:26 Evo, kaj sem s tega tvoja linka dol snev kot dober primer nove morale: Morala - ločevanje: dobro - zlo ne morala, ne etika, ne zakoni ... srce ;D ;D ;D |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 09.04.2003 at 11:47:45 Titud, modrost je vedeti, kaj storiti, vrlina pa pomeni zmožnost in pripravljenost, da to tudi storiš. Etika in morala (besedi pomenita takorekoč isto, etika ima grški izvor, morala pa latinski - skozi teorijo pa koncepta dobita drugačne pomene) sta po svojem bistvu disciplini, ki obravnavata človeško delovanje (prakso) v družbi in svetu, pri čemer je etika v širšem pomenu filozofska disciplina (nauk o dobrem), morala pa ponavadi predstavlja neka napisana ali nenapisana družbena pravila kaj je prav ali družbeno sprejemljivo in kaj ne. Ne vem, če sem zares postavil vse skupaj v takšen skrajen subjektivizen, kot ga mi pripisuješ - sam raje gledam na to kot na spoznavno enakost subjekta in objekta, z minimalno prednostjo subjekta. Kar pa se tiče resnice, sem kritičen predvsem do platonističnega predsodka, da je resnica, ki je Smisel tudi lepo in da mora biti to, kar je najvišje dobro tudi lepo. Povedano drugače, da je resnica (če je z veliko) nekaj dobrega in lepega. Skratka, gre za kritičnost ne pa za zanikanje. lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 09.04.2003 at 12:17:37 Quote:
O.k. vzemimo, da ni nujno, da je moja resnica tud nujno najvišje lepo in dobro zame. A je pol to tista 'naravna' varovalka, ki mi preprečuje, da bi na svoji resnici skušal temljevat kakršnokoli etiko z argumentom, da bi bla lahko univerzalno uporabna tud za druge? Ali pa je univerzalna uporabnost take etike prav v tem, da osvobaja posmeznika 'sužnejstva' kakršnikoli estetiki? To je sicer dost pogosta postmodrnistična predvsem umetnišla poza (pluralizem estitik oz. estetika neestetskega), ampak je težko v ozadju razpoznat etiko, ki jo na taka estetika prazparav propagira. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by mind on 09.04.2003 at 12:20:12 Quote:
Po moje se etika od posameznika do posameznika lahko razlikuje (je subjektivna) prav zaradi družbenih proizvodov kot je npr. morala. Namreč skoraj prepričan sem, da si bo nek otrok, ki je rojen v nekem plemenu in bo nato vzgajan v zahodni kulturi izoblikoval drugačno etiko kot pa če bi bil vzgajan v plemenu. To pa predvsem zaradi različnih moralnih norm, ki vladajo v eni in drugi družbi. Iz tega sledi, da človek izoblikuje svojo etiko na podlagi nekih zunanjih dejavnikov (moralnih norm,družbe) in pomoje je prav zaradi tega etika posameznika subjektivna in ne zaradi "naravne" danosti. Po "naravi" smo po moje vsi enaki, torej imamo etiko vkomponirano v sebe ze na začetku in iz tega izhajajoč obstaja samo ena univerzalna etična Resnica in vsaka religija v bistvu (tudi na podlagi magije) skuša to etično Resnico priklicat v posamezniku nazaj. Predvsem bi pa aryana vprašal če lahko Vedsko Resnico prikaže kot verodostojno in vredno za zaupat z vidika etičnega ravnanja. In kakšna je torej naša "izhodiščna" etika, ki naj bi jo vsi v sebi nosili. Kaj je dobro in kaj zlo ? LP |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 09.04.2003 at 13:15:50 Titud, Ko sem govoril o izenačevanju etike in estetike sem imel pred očmi predvsem pojmovanje resnice in smisla. Ko govorimo o dobrem imamo na to vedno vsaj tri poglede: -moje dobro -dobro drugega -skupno dobro (dobro za vse - v končni fazi za celoto). In znotraj vidikov dobrega potekata etika in morala. Dokler se prekrivajo ni nobene "etične" dileme, ko pa pridejo v navzkriž, stojimo pred izbiro med "večjim" in "manjšim" "zlom" - torej se ponovno sprašujemo, kaj je bolje za nas (oziroma kaj je za nas kot posameznike bolje). Konfucij je v svoji filozofiji dal absolutno prednost skupnemu dobremu - dobro je predvsem tisto, kar je dobro za vse, zato pri njemu dileme med zasebnim in skupnim ni. Prvi etik Sokrat (od katerega se je učil tudi Kristus), pa je dal prednost svojemu dobremu - tistemu za kar je sam menil, da je dobro. Za svojo resnico (ki je v bistvu svoj prav) sta umrla oba - medtem ko je Konfucij živel dolgo življenje vse do svoje naravne smrti. Univerzalna uporabnost vsake etike, je v tem, da nam pomaga pri odločanju za delovanje. Etika in morala nam dajeta naš prav. Po moje se osnovna in nezavedna etika vsakega posameznika ravna po njegovem dobrem (kar je bolje zame), ki je kot tako vpeto v moralnosti družbe v kateri je. Tu ima mind prav. Medtem, ko je bila religija predvsem servilna do vsakokratne trenutne politične situacije (pred 500 leti je tudi oblast prihajala od Boga - sedaj pa samo še morala) religija o dobrem ne govori, temveč se umešča predvsem v moralo. Prava moralnost in etičnost nista odvisni od nobene religije, čeprav ju vsaka sankcionira in jima s tem daje oporo. Problem etike in morale pa je sedaj precej podoben problemu estike in umetniške kritike, saj vse ostajajo za svojimi predmeti in dilemami (2000 let nazaj na primer problema kloniranja še ni bilo, tako kot tudi postmodernizma). Obe naj bi torej uravnavali človekovo prakso, hkrati pa capljata za njo. lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by mind on 09.04.2003 at 13:46:43 Quote:
Quote:
Ten-nej, nekaj me zanima. A bi kakšno živo bitje škodilo oz. kakorkoli škodovalo svojemu sobitju, kar tako, brez vsakršnega razloga ? To sprašujem zato, ker se mi zdi, da (lahko pogledamo živali, otroke) v svojem srcu nikoli ne bi počeli kaj takega kar tako. To se naučijo ! In naučijo se npr. z drobnimi "malenkostmi" kot so dovoljeno ubijanje živali (sekanje glav kuram, lovljenje rib na trnek..., skratka družbe) Sem 100 % da nek otrok tega zaradi svoje "čistosti" ne bi bil sposoben, tako kot ne žival (razen ko se pojavi vprašanje lastnega obstoja, t.j. lakota itd..). In zakaj vsa živa bitja hrepenijo po npr. ljubezni ? To te sprašujem zato, ker praviš da univerzalna Rsenica ni nujno lepa in dobra. Po moje se ta notranja "izvorna" ali "nagonska" etičnost povsem sklada z religijsko etiko ali iz nje izvedeno religijsko moralo. LP |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 09.04.2003 at 14:46:06 Quote:
Od kje ti pa to prepričanje? Treba je ločit religioznost kot potrebo po lepem in dobrem (ki seva iz enega v platonističnem smislu) in uresničevnje tega skoz religiozne dogme in moralo. Religioznost kot čustvena potreba še ni religija, skoznjo se se samo bolj ali manj avtententično realizira. Mislim, da prav iz te razlike črpa ten-nej svojo kritično distanco do religioznosti same, ki naj bi že v svojem etičnem izvoru izključevala predpostavko o obstju absolutno lepega in pravičnega/dobrega, na katrega potem posamični religiozni sistem 'lovijo' svoje vernike. Če tem njihovim 'pravljicam' odrekaš notranjo legitimnost, pol se jim tud moralno ne moreš zavezat. Ker nečemu pač moraš bit zarad svoje po moje tkorekoč 'nagonske' religozne potrebe po vračanju k enosti/izvoru (re-ligio) etično zvezan, pol ponavad tisto eno enačiš z pragmatično oblikovanimi etičnimi kriteriji, splošno moralo in popularno množično estetiko. Tle je pa nevarno, da zapadeš v en etični relativizem in duševno shizofrenijo, ki je itak splošna začilnost današnjega cajta. Naš temljen problem je v tem, da smo skoz evolucijo zgubl instinktivne vzorce za odolčanje med dobrim in zlim. Samo en primer: volk se npr. instiktivno umakne, ko se mu njegov volčji tekmec uleže na hrbet in s tem prizna poraz. Taka rekcija nima nč opravit z njegovo etiko, nagonsko ga mine ubijlska strast, ko se mu žrtev razgali. Tak instinkt majo skor vse živali, ki posedujejo morilsko orodje (zobe, kremplje, rogove, kopita...). Človk tkega morilskega orodja nima (več), se je nauču ubijat bolj softicirano (z orodjem in orožjem), zato je moral razvit tud bolj sofiticirane oblike inhibicije svojega ubijalskega nagona. Jest v tem smsilu ne bi računal na to, da ma otrok tak sofitciran mehnizem že v seb in da se mu bo sprožu avtomatsko. Ma narjene samo ene nastavke, ki jih z vzori in vzgojo lahko razvije tko al pa drgač. Se banalno sliš, ampak točn ta etična nedorečnost je človekova evolucijska prednost. V tem smsilu je svobodna volja, s katero upravlja intelekt, šele primorana vsakokrat sprot vzpostaljat seb ena etična izhodišča in moralne omejitve, ki se ponavad prilagajajo čist pragmatičnim potrebam, četud majo religiozno osnovo. Človeški pragmatizem nas je naredu človeške, ne pa rigidna/enoznačna/nezmotljivo (etična) načela, ki nam jih hočjo religije s svojimi obredi vprogramirat na izpraznjeno mesto nagonov. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by mind on 09.04.2003 at 15:55:10 Quote:
Titud, a lahko malo razložiš religioznost kot čustveno potrebo ? Po moje je religioznost daleč nad čustvenim nivojem (novo duha,duše ???) in se skozenj (skozi čustveno potrebo) v bistvu deluje oz. se kaže (v fizičnem svetu). Religija (in njene dogme ter morala) pa kot si sam napisal pomagajo uresničevat oz. realizirat to čustveno potrebo. In posamezni religiozni sistem potemtakem "lovi" vernike po moje samo zato, da se lahko sploh začnejo (zaradi takšne druzbe, oz. zaradi tako nizkega nivoja zavesti, itd..) zavedat oz. da lahko spoh vzpostavijo kontakt z univerzalno religioznostjo na najvišjem nivoju. Zato je pomoje možna religioznost v takem pomenu besede tudi brez religije ampak zaradi že omenjenih dejavnikov (kot si napisal da zaradi "izgube instinktivnih vzorcev" je pač religija potrebna. Religioznost je po moje nad vsakršnjo debato o etiki,morali, religiji , ampak se lahko samo "približno" opisuje in izraža v fizičnem svetu. Quote:
Sem pravkar opisal, da ne enačim pragmatično oblikovane etične kriterije , splošne morale oz. popularne množične estetike z religiozno potrebo (še manj pa z religioznostjo, ki je nad obema, tako kot sem prej opisal). Zato pri sebi tukaj ne vidim neke posebne nevarnosti shizofrenije ipd. :) ::) LP |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 09.04.2003 at 16:19:48 Maš prov, religioznost je več kot zgolj čustvena potreba, je prazprav tist čustveni presežek, ki omogoča transcedenco duševnega v duhovno in obratno. Ker je bla religioiznost ves čas pojmovana le kontekstu prakticiranja določene religije, je težko govort o 'čisti' religionosti. Ker je tud razum vedno vezan z nekimi praktičnimi opravili, je težko govort tud o čistem inteletku, čeprav ga je že racionalist descart pred skoraj 400 leti v tem smsilu že 'izoiliral'. Jest sem tovrstno izolacijo religioznosti prvič zasledu pri oshotu, ampak tud on je religioznost razvezal podložnosti religijskim sistemom predvsem zato, da jo je lahko naparvu svoj sistem v bistvu religiozngea prakticiranja. Jst se bo zdejle najbrž križal, kako opletava s tole religioznostjo nago in boso gor pa dol po nivojih, pa tud ten-nej tega topika ni namenu tolk religiji kot etiki, ki je od obeh ločena prav zarad tega, ker nima tako visokih duhovnih ambicij. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 09.04.2003 at 16:21:01 mind, očitno ti manjka izkušenj z otroci, ki sploh niso takšni nedolžni angelčkii, kot se jih mnogokrat opisuje - v genih je že zapisano marsikaj - recimo nagon za preživetje, ki nadvlada vsakršno dobroto in etičnost. Ljudje sami na sebi nismo nič drugega kot svoja živalska vrsta - ostalo je stvar kulture in vzgoje. In tudi medved pride in pobije več ovac kot jih trenutno lahko poje (v nasprotji z živalsko "etiko", kot jo radi nekateri propagirajo). Kar pa se tiče lepote in dobrote "univerzalne Resnice" je to stvar reklame - tisti, ki ta svoj "izdelek" tržijo, ga ne bi nikomur (ali pa le redkim) prodali, če ga prej ne bi olepšali in popravili (konec koncev religije vedno in povečini ostajajo na nivoju alegorije in neke zgodbe - imajo svojo alegorično resnico). S tem, ko so religije izgubile svoj primat na mnogih drugih področjih jim je morala ostala še zadnje pribežališče in tu so se verstva postavila svoj zadnji branik (res je, da religije morali dajejo neko oporo in jo sankcionirajo - še vedno pa ne v takšni meri, da bi jo morali umestiti kar znotraj nje). Sicer pa, če pogledamo po svojih prednikih, lahko vidimo, da s približevanjem človeku, krutost in perverzija naraščata. lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 09.04.2003 at 16:45:28 Quote:
Tle te morm popravt: pobijanje ovac je posledica trka medveda ob človeško kulturo, za katerga medved (še) ni uspel razvit inhibicije svojega ubijalskega nagona (tko kot npr. pes). Medved se v naravi ne obnaša ubijalsko, ne zna pa se ustavit v nenaravni situaciji, ko pride do ovc v ogradi ali hlevu :) Je tud vprašanje, ali so bili naši špredniki 'manj' etični oz. bolj kruti. Jest ne bi reku, saj je znano, da je blo prav 20 stoletjio najbolj kruto v vsej zgodovini človeštva. Se zdaj najbolj kaže ta problem sofiticirane tehnologije za ubijanje, ki mu ni sledila inhibicija sicer morda čist normalnega uničevalnega nagona skoz etiko. >:( |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 09.04.2003 at 17:04:44 Titud, torej so živali postale nemoralne zaradi srečanja s človeško kulturo ;) Vseeno pa to ostane protiprimer tako imenovane "naravne" etike. Poleg tega sem pri naših prednikih mislil predvsem na opice in na nekatere njihove načine obnašanja. Kar pa se tiče krutosti, obstaja več različnih pogledov (zame je zapor vsekakor civilizacijski napredek za razliko od predhodnih kazni - ko je npr. lahko upnik dolžniku odrezal primeren kos mesa ali ko so tatičem sekali roke). lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by himynameis on 09.04.2003 at 17:23:50 t wrote on 09.04.2003 at 17:04:44:
Živali nimajo morale in etike, ker delujejo po nagonu, ne po razumu. Razum ima le človek. :) |
|
Title: Re: Etika in morala Post by mind on 09.04.2003 at 17:30:19 Quote:
Quote:
mah, ten-nej, me res zanima, kateri otrok se bo veselil npr. pogleda na krvavečo žival ? a ti nisi kot otrok (verjetno tudi zdaj) rajš videl npr. dva zajčka in se z njima igral ? LP |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 09.04.2003 at 19:24:10 mind wrote on 09.04.2003 at 17:30:19:
Ne pravim, da se otroci veselijo nad mučenjem in trpljenjem, kar sem hotel povedati je, da otroci (podobno kot živali) s svojo spontanostjo ne morejo biti ravno zgled neke "etike", saj sploh ne vedo, kje je mera, ampak zadeve preprosto preizkusijo - delujejo brez etike (nekaterim se bodo zajčki zdeli pripravni za božanje - druge pa bo zanimalo, kaj imajo pod kožo - nekateri so bolj sočutni drugi pa manj). In že med zelo majhnimi otroki lahko vidimo bitko za pozornost in naklonjenost ter prevlado, ki je popolnoma egoistična in včasih tudi kruta. Veliko dvoličnosti pa je tudi v govorjenju, da je popolnoma naravno, če volk ujame srno, medtem ko je mesar, ki zakolje kralja živali nemoralen in v tem uživa. Do tega je prišlo skozi proces odtujevanja in polnjenje naših riti - skozi civilizacijo. Ker preprosto stopiš do trgovine in si kupiš zrezek, ki ga je nekdo zate naredil. In za otroke je sedaj piščanček tista lepa rumena puhasta kepica, meso pa nekaj, kar kupi mama v trgovini. lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Harry on 09.04.2003 at 22:10:37 Quote:
Za etiko ne bom govoril. Morala...hja, če ga moja psička kaj polomi, pride k meni s sklonjenjeno glavo in mislim, da ima moralnega mačka. Torej je to morala? Razum...če ga ne bi imele, se jih ne bi dalo nič naučiti. Torej razumejo. Torej je to razum? Nagon...ima človek in žival. LP Harry |
|
Title: Re: Etika in morala Post by himynameis on 09.04.2003 at 22:15:13 wrote on 09.04.2003 at 22:10:37:
Spoštovanje do gospodarja in strah, da je gospodar ne bi maral. To je vse. Quote:
Ne, to je nagon za preživetje. Če boš ti vsakič, ko boš hranil psa, zazvonil zvonec, se bo pes na to navadil. Naslednjič bo že priletel ob samem zvoncu, čeprav hrane ni. Quote:
Ampak človek ima poleg tega še razum. :) |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Andres on 09.04.2003 at 22:46:11 Mnoge vrste živali imajo več razuma kot ljudje. Da o nagonu niti ne govorimo. Se pa spomnim, da je nekdo, že precej časa od tega, napisal, da živali nimajo nobenega razuma. Narod preprosto gleda na živali zviška. Kdo ve morda so to tisti spodaj obriti, ker le tako so živalim najmanj podobni. :D Obenem tudi ni skrivnost, da volkulja lahko nahrani, pokrije, zaščiti dojenčka, enako kot mati. Brez razuma? Come on. Kdo je leta 1986 v Nemčiji držal dva tedna dojenčka pri življenju v zaklenjenem stanovanju? Nemška ovčarka. Zopet brez razuma? Andres |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Bardo_Thodol on 09.04.2003 at 23:12:25 Andres wrote on 09.04.2003 at 22:46:11:
Še sreča, da je bila ovčarka! A si prepričan, če bi bil ovčar, da bi tudi znal prehraniti dojenčka? Pa ne tega razumeti, kot da imajo (pasje) samice več razuma, kot samci ;) (le malce drugačno, bolj v zarod usmerjeno kemijo in seveda bolj razvite seske ...) |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 10.04.2003 at 07:51:43 Tole z nagonom smo z jst-om že nekak razdelal. Nagon ni samo genetska (matrerialna/kemična/instinktivna) kategorija, ki se odraža skoz čustvene reakcije na določene situacijo v okolju (pri čemer je okolje tud lastno telo). Recmo rajš tko, to je to le način, na katerga se manifestira duh v duši. Čustven plan, na katerem delujejo živali, je v bistvu enako sofiticran kot mentalni plan, na katerem se duh manifestira v človeški duši. Tle ni terminov več/manj, boljše/slabše ipd., ki so plod egocentrične interpretacije človekove evolucijske univerzalnosti. Človekov občutek superironsti izhaja iz njegove univerzalnosti, univerzalnost pa mu daje sposbnost upravljanja z mentalnim planom, sposbnost da misli/razume in da je čustvovanje podredu temu subtilnemu 'filtru'. Etika je ene vrste postopek 'strjevanje' tega mentalnega (kjer je vse možno in dovoljeno) v čustveno/čutno (kjer je nekaj ugodno/lepo/dobro ali pa neugodno/grdo/slabo). Razum/intelekt je sam po sebi neetičen, ker je hkrati 'duh' in etičen, ker je hkrati tud posamična 'duša', ki čuti/čustvuje. Ta dualizem nas mori, ker nam stalno nalaga odgovornost odločanja za prav in narobe (etika), zato se pogosto želimo prepustit instinktom, ki jih imamo v zgodovinskem spominu in ki jih vidmo pri živalih za dost uspešen čustven odzivnik na zunanje/notranje okoliščine. Točno to mesto zasedajo religozni sistemi, v katere večni vernikov prelaga tvegano odločanje med dobrom in zlim. Zato religija ne more bit samo razumska kategorija v filozoskem pomenu, ampak mora posegat globoko v čustven plan in na tak način poudarja čustveno komponento etičnosti. Problem religije je, da mora kot sistem stalno 'skrbno tehtat' ta odnos med duhom in dušo in mora stalno ohranjat svojo univerzalost, če ne se bodisi preveč specializira bodisi zvodeni in lahko cele civilizacije pahne v pogubo, tko kot se specializiranim instinktom ni mogoče prilagodit sprembam v okolju in zato izginjajo manj univerzalne živalske vrste. Tole organski oz. biologicistični vidik etike sem moral dodat, da se bomo laže izkopal iz njene behajvoristične interpretacije, ki je po moje samo en njen (pragatični) vidik in ne pokriva njenih duhovnih dimenzij, ki smo jih tud na tem forumu že dost dobr razdelal v kakšnem drgačnem kontekstu. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 10.04.2003 at 09:08:15 Quote:
Človek se na naravno etiko po moje ne more sklicevat, ker se etika v naravi kaže samo posamično: srna ma svojo, volk svojo, črv ma svojo, clo paraziti pa bakterije pa virusi majo svojo (svojih gostiteljev ne smejo do konca uničit, če ne s tem uničjo tud sebe :)) Človk kot univerzalno bitje ne more potegnt skupnega imenovalca iz vseh posamičnih etik (pa ni važno al so intsiktivno al pa razumsko utemljene) in na tak način nardit seb primerno univerzalno etiko, ker je tud človk posamično bitje, ki rab čist svojo etiko. Res je, da je zarad svojega razuma (tehnološke prevlade) odgovoren praktično za vse živo, ampka za vse živo je odgovoren predvsem skoz sebe (za lastno 'korist'), zato je navadno farbanje samega sebe, da dela karkoli zarad altruizma, zarad abstarktnega dobrega samega. To početje po moje ten-nej zameri religijam, ki slikajo človeku dobro v nekem absolutnem smislu in ga s tem v bistvu delajo nesrečnega oz. srečnega le pogojno z obljubo odrešitve, če bo sledil njenim zapovedim o dobrem in lepem. Finta odrešitve je losanju dualizma oz. losanju osebne odgovornosti za svoj obstoj, ki ga prinaša zavestno in sprotno odločanje na podlagi dost nestalnih etičnih načel, zato je najbližja pot do odrešitve, da se ta etična načela nekam fiksira. Najboljš na kolketivno oblikovne predstave o lepem in dobrem, ki jih sprejmeš (miloma ali silom) za svoja. Problem je v tem, da kakorkoli hitro postanejo ta načela konkretna, ne morejo bit več univerzalna, ker konkretno je lahko samo posamično. Etična načela so tako lahko univerzalna samo skoz svojo subjektivnost, skoz posamično konkretnost, kar pa je paradoks, ki ga religije v svoje kolektivistične sisteme ne zmorjo vkomponirat in se zato etični subjektivizem lahko kolkr tolk konkretno prakticira le v ateistični družbi, kakor se je izoblikovala na zhodu v zadnjih 300 letih. Z vsemi etičnimo/moralnimi posledicami oz. krutostmi vred, vključno množičnimi morijami, ki jih vse vrerske vojne skupaj doslej niso premogle. >:( :-/ ??? |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 10.04.2003 at 10:04:33 Po moje krustosti ne gre pripisovati sodobnim etikam ali njihovim pomanjkljivostim, temveč predvsem želji po imeti več ali želji po nečem, ki jo nekatera visoka razvita in najbolj moralna plemena izvajajo še dandanes. Lep primer je recimo izbiranje "manjšega zla" - v neki etiki "dobrega" se za zlo sploh ne bi smeli odločati, ne glede na njegovo velikost (ampak zato je Sokrat pil strup, Jezusa so pa na križ nabili). Pri izbiranju manjšega zla je po moje napaka v tem, da sploh ni meril (oziroma se jih ne upošteva) in določitve kaj je najvrednejše. Kar pa seveda ni res. Imamo človekove pravice (mogoče še celo preveč), katere pa so očitno samo mrtve črke na papirju - totalna neumnost. Cena človeškega življenja je pač v primerjavi z ostalimi stvarmi premajhna. lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 10.04.2003 at 10:42:45 Človekove pravice so tipičen primer poskusa vzpostavitve enih univerzlnih etičnih načel po religijskem vzoru, ki pa jim manjka ravno temeljna religiozna dimenzija: vera v njihovo učikovitost. Te pa ne more bit, ker se sklicujejo na pravice abstrakntega/splošnega posameznika, ki pa kot tak konkretno sploh ne obstaja: posmeznik je lahko le pripdanik take pa take religije/ideologije, take in take države in konc koncev čist konkreten in unikaten subjekt. Razumsko sicer čisto kosnsiteten dokument (bolj kot marsikateri sveti spisi), ki pa nima v seb nobenga čustvenega presežka, ki bi mu dal duhovno dimenzijo in s tem tud na metafizičnem utemljeno avtoriteto. Clo nasprotno, kadar se kdorkoli sklicuje nanje, je treba koj zastričt z ušesi in pogledat, v imenu kašnih pragmatično-sebičnih interesov se na ta univerzlni dokument sklicuje. Relativizmu oz. pragmatični izbiri manjšega zla so skor v celot podlegle vse sodobne religije, zato za folk duhovno tud niso več privlačne. Prava religioznost terja absolutno gotovost, ki jo je zrad tega mogoče dons lažje najt čist subjektivno, tko kot sta jo morala vsak v svojmu cajtu najt takratna disidenta sokrat pa kristus. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Harry on 10.04.2003 at 21:19:50 "Spoštovanje do gospodarja in strah, da je gospodar ne bi maral. To je vse." Ali strah ne izhaja iz razuma? "Ne, to je nagon za preživetje. Če boš ti vsakič, ko boš hranil psa, zazvonil zvonec, se bo pes na to navadil. Naslednjič bo že priletel ob samem zvoncu, čeprav hrane ni." Ča sva midva soseda in ti bom pomahal in ko boš prišel bova spila pivo. In vsakokrat, ko ti bom pomahal boš prišel in bova pila pivo. Se boš navadil. In potem ti bom enkrat pomahal in boš prišel in jaz ti ne bom dal piva. Kljub temu boš prišel, ker ne boš vedel, da ne bo piva. Pa imaš razum. "Ampak človek ima poleg tega še razum." Večkrat nima razuma, da bi razumel žival. LP Harry |
|
Title: Re: Etika in morala Post by himynameis on 11.04.2003 at 00:17:39 wrote on 10.04.2003 at 21:19:50:
Ne. Razum premaga strah. Quote:
Jasno. Ampak to še ne pomeni, da sem deloval po razumu. :) |
|
Title: Re: Etika in morala Post by tomi on 11.04.2003 at 01:07:44 Quote:
Kako lahko govoriš takšne ne-etične/moralne krutosti??! In ti bi rad bil nekakšen etik? Da mahaš sosedu le da bi preizkusil njegovo slo po pivu... Groza.. Sosed pa bo itak uporabil razum, ko bo videl, da ni več piva in se bo tvojemu mahanju na daleč ognil... ;D |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Harry on 11.04.2003 at 07:39:34 Quote:
Jasno, da si deloval po razumu, ker si razmišljal, sosed mi maha naj pridem na pir, žena gleda čez okno in je jezna, ker ve, da ne bo ostalo samo pri enem piru in si vedel, da te bo nazjala, ko boš prišel domov in si kljub temu prišel. Torej si najprej razmišljal. ;D LP Harry |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Harry on 11.04.2003 at 07:41:43 tomi wrote on 11.04.2003 at 01:07:44:
Tomi, sam ti ne veš, da je v kleti robe za špricerje kolikor hočeš. ;D LP Harry |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 11.04.2003 at 09:07:31 Quote:
Zakaj naj bi blo neetično, da nism dobil piva, saj mi tud prvič nism pršov k teb zarad piva? Relativnost take etike se kaže tud v tem, da je blo pogojevnje naslednjih obiskov z mojim pričakovanjem, da bom pr teb dobil pivo, neetično dejanje s tvoje strani do moje žene. Čeprav je blo po drug stran s stvoje strani gledano čisto etično, saj zakaj se pa ne bi imela oba bolj fajn, saj se imam očitno tud jest bolj fajn, kot pa če bi šel domov k ženi. Pa spet po drugi strani pa pet ni etično, da me zavajaš z alkoholom (takšnim ali drugačnim), pred katermu je moja žena dolgoročno brez konkurence? Evo v take etične dileme se človk lahko hitr zaplete, če si se pri sicer razumnem odločanju priseljen zanašat na tak etični relativizem. Relgiozna etika ma zato bolj fiksno določene predpostvke, ki problem etičnega relativizma maksimalno odpravjo tako, da razumu pustijo minimalno polje za odločanje. Seveda so tud te predpostavke zlo sugestivno vzpostvljene: sledijo nagonom, hkrat pa imajo imajo opojno privlačnost z odvisnostjo vred (čist podobna vaba kot jo uporabljaš s pivom in unim neomejnim virom užitka in veselja v kleti). In ko postanem religiozni odvisnik, ko se okusu slast blaženosti, sem šele primeren material za spejemanje in izvajanje moralnih restrikcij, s katerimi mi je pogojena pot v obljubljeno blaženost ( tko sem je še naprej hodu k teb in ne k ženi, četud pr teb ne bom dobu piva, saj si dal namig, da maš v kleti neizčrpen vir blaženosti :)). Mater, tole tole po svoje priredu. Bi skor moral dodat, da je vsaka pobnost s konkernimi osebami je zgolj naključna in nenamerna. ;) |
|
Title: Re: Etika in morala Post by gape on 11.04.2003 at 11:47:30 o morali in etiki je dobr povedu kononenko zadnjič na tv piki. on pravi da današnja znanost privzema da je vesolje, zemlja in človek nastalo naključno. in ker to privzema znanost, je to splošno sprejeto dejstvo. dočim, to da je vse to posledica naključja (v kar nas še kar prepričujejo, čeprav tisti znanstveniki ki še raziskujejo in ne spijo na strih lovorikah že vedo da temu ni tako) ima za direktno posledico to, da življenje nima namena. in če življenje nima namena, potem etike in morale ne zmoremo začutit, ampak jo samo upoštevamo skozi prvila - zakone. in če je temu tako potem vse odpade, saj postane edini cilj in namen življenja preživetje, odpade ekologija ... odpade vse kar sledi iz tega da obstaja namen in da obsaja bog. ko to vse odpade, pridemo tja kjer smo. v dreku. eni v večjem drugi v manjšem. skupni drek pa samo raste. dobr po eni strani se zmanjšuje, po drugi pa je sproti poskrbljeno da se precej bolj veča taisti kup, kup izpod katerga se zelo malo vidi. in smo v temi ... drgač pa ... kolkr jest štekam je etika bolj intuicija scena ... vest bi lahko reku ... po domače navodila višjega jaza jazu. se reče ... izhaja iz božjih zakonov, ki so nekako nespremenljivi. dočim morala, ona izhaja iz človeških ugotovitev. moralne norme je zapisal človek, ne bog in te se s časom spreminjajo. da sta bla 2 pedra skupi je blo pred časom popolnoma nemoralno, danes temu več ni tako, čez čas bo to čist 'sedlo' v moralne norme. morala je poleg tega da je zapisana v knjigah ipd zapisana tudi v naših vzorcih ... se reče ... mi po teh moralnih načelih delujemo ... in jeba nastane ko se ti vzorci srečajo z navodili boga. se reče ... nekatera moralna navodila/pravila, moralni vzorci niso enaki božjim pravilom in tu se najočitneje opazi dvojnost, ki povzroči izpraševanje sebe. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Harry on 11.04.2003 at 11:47:37 In začaran krog je sklenjen. Torej v tvojem primeru, Titud, ne šteje več morala, kajti zavedaš se, da boš imel moralnega mačka, razum ti govori, da ne hodi k meni, vendar kljub temu greš, ker te vleče tista opojnost iz kleti. ;D Ignoriraš razum, ignoriraš moralno odgovornost do žene, ravnaš se le po nagonu, ki te neustavljivo vleče v mojo klet. :o Je pa problem, če ne maraš špricerja in konzumiraš le pivo. ::) Tudi tule je vsa podobnost z resničnimi osebami zgolj naključna in nenamerna. 8) LP Harry |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 11.04.2003 at 13:23:24 Ta glaven problem odpora znastvenih krogov do etike, s katero hoče kononeko kot znastvenik okužit znanost, je v tem, da bi taka etika znanost 'prekvasila'. To pomen, da bi znanost sama postal čist ena druga kvaliteta, da bi bla osnovana čist na eni drugi paradigimi, kot je zdej. So zanimive ene študije, da je večina sedanjih znanstvenikov v bistvu vernih, verjamejo v en končni pravzrok in kozmični red, večina clo v boga, ampak pri znanstvenem delu jih to ne 'ovira' oz. jim le pomaga premostit klasično zanstvenikovo travmo, da se vsega pač ne da odkrit, da bo zmerom še kašna skrivnost. Po moje zato v kononekovem smislu sploh ne gre za to, da bi se pri znanstvenem delu bolj 'oziral' na kakšno krščansko al pa drugo etiko. Gre za to, da bi znanost sama izhajala iz mističnega uvida, ki bi ga vsak potencialen znastvenik opravu v seb in na temu celostnimu spoznanji utemljeval svojo znanstveno dejavnost. To nikakor ne bi bil le racionalni premislek ampak bolj ene vrste razodetje, kateremu bi sledil pri svojem znanstvenem delu. Iz takega razodetja izhaja njegov prjatu mitja peruš in še nekateri sicer akademsko izobraženi medicinci, ki na človeka gledajo holistično. Take etike ni mogoče zapisat, jo zapovedat in se je držat, do take etike bi pravzazprov moral vsak sam prit. V tem smislu taka etika zanika kolektivistična izhodišča npr. krščanske etike in je kot taka bolj dedič prosvetljenskega subjektivizma, ne pa tud njegovga relativizma, saj se etično fikisira pravilnost notranjega mističnega uvida, ki je bolj značilen za etiko orinetalskih religioznih sistemov. Taka etični subjektivizem je prazprav posledica fizikalnih, kognitivnih in drugih spoznaj sedanje znanosti, zato je nova etika tkorekoč vitalna potreba znanosti same. Nosilci zahtev po spremembi znanstvene paradigme, ki je nujna za njen lasten nadljani razvoj, so pravzaprav fiziki od ajnštajna naprej, najbolj pa jo zavirajo tisti, ki jim je etika tkorekoč osnovna znanstvena preokupacija: družboslovci in dušeslovci, v ključno s psihologi in filozofi. Večina jih tako etično paradigmo ignorira ali pa se ji izogibajo, edin odziv sem jest doslej zasledu od tomca, ki je opozoru na naivnost perušove etiko. Prazprav na pasti take etike, ker jih tomc kot družboslovc pač vidi boljš in je po moje prov, da je s svojo kritiko brzdov kakšna preveč naivna pričakovanja. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Karmena on 11.04.2003 at 14:35:33 Človek gre v svojem razvoju skozi duhovna stanja zavesti od ovce do "božjerealiziranega" duha. Živali so najmanj brez besed na tej poti. Etika je sistem vrednot njegove superiornosti, tako duha nad telesom kot človeka nad planetom. In morala prav tako. Človek naj bi vseboval nekaj ponižnosti, odprtosti relativnosti, izničenju ega, kar izkuša v okoliščinah krize pod deluzijo egocentrične duhovne veličine. Duh je definirana zavest, ki ne mutira oz. energija, ki se ne izniči. Lahko pa spremeni obliko. Ta duh ni lasten nobeni religiji. Vsaka vera "mi smo v pravu, oni so v zmoti" postane vojna, etnično čiščenje, genocid. "Krivda" človekovega duhovnega pada je fundamentalni pogoj odnosa človeka do človeka in do samega sebe na vseh nivojih realnosti. Sistem vrednot torej diktira specifične psihološke posledice njegove vloge, vpliv na posameznika je največkrat podcenjen. Bog naj bi bil razumljen kot razvijajoča se sila nasproti neločljivo perfektni. Pred dvainpol tisoč leti so bili pedri povsem normalen del grške družbe, tudi duhovni učitelji so bili v večini pederasti. Karmen |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 12.04.2003 at 10:17:25 Po moje je ravno listina o človekovih pravicah pomemben poskus vzpostavitve neke humanistične etike, ki je utemeljena predvsem na človeku kot posamezniku - saj poskuša določiti pravice, ki naj bi jih imelo vsako človeško bitje. Problem je po moje v tem, da so določene preveč legalistično (ni ga grozodejstva, za katerega se ne bo našel vsaj en pravnik, ki ga bo zagovarjal in pravno opravičeval) - zato zapadejo pod vladavino prava, kjer pa kljub načelu enakosti pred zakonom še vedno velja geslo kolikor moči, toliko pravic. Kar pa se tiče znanstvenikom ne gre toliko za vprašanje naključnosti nastanka vsega, kot za pomanjkanje humanistične izobrazbe - etika je utemeljena v svobodi delovanja ne na nujnosti. Znanost, kot izzivanje razpoložljivega vsega išče predvsem nujne povezave, medtem ko nam etika govori o svobodi našega delovanja. Etika in morala sta višek svobodnega delovanja, kjer se (paradoksno) svobodno odpovemo določenim prednostim, ki nam jih omogoča delovanje izven morale. Z moralnostjo se na račun večjega dobrega (prostovoljno) odpovedujemo svojim prednostim. Znanost pa išče nujne povezave, ki naj bi postale zakon, gre za iskanje takih postopkov, s katerimi lahko sprožimo točno določene učinke - v znanosti in tehniki ni nobene etike. Rrazne profesionalne etike so bolj cehovska pravila in kot taka z znanostjo in tehniko samo nimajo nobene veze - ponavadi je znanost pred etiko in moralo, saj se zlo njenih učinkov (negativne posledice) lahko pokaže precej kasneje. Zato sta etika in morala nad religijo, saj kot taki (svobodni odpovedi določenih prednosti v imenu dobrega) ne potrebujeta nobenega drugega utemeljevanja in garanta (ni potrebe po vsemogočne bitju, peklu, nebesih, kazni, nagradi, karmi . . .), gre za svobodno odločitev za dobro in proti vsakemu zlu. lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by Karmena on 12.04.2003 at 11:12:33 Ločiti prav od narobe je isto kot najti etiki primernejše mesto v naravi in družbi. Vsak razvoj zahteva nazadovanje ali vsaj onemogočanje obstoječega stanja. Zagotovo pa virusi, bakterije in paraziti nimajo svoje etike. Za preživetje niso bili primorani razviti imunskega sistema, razmnožujejo se nespolno in s kloni. Nimajo idealov in po božje podob. Ne poznajo dvojnosti , problemov superiornosti ali kakšnega razvoja oz. dinamike ločitve in združevanja. Karmen |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 12.04.2003 at 11:30:11 Družba pa je narava človeka ;) uživajte! |
|
Title: Re: Etika in morala Post by bp on 12.04.2003 at 21:59:50 t wrote on 12.04.2003 at 11:30:11:
Aha, oni Karl Jaspers, pa Hana Arendt, pa podobni zahodnjaki, ki so nekaj o pogojenosti bluzili da o vseh vzhodnjakih ki so dosti napisali in povedali o tem, so bili pa po tvoje pravi bedaki, ten-nej, ali kako? lp bp P.S. Ekonomija pa je narava družbe ;) |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 13.04.2003 at 14:26:07 Seveda smo vsi vpeti v neke vzročne zveze, ki jim lahko rečemo nujnost ali pogojenost. Kljub temu pa se v svojemu življenju nenehno soočamo s svobodo izbire (čeprav jo lahko reduciramo na banalno levo-desno, navzgor-navzdol, dobro-zlo) in na tem polju svobodne izbire se lahko dogaja etika, če nimaš svobode izbiranja etika ni možna (oziroma o njej nima pomena razpravljati). lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by bp on 13.04.2003 at 23:45:58 Ten-nej, Jest vidim svoje polje svobode tudi v tem, čemur pravi Jaspers >>Human Condition<<, in kar ti poimenuješ kar >>nujnost<<. Se mi zdi, da se tako etika, kot moje delovanje morata začeti že veliko prej, kot z izbiro. Prav skozi izbiro, moja svoboda lahko postane nujnost in ni več svoboda, kar lahko opaziš na vsakih volitvah in referendumu, ko izbiraš manjše zlo. Kaj pa lahko sploh pride pred izbiro? Določitev okvirja izbire, zamejevanje, ločevanje, kategoriziranje, razumevanje. Vse tisto iz česar nastane izbira. In je prav tako polje moje svobode in mora biti zato tudi vključeno v kakršnokoli etiko. Pripravljeni okvirji izbire me dostikrat spomnijo na tisto Zen koano, ko mož visi na veji drevesa nad prepadom in se samo še z zobmi drži za vejo. Mimo pride popotnik in ga sprašuje o smislu Bodidharmovega potovanja na zahod. Kaj nas si izbere, naj razsvetli popotnika in se pogubi, ali naj prepusti popotnika samemu sebi, sam pa naj poskusi rešiti sebe? Mogoče bom zaradi svojega pojmovanja svobode enkrat tudi slabo končal, ker bom trčil ob kakšno posebej veliko in močno >>avto-rit-teto<<. No, kakorkoli, lepo se imej, bp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 14.04.2003 at 00:47:54 Kaj pa Sartre pa obsojenost na svobodo? lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 14.04.2003 at 08:45:18 Karmen, če te prav razumem, je etika oblika realizacija duha. Pri evolucijsko 'niže' razvitih oblikah življenja pač tiha in direktna, pri čoveku pač skoz božje realizirano obliko zavesti. S primerom bakterij/virusov sem hotu povedat, da imajo oni čist enako superiorno egostično 'zavest', da bi zavladale planetu, samo majo eno inhibicijsko 'etiko', ki prepostvalja, da vsega pa le ne smejo seb podredit, če ne si bodo odžagali vejo, na kateri sedijo. V tem smislu je debata o tem, a si ne morejo ali si nočejo brezpredmetna, če predpostvaljamo, da so tko al tko oblika realizacije duha, ki je hkrat vse skupaj in realizacija samega sebe skoz vsako posamična obliko. Tko kot je v bistvu brezpredmetna diskusija o tem, a si človek zavestno, sklicujoč se na etiko, ne iztrebi vsega kar ga potencialno ogroža v njegovi samorealizaciji, al pa tega ne nardi zarad molčeče/nezavedna oblike te inhibicije, ki jo kot živo bitje najbrž deležen enako kot navadna bakterija. Religija po moje išče ravnotežje med prvim in drugim: sklicuje se na prisotnost tega molčečega duha v človeku, ki mu daje zavestno in zavezujočo obliko skoz moralo. Morala je v tem smislu omejujoča in prepovedujoča (ima vlogo inhibicijskega instinkta), lepo pa je bil ta religiozni proces transformacije etike v moralo prikazan skoz mojzesov prejem desetih zapvedi na gori sinaj. Notranja pogojenost etike po moje tko ni vprašljiva, vprašanje je, kaj z njo počet, če nima svoje forme v obliki morale. Sarter je kot eksistencialist izhajal človekove obsojenosti na svobodo zato, ker se je človek osvobojen spon restriktivne, religiozno utemeljene morale zateku v objem morale, skunstruirane na izključujočih ideologijah (nacizem/kapitalistizem/marksizem). Ekistencialisti so hotl ta beg 'od' svobode presumert v pot k svobodi 'za'. Tle so seskliceval na tko abstraktna/molčeča etična načela kot so ljubezen, solidiranost, mir, sožitje..., ki niso temeljila na restrikciji ampak so omogočala precej bolj neartikulirano afirmacijo pozitivnih čustev. Taka afirmacija je bla hkrat revolt proti malomeščanstvu, potrošniški metaliteti in tedanjim resetriktiovnim ideogijam. Zgodila so se masovna uživaška gibanja od rokenrola do hipijestva in revolta '68, ki se dons kažejo skoz ekološka in post moderna new age duhovna gibnja. Za postmoderno etiko je torej značilno, da je moralno ohlapna, a trdna skorajda na živalski/instinktivni ravni, za razliko od moderne, ki je bla etično 'prazna', a restriktivna na moralnem področju, kar se je odrazilo predvsem v vladavini prava in ideologije. Ten-nej, tebe pri postmoderni etiki očitno moti ta močna etična determinirnost, ki jo dojemaš kot restrikicijo pri svobodni izbiri. Moram rečt, da tud jest koj zastrižem z ušesi, ko kdorkoli v imenu te ali une duhovne smeri, začne moralizirat pa svoja stališča vsijevat drugmu kot zakon. Tle za zasčito ene civilizacijsko pridobljenih pravic do svobodne izbire dosežki modernega prava ziher prav pridejo. Jest se zato tud ne bojim, da bomo v naši civilizaciji sklicujoč se na etiko zabredl nazaj na religiozen moralizem bušitičnega tipa al pa kakšnega drugega ideloško fundamentalitičnega tipa. |
|
Title: Re: Etika in morala Post by bp on 14.04.2003 at 10:03:40 t wrote on 14.04.2003 at 00:47:54:
Po mojem je ne gre omejevat na izbiro, kjer je v zakoličenih poteh iz situacije svoboda zreducirana na skranjni minimumum, ko lahko, če sploh, o svobodi še govorimo. lp bp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 14.04.2003 at 11:24:00 Vendar pa znotraj etike (etike kot delovanja - v praksi) svoboda ni nič drugega kot ravno svoboda izbire (čeprav se jo uporablja tudi kot parolo - kar je Marx dobro skritiziraral, češ da v kapitalizmu svoboda pomeni samo svoboda imeti lastnino in nič drugega). lp |
|
Title: Re: Etika in morala Post by bp on 14.04.2003 at 14:14:41 wrote on 12.03.2003 at 12:18:12:
"The dangers of (societal) coercion have always existed, but they are now acute because of the instruments of coercion that we have put in each other's hands. The riches that can be offered as rewards and the horrors that can be threatened as punishment are so available and so powerful that human existence could become intolerable. Through various forms of bribery, through the kinds of manipulation involved in political and commercial advertising, through police surveillance and tac squads, as well as through the ever-increasing weaponry of seek-and-destroy and super bombs, we have become more at the mercy of each other than ever, even more so than earlier tribes were at the mercy of their gods of earth, water, fire, and air. In my view, only the widest possible expansion of teaching and learning will enable people, both individually and collectively, to act on the basis of their own comprehensive understanding rather than on the basis of massive and ubiquitous coercion" (Frank Oppenheimer). |
|
Title: Re: Etika in morala Post by titud on 14.04.2003 at 19:31:25 Dobr je tale frank povedal, da z družbe razpolagajo s takšnimi represivnimi sredstvi, da je človeška ekistenca postala nevzdržna. Še posebe zdej, ko se je sesulo tud ravnotežje, vzpostavljenje na strahu pred medsebojnim uničenjem. Zdej se da uničevat sistematično natančno lokalizirano, a hkrati gobalno in totalno. Kolkr jest zastopim franka, bi blo možno nardit ekistenco znosno le z induvidualno in kolektivo ekspanzijo zgoščenega uvidenja te neznosne eksitenčne situacije vseprisotnega nasilja. V tem smislu mora etika nenasilja bit enako agresivna kot etika nasilja, ga mora nevtarlizirat tako individualno kot kolektivno, saj se nasilje ni več sposobno medsebojno na ravnotežju strahu nevtraizirat. Tle sploh nimamo nobene posebne svobodne izbire, al kaj? |
|
Title: Re: Etika in morala Post by ten-nej on 15.04.2003 at 08:29:24 Vidi se, da je Frank bolj tehnične stroke - konec koncev tudi čez celotno zgodovino ni bilo nič drugače - kljub pomanjkljivi tehniki je bila kontrola velika, kazni pa so bile še za kakšno nianso bolj krute (poleg tega, da so tudi ljudje spadali med lastnino - če si bil navaden tlačan je bilo vse, vključno s tabo, last tvojega gospoda). Kontrole in manipulacije se pač sedaj dogajajo na bolj prefinjen in zvit način. Vendar smo sedaj (vsaj nekatera plemena) vseeno kvalitativno na boljšem - res pa je, da nas lahko edino splošno ozavedenje in znanje postavi še nekoliko višje. lp |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |