Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Samozdravljenje >> Pustimo naravi,da nam pomaga http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1046123686 Message started by ziby on 24.02.2003 at 22:54:46

Title: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 24.02.2003 at 22:54:46 Glede na to,da sem vrtnar in se tudi precej ukvarjam z zdravilnimi zelišči sem se odločil odpreti ta topic. Če ima kdo kakšna vprašanja v zvezi z naravnim pridelovanjem in vzgojo rastlin bom z veseljem pomagal,če bo le v moji moči. Za začetek ena krasna rastlina,katero najdemo skoraj povsod,pa glede na to,da je čas prehladov mislim,da je pravi trenutek za predstavitev le te. Probajte...jaz nisem bil prehlajen odkar pomnim :D [glb]BEZEG[/glb] OPIS RASTLINE Bezeg raste grmih. Grmi bezga zrastejo tudi do 10 m visoko. Cvetovi bezga so rumenkasto bele barve, iz cvetov pa se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne jagode. Cvetovi bezga imajo značilen in tudi zelo intenziven, aromatičen vonj. Nekaterim ta vonj ugaja, drugim pač ne. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugačen vonj in okus. Surove in sveže jagode niso užitne. Bezeg praviloma cveti v mesecu juniju, medtem ko jagode dozorijo v septembru. Raste ob sončnih legah in ob robovih gozdov in jas. V samem gozdu pa ga bomo zelo težko našli. ZDRAVILNI DELI RASTLINE V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste. Cvetove nabiramo le v sončnem vremenu v juniju, septembra pa je čas za obiranje dozorelih jagod. Sušenje bezgovih cvetov: Sušimo jih na svežem zraku, vendar ne na soncu. Tako bo bezgovo cvetje ohranilo svojo zlato rumeno barvo. Posušeno cvetje shranimo v platnene ali papirnate vrečke. ZDRAVILNE LASTNOSTI IN UPORABA Surovih bezgovih jagod ne jemo. Uživanje le teh povzroči slabost, bruhanje, drisko, lahko pa tudi mrzlico. Bezgovi listi in mladi poganjki ter cvetovi vsebujejo sestavine, ki v našem telesu vzpodbudijo delovanje znojnic. Hkrati pa bezgovi cvetovi tudi pospešujejo izločanje seča ter pomagajo pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. Zeliščarji priporočajo pitje bezgovega čaja v času prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno z močnim potenjem. Pa še tole: zmotno je namreč prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj. Ugotovljeno je bilo namreč, da snovi imajo, ki jih bezgovo cvetje vsebuje neprimerno večjo vlogo pri potenju, kot toplota čaja. Zadostuje, da pijete srednje topel čaj in povzročil bo pričakovano količino potenja. Bezgov čaj pa se uporablja tudi pri zdravljenju bronhitisa, kašlja, začetni pljučnici, hudem nahodu, stiski pri dihanju, astmi pa tudi pri revmatičnih boleznih Pri pomanjkljivemu izločanju seča in zmanjšanem delovanju ledvic, ter za odvajanje nakopičenih tekočin v telesu je pa zelo priporočljiv čaj bezgovih listov. Bezeg s pomočjo svojih sestavin uravnava nivo sladkorja v krvi, zaradi tega je koristen in zdravilen tudi za sladkorne bolnike. Bezgov čaj pa tudi čisti kri. Bezgova čežana ni samo okusna jed, je prijetnega vonja in okusa. Hkrati pa tudi odlično naravno odvajalo, ki ne povzroča krčev. Njen naloga je pospeševanje prebave in čiščenje krvi. Bezgova kašo pripravimo iz bezgovih listov. Sveže natrgane in zmečkane liste povremo v enaki količini mleka. Tako nastane gosta kaša. Uporabljamo jo za obkladke pri opeklinah in krvavitvah iz zlate žile. Grgranje bezgovega čaja nam pomiri zobobol. Ocvrto bezgovo cvetje: cel šopek bezgovih cvetov potopimo v cvrtnjakovo testo in ga spečemo. To je predvsem spomladi zdrava in nekje tudi priljubljena jed. Kuhan sok iz bezgovih jagod velja za krepčilo

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Marjana on 25.02.2003 at 09:26:58 (v pozitivke ;) )

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 25.02.2003 at 12:01:21 NUjno v Pozitivke! Šaman!Ziby! ;D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 26.02.2003 at 16:34:23 Devi...kar si zaželiš...to dobiš:) [glb]timijan ali materina dušica [/glb] poljska (Thymus serpylum) vrtna (Thymus vulgaris) Opis:je do 30 cm visok olesenel polgrmiček s sedečimi, eliptičnimi, po spodnji strani gosto dlakavimi listi. Cvetovi so drobni, rožnati. Rastišče: poljska MD: Sončni prostori na suhih tleh. Vrtna MD: Sončni prostori na rahlih tleh. Zdravilni deli rastline: poljska MD: cvetoča zel (Herba serpylli). Nabiramo cvetočo zel in jo sušimo v senci. Vrtana MD: listi (Folia Thymi), cvetovi (Flores T.) in zel (Herba T.), ki jo prav tako nabiramo v času cvetenja. Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: poljska MD vsebuje poleg veliko eteričnega olja še saponine, glikozide in čreslovine, precej je tudi mangana. Poparek iz dveh žličk posušene zeli na skodelico vode odlično pomaga pri vseh vrstah kašlja. Pomaga tudi pri krčih v trebuhu, želodčnih in črevesnih težavah ter astmi. Alkoholni izvleček zeli (20g droge na četrt litra alkohola) se uporablja zunanje pri poškodovanih mišičnih kitah in vezi, pri revmatizmu, protinu, zvinih, zmečkaninah in akutnih oteklinah. Vrtna MD ima veliko eteričnega olja (predvsem timola), zato razkužuje, blaži krče, rahlja sluz in pospešuje izkašljevanje (je močan ekspektorans). Odlično zdravi trdovratni kašelj, zlasti otroški oslovski kašelj. Zelo učinkovita mešanica za zdravljenje oslovskeka kašlja pri otrocih vsebuje 50g materine dušice in po 20g korenin sladkega korena in ozkolistnega trpotca. Čaj pripravimo iz ene čajne žličke mešanice, ki jo prelijemo s skodelico vrele vode. Priporočljivo je pitje po požirkih dveh skodelic čaja z dodatkom medu na dan. Ta rastlina vsebuje še saponine, grenčine, čreslovine in smolo. Uporablja se tudi za zdravljenje infekcijskih obolenj sečnih poti, želodca in črevesja. Blaži krče, učinkuje proti napihnjenosti in driski. Zaradi izredno aromatičnega okusa se uporablja kot začimba za stročnice, pri čemer ne samo da izboljša okus, ampak tudi prepreči učinek napihovanja stročnic. Tudi zunanje je učinkovita pri zdravljenju ran in zmečkanin. V ta namen pripravimo čaj iz 100g droge in litra vroče vode, ki se uporablja za izpiranje ali kot obkladek. Recept: Por po provansalsko   Za 4 porcije potrebujemo: 6 debelih porov, 10 g olivnega olja, 2 stroka česna, 500 g paradižnika, 1 žličko suhega timijana, šopek peteršilja, 60 ml belega suhega vina, 5 g soli in poper po okusu. Por operemo, odstranimo zunanje liste in bele dele stebel narežemo na 5 cm dolge koščke, ki jih skuhamo v osoljenem kropu. Na olju prepražimo zdrobljen česen, dodamo olupljen in na koščke narezan paradižnik, timijan, sesekljan peteršilj in vino ter dušimo toliko časa, da se paradižnik omehča. Omako posolimo in popopramo. Kuhane koščke pora odcedimo in jih razporedimo na servirni pladenj. Obložimo s paradižnikovo omako in okrasimo z vejico peteršilja. Pa dober tek:)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 26.02.2003 at 17:18:40 Ziby2 wrote on 26.02.2003 at 16:34:23: Devi...kar si zaželiš...to dobiš:) huh....in to tolk hitro, da se že mal sprašujem iz kere stekleničke si ušel, dobri duhec ;) hvala, sploh pa za recept :-* (mal bo sicer treba še počakat, ker smo paradižnik ravno danes posejali ::)) sem ravno tole opazila... Quote: Če ima kdo kakšna vprašanja v zvezi z naravnim pridelovanjem in vzgojo rastlin bom z veseljem pomagal,če bo le v moji moči. Pravzaprav imam res eno vprašanje, samo ne vem, če ti smem tale topic preoblikovat v vrtičkarske nasvete? (msg me, da prestavim vprašanje, če je treba) Zanima me vzgajanje cvetače...namreč lani se je nekako izkazalo, da pri meni na vrtu ne raste, kot bi morala, v vseh knjigah, ki sem jih na to temo brala, pa naj bi bila temu vzrok zemlja. Kaj je torej z zemljo in cvetačami? Imaš kake izkušnje s tem? Je cvetačo res tako strašno problematično imet na vrtu?

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 26.02.2003 at 21:45:49 Ja Devi,bi se kar lahko strinjal s tem,da je cvetača ali po domače, karfjola ena izmed zahtevnejših kultur.Rabi precej rodovitno in tudi vlažno zemljo.Suša ji nikakor ne odgovarja.Priporočam ti,da sadike kupiš pri vrtnarju(setev se ne obnese najbolj)in potem le te posadiš v jeseni pognojeno prst.Ne pozabi jo močno zalivati. Rade se tudi pojavljajo gosenice,katere je najbolje ročno pobirati.Ko bo roža velika nekje za velikost pesti,nalomi nekaj spodnjih listov in z njimi pogrij rožo.S tem preprečiš rumenenje pa tudi proti soncu jo zastreš. Med rastjo je skoraj nujno jo dognojevat s kakimi bio gnojili.Pa okopavat je ne pozabi. Cvetača vsebuje vitamine A,B in C.Pa kuhaj jo na pari,da ne izgubi vsega. Uspešno vzgojo ti želim:)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 26.02.2003 at 22:08:12 pa še en krasen recept: Maslo stopiš in na njem dušiš česen in čebulo, dodaj na cvetove razdeljeno cvetačo in duši naprej. Zaliješ z juho in kuhaš , dokler se cvetača ne zmehča. Vse skupaj zliješ v mešalnik in zmelješ, da dobiš kremno juho. Soliš in popraš po želji. Nato jo zliješ v posodo, pristaviš na ogenj in jo pustiš  vreti. Ko juho odstaviš, dodaj sladko smetano in zmešaj. Na krožnike stresi  na maslu popečene kocke toasta, nanje zlij  juho in potresi  z nasekljanim peteršiljem. dober tek

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 27.02.2003 at 17:28:36 Prima recept, se mi zdi, da je specialno narejen točno za take dneve, ko tolk nimaš kej delat, da greš iz samega dolgčasa za ene tri ure kuhat ;) A za cvetačo pa praviš, da naj do jeseni čakam? Lani sem jo imela že junija na vrtu (napaka?), kdaj je potem jeseni čas za to? septembra, oktobra? In na kakšen kraj? V senco, na sonce? Je lahko prej tam že kaj drugega rastlo, al naj šparam en poseben pognojen kotiček samo za njo (čeprav naj na vrtu ne bi blo nezelenih površin)? No ja, morale mi je vsekakor ostalo dovolj, za še eno letino sprobat ;D

Title: ???Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 27.02.2003 at 21:18:48 Nisem mislil,da jo posadiš v jeseni:).Napisal sem ,da jo posadiš v jeseni pognojeno prst...to pomeni,da zemljo jeseni pognojiš...sadiš pa seveda spomladi:).Ne vem s čim si razmišljala,da si prišla do takega dognanja:D..pred zimo sadit cvetačo ??? ;D Sadiš jo lahko že aprila.Najbolje,da jo kar posadiš med vrstami krompirja..to pomeni posadiš krompir in ko le ta pogleda na plano med vrste posadiš še cvetačo...enostavno kot pasulj:D Glede lege pa je bolje da je na soncu,ko pa je prava hica pa jo tako moraš  zastreti oz.zasenčiti z listi.Štekaš? Normalno da ti bo ratalo :D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 27.02.2003 at 21:35:37 Mislim, da sva ravnokar rešila največji problem ;D (oki, ne sadit cvetače jeseni, bog se te usmili, kje imaš pamet ;)) japs, sam očitno sem jo sadila vseeno prepozno...ala ziby, če tale cvetača letos ne bo uspešnica, po vseh teh napotkih. Pol ko bo pa zrastla (kdaj pa je to sploh ponavadi?) pa lahko na uno juho prideš ;) vse ostalo sem pa razumela ::) (verjetno ;D)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 27.02.2003 at 21:56:35 Devi,če tako kuhaš kot vrtnariš,potem rajši ti pridi k meni na župo:D Rane sorte so zrele od junija naprej..seveda če jih spomladi posadiš:D Obilo uspeha

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 28.02.2003 at 17:53:02 [glb]LUCKY BAMBOO[/glb] Dracaena sanderana Ena krasna rastlinica za ketero vsi mislijo,da je bambus,pa vendarle ni.(ime laže ;D).Spada namreč v dužino dracen. Ta rastlina je k nam prišla iz Taiwana..tam jo kupujejo ob približevanju Kitajskega novega leta,ob sklepanju poslov,ob izgradnji hiše,ali kar tako za srečo. Lucky bamboo ima naslednji spiritualni pomen: -vzpon v karjeri -uspeh v poslu -ustvarjanje pozitivne energije v okolju -harmonično,mirno življenje -dodajanje energije vašemu ljubezenskemu življenju Zanimivo je,da raslina raste kar v vodi kot rezano cvetje..razlika pa je seveda v tem,da nas razveseljuje več let.Vodo menjajte vsaka dva tedna.Temperatura med 15-30C. Glede na moje iskušnje s to rastlino vam priporočam,da jo vsadite v zemljo...bo precej bolj vesela:) Lp, Matej

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 28.02.2003 at 18:17:52 Še slika: obilo uspeha pri vzgoji :)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Andres on 28.02.2003 at 23:31:23 Ne vem nič od cvetače, rad imam bezgov sok, nisem vrtnarski tip, toda o lucky bambu lahko dodam, da je ta povezan s Feng shuijem.  Vsaj na Kitajskem ga uporabljajo v te namene.  To sem zasledil pred mesecem dni ko so ga propagirali v veleblagovnici. Andres

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Io on 01.03.2003 at 10:32:24 Hojla, Ziby! :) Dobila sem dve vrsti Aloe vere. A mi lahko prosim poveš, kako se vzgaja, pa kako se uporablja v zdravilne namene. Please!

Title: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 02.03.2003 at 10:53:49 [glb]ALOA VERA[/glb]  aloa barbadensis Opis.Raste samo v toplih klimatskih razmerah.Podobna je kaktusom(tudi potreba po vodi je enaka kot pri njih). Pripada družini lilijevk. Najbolj zdravilen in bogat z vitamini in minerali je notranji del lista,ki vsebuje prozorno želatinasto maso-"čudežni gel". Obstaja zelo veliko vrst Aloe.Največ vitaminov,mineralov,encimov in aminokislin ima ALOA BARBADENSIS MILLER. Je ena zelo redkih rastlin ki vsebuje vitamin B12,ki je prisoten predvsem v živalskih proizvodov...krasna stvar za vegetarijance(za izgradnjo rdečih krvničk). Vsebuje pa še vitamine A,B1,B2,B3,B6,C,E,folno kislino. RASTLINA, KI DELA ČUDEŽE Posebno pomembno in nujno je notranje čiščenje organizma zaradi nepravilnih prehrambnih navad. V organizem vnašamo strupene snovi z raznimi umetnimi barvili in konzervansi, ki se uporabljajo v prehrambni industriji, in na ta način neprestano obremenjujemo prebavni sistem. Odstranjevanje strupov iz organizma in tudi njegovo čiščenje je prva naloga pri reševanju vsake zdravstvene težave. Aloa vera gel, pridobljen iz čiste zeliščne sluzi, vsebuje veliko vitaminov, posebno zelo redek vitamin B 12, aminokisline in mineralne soli. Treba je omeniti še sedem pomembnih aminokislin, ki so neposredno potrebne za rast celic in ravno zaradi tega imajo aloo vero za najpopolnejšo rastlino v naravi. Aloa vera vsebuje šest antiseptičnih sestavin (sepsa je nevarna zastrupitev krvi z mikrobi, ki zaidejo v krvni obtok), ki zelo učinkovito obvla-dujejo tako notranje kot zunanje infekcije (vnetja), so pa tudi pomembne kot sredstvo za lajšanje bolečin. Aloa vsebuje tudi tri protivnetne sestavine, zato je tako učinkovita pri opeklinah, vrezninah, odrgninah, revmatičnih obolenjih in vnetjih sklepov. Aloa vera: - popravlja psihično in fizično stanje organizma (depresija, potrtost) ter deluje rege-nerativno, - pomaga pri boleznih, ki slabijo obrambni sistem – rak, AIDS itd. in vspodbuja obrambne procese, blaži alergije, - blaži bronhitis, astmo, kašelj in vnetje grla, - pri sladkorni bolezni izloča sladkor iz organizma, poleg tega je odličen iz rane na telesu kot npr. dekubitusa, - pri arterosklerozi in zamašitvi žil znižuje holesterol v krvi, - pomaga pri alopeciji – izpadanju las ter pri ledvičnih kamnih, - pri problemih želodca in črevesja pomaga pri prebavi, blagodejno deluje na čir želodca in dvanajsternika kot tudi na vnetje debelega črevesa, - obnavlja jetra, - pomaga pri kožnih boleznih, pri psorijazi, ekcemih, opeklinah, herpesu, srbenju, - popravlja vid, pomaga pri vnetju oči ter pri sivi mreni, - pomaga pri boleznih sklepov, revmi, artritisu, atrozi, pri težavah z žilami, hemeroidih. Veš mogoče kero sorto imaš? Lp, Matej

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Io on 02.03.2003 at 11:52:21 Ne vem, vem samo to da se ena uporablja bolj zunanje, druga pa notranje. Ima bolj debele, mesnate liste. Zdaj je še majhna, visoka 25 cm, široka 8 cm. Kako se jih pa uporablja? Pozdravček!

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 02.03.2003 at 13:28:22 Io,moral te bom malo razočarati.Rastline,ki jih imaš doma so bolj okrasnega pomena. Na jugu pa obstajajo prav plantaže teh rastlin,katerim enkrat letno oberejo liste.Po trgatvi listov gel hitro oksidira in izgubi zdravilne lastnosti.Šele v 70. letih so znanstveniki odkrili učinkovit način stabilizacije in ohranjanja zdravilnosti gela. Zato je najbolje,da kupiš že pripavljene preparate kot so geli,kapsule,tabletke... Če pa ti bodo rastline zrastle tako,da jih ne boš imela več kam postavit,pa mi povej,bom našel kaki fajn recept. Samo ne pričakuj tega prehitro ;D..ker raste precej počasi. Pozdravček, Matej

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by b5 on 02.03.2003 at 13:43:16 Kje pa bi se dalo dobiti ALOA BARBADENSIS MILLER??

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 02.03.2003 at 14:02:44 Kupiš jo lahko v vseh večjih vrtnarskih centrih,imajo pa jo ponavadi tudi vsi gojitelji kaktusov.Če je ne boš našel povej. Aloe Barbadensis Miller-Aloe Vera ima sabljaste in špičaste liste,ki po obliki spominjajo na rožo(da te ne bo kdo nasral). Lp

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 02.03.2003 at 15:09:30 Aloa Vera raste povsod ob jadranski obali, zanima me, če tudi tequilo delajo iz aloe? ;)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 02.03.2003 at 15:53:30 ziby...tale dracena oz happy (lucky) bamboo...ko to posadiš v zemljo še dosti zraste? Pa še to...imaš kake izkušnje z bambusom tudi?

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 02.03.2003 at 16:13:43 Quote: Pa še to...imaš kake izkušnje z bambusom tudi? Raste sicer precej počasi,doseže pa precejšnjo višino. Največji primerek kar sem ga videl pri kolegici je visok 60cm.Obstajajo pa tudi do 2m visoki bamboo-ji.Ko bom šel na kak sejem ga bom slikal in ti ga lahko pošljem. Quote: Pa še to...imaš kake izkušnje z bambusom tudi? Imam.Kaj te zanima?

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Star12 on 02.03.2003 at 21:31:43 Jaz te ne bom vprašala za rastlino. Vprašala bi te nekaj drugega Kaj ali katera rastlina najbolj pomaga proti UTRUJENOSTI. In če jo lahko vzgajamo doma, DA NAM jo bo pomagala ZDRAVITI ko jo bomo Gledali...  ;D ;) Hvala, ziby

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 03.03.2003 at 10:09:35 Simona vzrokov za utrujenost je ogromno.Pogosto nas opozarja na na dogajanje v organizmu ter poziva k pozornejšemu in prijaznejšemu ravnanju z lastnim telesom.Utrujenost lahko nastane na primer po intenzivnejšem duševnem ali telesnem delu, ko telo pač potrebuje in zahteva svoj počitek.Lahko pa spremlja tudi kakšno telesno ali duševno bolezen kot je slabokrvnost,različne okužbe,depresije... Priporočam ti,da najprej probaš ugotoviti vzrok utrujenosti.Mogoče te muči pomladna utrujenost,kjer so pojavlja zaspanost,razrdražljivost,nespečnost,glavoboli.. Ponavadi je vzrok za pomladansko utrujenost nepravilna prehrana,ki jo uživamo pozimi,premalo sadja zelenjave,pa tudi telesno smo precej manj aktivni. Obstaja še kronična utrujenost,utrujenost zaradi vremena... Zaenkrat najboljšo zdravilo proti utrujenosti je FIDI KOENCIM 10,ki ga dobiš v vsaki lekarni. Najprej pa  seveda dobro poskrbi za redno gibanje, saj telesna dejavnost zmanjšuje občutek utrujenosti, izboljšuje pa tudi razpoloženje in odpornost proti okužbam. Nič manj ni pomembna zdrava prehrana, ki naj vsebuje čim manj maščob in čim več svežega sadja in zelenjave ter dovolj tekočine, najbolje kar pitne vode. Vzrok za utrujenost je tudi lahko pomanjkanje vitaminov,mineralov kot so glutation, germanij, železo, magnezijev sulfat, melatonin, selen, L-triptofan, vitamini B12, C, A in cink. Zanimiva rastlina,ki jo poznam je ameriški slamnik,ki krasno deluje na zvečanje odpornosti organizma in hkrati izboljšuje počutje. Simona probaj bolj točno definirati tvojo utrujenost.Kako se takrat počutiš,kaj te boli,kakšni so znaki,kako dolgo traja,v kakšnih intervalih se ponavlja... Pozdravček, Matej

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Star12 on 03.03.2003 at 12:56:27 Super si to napisal, res... In veš, moja utrujenost... Izvor nje same... Pred časom sem bila malo bolna...prahladček pa to, bilo je veliko solzic... in seveda utrujenst se je povečala. Še malček me spremlja, ker sem se kar navadila tako " malo poležavati", kot sem tedaj ko sem imala vročino.... Eh, te razvade... Ja, res je šlo za neke vrste okužbo, virusno, pri tem pa pomagajo rastline, kot so.... No, saj jih boš navedel... Tiste za dihalne poti, kajne, katere so najboljše, še posebno sedaj, ko toliko virusov razsaja, da nas je kar malo strah, da se res ne bomo znova in znova okužili... Eh, greva k moji utrujenosti... No, res, ko si bolan, pogosto samo ležiš. In to ni dobro. Potem pa se razvadiš... Sedaj pa.... Ja, Matej, prebuja se pomlad in vedno manj bo utrujensoti, v to sem prepričana, pa na hojo v hribe in rekreacijo, seveda -  ne bomo pozabili... In hvala za nasvet po jemanju Fidi Qencim 10, to sem že pogosto slišala, a se nisem odločila zanje, mogoče pa se bom sedaj... Res ti Hvala, se bom še oglasila... Lep dan še naprej... Simona

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Io on 03.03.2003 at 20:42:58 A tako pol praviš, da imam doma samo okraske. Pih! :( No, so pa lepi okraski. :)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ana on 03.03.2003 at 21:29:44 Ziby2 wrote on 03.03.2003 at 10:09:35: Zanimiva rastlina,ki jo poznam je ameriški slamnik,ki krasno deluje na zvečanje odpornosti organizma in hkrati izboljšuje počutje. ameriški slamnik je 'skrit' v immunalu, ki ga pri nas (mularija in jaz) redno uporabljamo. Zanimivo je, da so morali njegovo reklamo umakniti sTVja itd, ker so v njej  trdili, da je to zdravilo, ki zdravi gripo in prehlad. Kar seveda ni res. Dviguje obrambno sposobnost telesa, kar pomeni, da se naše telo lažje samo  bori proti virusom in ostalim žvalcam, ki bi rade živele in se množile v nas. Podobno immunalu deluje tudi gabezova tinktura iz lekarne patra Ašiča. jest prisegam na žajbljov čaj - 3 minute kuhanja. Pa na čebulno juho, ki zelo poživi. Na malo olivnega olja rumeno prepražiš razseckano rjavo čebulo, lahko ji pustiš tudi rjave lupine, zaliješ z osoljenim kropom, nekaj časa kuhaš, nato pa precediš, da imaš čisto juhico. Lahko jo kar popiješ ali pa vanjo vržeš nudeljne ali zlate kroglice ali knedljčke, kar imaš raje. Simsi, pa še vse nasvete od Mateja upoštevaj, dovoli sončku, da te gleda večji del dneva, pa boš kmalu razcvetena in brez utrujenosti kot vse pomladne rožice Matej, na pozitivkah lahko najdeš recept za kuhanje terjaka iz bezgovih jagod

Title: :DRe: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 04.03.2003 at 10:52:26 Hvala Ana za pomoč.Tudi sam,ko še nisem poznal naravnih in domačih metod za pripravo raznoraznih zdravilnih ekstraktov in napitkov,sem užival immunal. Quote: Ja, res je šlo za neke vrste okužbo, virusno, pri tem pa pomagajo rastline, kot so.... Jaz pravim bolje preprečit nego lječit :D. Najboljši antiseptik je vsekakor rastlina ki jo najdeš povsod tj. čebula.V čebuli je veliko vitamina C in drugih vitaminov iz skupine B ter vitamini P, K, H in E. Dve čebuli zadostujeta, da pokrijemo celodnevno potrebo po vitaminu C. V čebuli je tudi veliko mineralov, predvsem kalija, kalcija in fosforja. Značilen vonj in okus daje čebuli eterično olje alildisulfid, ki ga je v mladi od 16 do 38 mg/100 g, v dozoreli pa 38 mg/100 g. Zdravilen je tudi glikozid aliin, ki ga je 0,4 odstotka in pod vplivom fermenta alinaze preide v alicin, ta pa draži kožo in uničuje bakterije. Zato imajo nekateri čebulo za naravni antibiotik, ker vsebuje še druge žveplove spojine kot npr. tiosulfonsko in tiocinsko kislino. Tiopropionaldehid pa povzroča solzenje, ko režemo čebulo. V njej je tudi glukokinin, ki zmanjšuje količino sladkorja v krvi, inzulinu podoben rastlinski hormon, flavonski glikozidi in učinkovina, ki vpliva na delovanje srca. Čebula čisti kri, zmanjšuje količino sladkorja, poživlja krvni obtok, prekrvavitev sluznice, dobro vpliva na srce, preprečuje trombozo in srčni infarkt, krepi živce. Ker čebula vsebuje veliko kalija, pospešuje izločanje vode, vendar je ne smemo jesti v prevelikih količinah pri hudih jetrnih, ledvičnih in sečnih boleznih. Čebula pospešuje tek in uravnava prebavo, zakuhana v mleku pa zdravi trebušne krče. Ker je čebula tako vsestransko zdravilna rastlina, pravi star pregovor, da v hiši, kjer pojedo veliko čebule, ne potrebujejo zdravnika. Več učinkovin vsebuje intenzivno obarvana čebula, ki je običajno tudi ostrejšega okusa kot svetla čebula. Seveda pa obstaja še mnogo drugih rastlin za preprečevanje virusnih in drugih nadležnih bolezni. Ostale še pridejo ;) Pozdravček, Matej :)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by mirjana on 04.03.2003 at 21:12:41 Moj želodec pa ne prenese sirove čebule.

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ARS on 04.03.2003 at 22:39:14 ana wrote on 03.03.2003 at 21:29:44: Na malo olivnega olja rumeno prepražiš ... Ni dolgo tega, ko me je ena, ki se profesionalno ukvarja s poučevanjem ljudi o prehrani, čist sk.....a, češ "da se z olivnim oljem tudi slučajno ne kuha, da brez konkretno škodljivih učinkov na telo prenese le obdelavo do (po luknjastem spominu) nekih 20 stopinj C (ali celo manj) ... Da če vendarle nisem opazila, da Dalmatinci nikoli ne pečejo rib in ostalega na olivnem olju oz. kuhajo z njim, temveč z njim le pokapljajo/zalijejo že skuhano/spečeno hrano ..." Ej, sori, res se zdajle ne spomnim, kateri so bili njeni argumetni (bom preverila štorijo in javim, če bo kooperativna), ampak ... A se komu kaj več sanja o temle oz. ima trenutno manj luknjast spomin? ??? ARS PS: Sicer pa, sem se zdajle spomnila na svojo nekoč  prakso, ki je bila presneto mastna in (ne)zabavna, počela sem jo pa kar precej časa ... pol pa amnezirala. Glede na to, da si mnogi, ki jih poznam, že vsi ubogi gripo preganjajo, jo bom kar jutri zjutraj spet - in sicer: Za konkreten požirek deviškega, d'best olivnega olja, na tešče in malce nazaj nagnjen, grgraš v ustih vsaj tri minute. Ko to brozgo izpljuneš, niti slučajno ni več podobna začetnemu stanju, temveč povsem spremenjena in "odebeljena" ... Bljak! A občutek je kul, ko se navadiš. No, tale procedura naj bi iz človeka potegnila tolk ene svinjarije, da "če bi ljudje vedeli, bi to zagotovo počeli" ... Ja, tko kot pili žajbljev čaj, pa ga redno/vsakodnevno prav dosti ljudi ne, anede. (Ga bom prec jutri spet! - uf, kolk planov za dobro jutro!?) ... Ej, ne spomnim se, kaj vse ti to grgranje olivnega olja "dela", pa se zdajle tut spomnim ne, kam nej grem to pogledat (če se bom, javim takoj), vsekakor pa tudi tule računam na to, da kdo to navado, predvsem pa učinek le-te, bolje od mene pozna ...

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ARS on 04.03.2003 at 22:49:48 ana wrote on 03.03.2003 at 21:29:44: ... čebulno juho ... rjavo čebulo ... nekaj časa kuhaš, nato pa precediš, da imaš čisto juhico. Ana, jest Breussove knjige nimam več, pa se ne spomnim, zakaj naj bi čebulno juho precedil na konc in samo čisto užival; če je to sploh napisal. Jest, k na izi kuham, nardim pač "konkretno" čebulno juho, pa nmal česna tut not dam in začimb, pa kar neprecejeno, gosto pojem(o) ... A me res zanima, zakaj naj bi čisto ... al' pa je to zgolj pri preganjanju raka res pomembno ... Hvala, Ana. :-* ARS

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ana on 05.03.2003 at 09:57:23 ARS, ne boš verjela, na kolena si me spravila. To je bil edini način, da sem z muko prišla do Breussa, ki se nahaja v omari na spodnji polici in z berglami v stoječem položaju se lahko samo zvrnem na nos (in ne dosežem Breussa), po kolenih pa kar gre ;D da ti sedaj prepišem iz njega navodilo: Čebulo v velikosti limone razrežemo skupaj z rjavo luščino na male koščke, zapečemo zlatorjavo na rastlinski masti ali rastlinskem olju, dodamo cca pol litra hladne vode in kuhamo toliko časa, da je čebula razkuhana. Nazadnje dodamo še malo zelenjavnega dodatka za juhe in še enkrat temeljito premešamo. Precedimo in uporabimo samo bistro juho - brez čebule! Boste videli, ta juha zelo dobro tekne. ****** takole on pravi. Moja pripomba - nikoli ne dodajam zelenjavnega dodatka za juhe. Jest res pečem na olivnem olju, ker sem brala, da olivno olje zdrži višje temperature kot ostala olja, tudi arašidno. Je pa res: menda olivno olje Dalmatinci pijejo na tešče zjutraj tako kot Gorenjci šnops: en šluk ga rukne na prazen želodec. Sem enkrat tud brala o enem slovenskem športniku, ki je jamral, da mu škriplje v kolenih. Zdravniki mu niso mogli pomagat. Redno pitje olivnega olja pa. Ker me preganjajo zaradi holesterola, tudi vem, da je edina priporočljiva maščoba, ki jo smejo uporabljati srčni bolniki in nasploh s holesterolom obremenjeni, olivno olje. O grgranju olja ti bom napisala malo kasneje - sem delala to več let.

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ana on 05.03.2003 at 10:03:33 aja, še to: ne se pustit vsem ljudem s...t, tud če so profi na kakem področju. Mi je glih zadnjič moja mama razlagala, da je na čajanki na Kokrici ena ženska, ki razsvetljuje ljudi, kako naj živijo, eno čudno med ljudi usekala: naj ljudje čim bolj slano jedo. Utemeljitev: kdo je pa še videl, da se je slano meso pokvarilo? Moji mami je to prinesla na ušesa njena prijateljica, tudi upokojenka, ki se udeležuje vse sorte predavanj in svetovanj, ima tudi reiki itd... jest sem takoj butnila ven: SOLI SE VEDNO MRTVO MESO! ne moreš ti primerjat živega organizma z mrtvim zato pa: kar po lastni pameti in z modrostjo naprej v nove čase

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 05.03.2003 at 10:07:20 Quote: jest sem takoj butnila ven: SOLI SE VEDNO MRTVO MESO! Lepo si to povedala ;),predvsem pa pravilno.

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 05.03.2003 at 12:01:21 Jaz za grgranje nisem še slišala, pač pa za žvrkljanje olja v ustih. Ene 5 min zjutraj, takoj ko vstaneš, žvrkljaš 1 žličko čistega sončničnega olja (verjetno lahko tudi kakega drugega) ki ti potegne iz ustne votline vse strupe, ki se izločijo ponoči iz organizma. Bog ne daj to požirat, pazit da ja ne bi, potem izpljuneš in če to delaš redno nekaj časa, se ti telo počasi očisti svinjarije in si tudi bolj zdrav. Sem delala to par dni, ravno zato, ker je tako zdravo...ampak imet to v ustih pa čist nič ni prijetno...kar ne pomeni, da tega ne bom še kdaj počela...bi blo dobro če bi. Aja, ziby, o bambusu še. vem, da je strupen, zanimalo me je, če obstaja kaka taka lepa mala sorta, ki jo lahko imaš tudi v sobi kako leto ali dve, preden dovolj zraste da presadiš ven...veš ti kaj več o teh sortah?

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ana on 05.03.2003 at 12:14:59 sem se potrudla pa takoj napisala članek za Sončeve  pozitivke  - verjetno bo jutri objavljen, je kar obsežen. Res da je pretipkan z reklame za Kocbekovo hladno prešano nerafinirano sončnično olje, a sem slišala, da je za to opravilo vsako hladno prešano olje dobro, torej tudi olivno. ARS, po mojem pa Dalmatinci za peko tud uporabljajo olivno olje, sam na konc pečenja ali kuhanja, ko se futer da na mizo, nanj špricnejo še malo olivnega olja, da mu vročina ne uniči vitaminov? jest sem leta žvrkljala olje po ustih. Vstajala sem vedno zgodaj in skoraj vedno me je v pralnem stroju čakala čez noč oprana žehta. Sem v miru cunje obesla pa olje žvrkljala. Že iz otroštva sem imela težave z mandeljni, tud k dohtarju zarad njih nisem šla več, ker so mi grozil z operacijo. S to metodo z oljem sem spravila mandeljne po več kot 20 letih na njihovo normalno velikost. je pa tko: vsak po svoje. Moja pred nekaj dnevi umrla soseda Mirjana te preproste metode ni mogla izvajat. Motil jo je že okus olja itd. Pa žajbljevega čaja tud ni marala piti, ker je imel zanjo preveč grenak okus. zmerej rečem: kakor komu paše. Vsak je samo zase odgovoren.

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Marjana on 05.03.2003 at 12:50:38 Evo tekst je urejen: http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030305120428247 (sam dajte mi razjasnit, a gre to zdaj za olivno al sončnično olje, al je vseeno?)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by mirjana on 05.03.2003 at 20:32:06                  :D Sok od peteršilja  :D 3 l vode 3 limone narezane na koščke 20-30 g limonine kisline(citronka) 1 šopek petersilja vse skupaj naj se namaka 24 ur,potem odcediš  in dodaš 2,5 kg sladkorja Če hočete bolj kisel sok boste dodali več limonke, če pa hočete bolj sladkega več sladkorja, kak kome ustreza. Sirup je bele barve in se meša potem z vodo. Je zelo osvežili napitek in boste presenečeni, meni je bil izredno dober. Na žalost vam ne znam nič povedat o zdravilnih učinkov peteršilja, sigurna sam pa da bo Ziby nekaj izbrskal o tem.

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by mirjana on 05.03.2003 at 20:36:43 Za imuniteto telesa v zimi dodajem v čaj kapljico  ali dve propolisa. Če pa me grlo boli malo več. Izredna stvar in povsem naravni pridelek. Priporačam pa da ga ne kupujete v lekarni kar ni tako dober kot tisti ki je doma pripravljen.

Title: :DRe: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 05.03.2003 at 22:05:45 Hvala Mirjana za tvoj prispevek :D..peteršilj je res rastlina katere ne sme manjkati v nobeni kuhinji.Priznam pa,da sem za sok prvič slišal..spet nekaj novega :D. Pa še malo o peteršilju..Sveži listi peteršilja so med vrtninami poleg paradižnikove paprike najpomembnejši vir vitamina C, v 100 g ga je kar 166 mg. Povečana vsebnost kalija zelo ugodno deluje na izločanje vode iz telesa. Pomembna je tudi količina karotina, železa in kalcija, kot tudi surovih beljakovin, ki jih je 0,2 do 0,9 g/100 g. V korenih je zelo veliko karotina, zato jih uporabljamo tako zamrznjene, sveže kot tudi posušene, predvsem kot dodatek k juham. V posušenem peteršilju je 22% beljakovin in 25,7% olj. Peteršilj vsebuje eterično olje, predvsem apiol, ki mu daje značilen vonj in okus. Iz semena, kjer ga je 3 do 7%, in listov pridobivajo eterično olje. V listih peteršilja je več vitamina B2, koreni pa vsebujejo večje količine vitamina B3. Peteršilj vsebuje vitamin B12, ki skupaj z železom pomaga obnavljati rdeča krvna telesca. Svež peteršilj pospešuje tek, izločanje želodčnih sokov, pomirja krče in preprečuje nastanek plinov v črevesju. Ugodno vpliva na krvni obtok, zato ga priporočajo srčnim bolnikom, pri zdravljenju živcev, nervoze, slabokrvnosti, obolenjih prostate, vranice, motnjah v krvnem obtoku, pri kožnih, ženskih in prebavnih težavah. Izredno dobro vpliva na izločanje vode in razkrojnih produktov iz telesa, zato ga priporočajo pri obolenjih ledvic, mehurja, jeter, kamnih. Odganja vetrove, preprečuje vnetje v črevesju, pomaga pri vodenici, revmi, protinu, ekcemih, celulitu in zlatenici. Peteršilj priporočajo tudi pri ublažitvi pikov žuželk, pri pegah na koži. Prevretek iz peteršiljevih listov je uporaben za masiranje lasišča, ker pospešuje rast las. S peteršiljevo vodo preganjamo uši. Če se doječim presuši mleko, si na prsi dajejo peteršiljeve liste. Prevelikih količin peteršilja pa ne uporabljamo pri močnem vnetju ledvic. Pozdravček, Matej:)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ARS on 05.03.2003 at 22:17:37 ana wrote on 05.03.2003 at 09:57:23: ARS, ne boš verjela, na kolena si me spravila. To je bil edini način, da sem z muko prišla do Breussa, ki se nahaja v omari na spodnji polici in z berglami v stoječem položaju se lahko samo zvrnem na nos (in ne dosežem Breussa), po kolenih pa kar gre ;D da ti sedaj prepišem iz njega navodilo: Ježešmarija!   ;D  Na kolena je šla ... ... ampak jest mam recept njegov u glav (ma, kaki zelenjavni dodatek - ništa!), samo ne spomnim se več, ali je kaj napisu, zakaj naj bi se juho precedilo, ta gost pa stran zadgal ...  ???  A boš mogla spet na kolena? Uf, hvala, srči!! :-* ARS

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ARS on 05.03.2003 at 22:58:28 ana wrote on 05.03.2003 at 12:14:59: ... soseda Mirjana te preproste metode ni mogla izvajat. Motil jo je že okus olja itd. Pa žajbljevega čaja tud ni marala piti, ker je imel zanjo preveč grenak okus. zmerej rečem: kakor komu paše. Vsak je samo zase odgovoren. Ti maš pa totalno šajbo u glav zadnje dni - jih tko fletn sekaš, pa prjazn!   ;) Moteč okus, grenak okus, "katerikoli" okus nam ne ustreza, če pač nočemo; pa zaradi kateregakoli razloga že, je vseeno. Matr, smo modeli; doktorat iz "najdevanja izgovorov" prav zaradi tega nobenmu na steni ne visi; je čist brez veze, bi visel pri vsakmu in povsod. Ko mi je zadnjič zob spulila, sem se takoj na žajblov čaj spomnila in njegovo antiseptično delovanje (za katerega sem najprej mislila, da je antibiotično, pa me je Ana popravla - važn, da deluje, ane), pa čeprav mi tut slučajno nikol prej ni blo do njega (navkljub Breussu in drugim utemeljitvam) ... ja, ja, grenak in bljak okus, kao. In sem ga že zvečer, v obilni količini, po ustih žvrkljala (kul beseda) - brez pomisleka, brez negodovanja, brez pripomb - kako mi je odlegl, ker sem ga, pa d'best občutek je bil. Da ne govorim o tem, da sem si ga celo termosko v službo zaradi tega odnesla. In ker je bil pač tam, ga čez dan nisem samo žvrkljala, ampak spotoma kar vsega spila ... to sem opazila šele, ko ga je zmanjkalo. In je bla spet ena "meja" preč. A ni to fletn? Če hočmo, zmoremo. In pol se "spomnim" tehle čikov ... in lahko samo z glavo zmajujem. No, bo tut ta "nočem" enkrat padu ... pa tut če nikol ne zaštekam, zakaj nekoč "nisem hotla" nehat kadit ... Sem vesela, da si, Ana; drugi pa tut, valjda.  ;) :-* ARS ana wrote on 05.03.2003 at 12:14:59: sem se potrudla pa takoj napisala članek za Sončeve pozitivke. Carica si! Hvala!

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ana on 06.03.2003 at 11:30:22 Marjana, dobro naj bi bilo vsako olje, ki je hladno prešano. To je na flašah vedno posebej napisano. Ziher skriva sončnično olje v sebi kaj drugega (panonsko sonce  ;D) kot pa olivno (sredozemsko sonce  ;D) a če mene vprašaš, ne more bit glih ne vem kakšne razlike. Da bi virusi in bakterije iz krvi bolj padal na določeno sorto olja, npr. ARS, Breuss ni nič poudaril, zakaj je treba precediti čebulno juho. Ampak jest kuhane čebule sploh ne maram jest, jo zarad ljubga miru z otroci še iz ješprenja ven spravim, preden ga dam na mizo.

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 10.03.2003 at 10:25:19 Quote: Ana, jest Breussove knjige nimam več, pa se ne spomnim, zakaj naj bi čebulno juho precedil na konc in samo čisto užival Jaz čebulo ki se je kuhala v juhi,spasiram skozi cedilko.

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 11.03.2003 at 11:52:16 Ob takem lepem vremenu bo narava kmalu ozelenela in bo počasi prišel čas za pomladne kure s koprivovim čajem. Tako kuro je dobro naredit vsako pomlad, saj nam očisti kri in poveča odpornost. V liter vrele vode za minuto ali dve namočimo šopek svežih kopriv in jo pijemo čez dan namesto vode, dovolj je liter na dan. Dobro je to početi kak mesec. Na začetku je malo šokantno, saj nam koža kar zacveti, potem pa se počasi očisti, na splošno pa se poveča tudi vitalnost. Trenutno koprive pri nas še ne rastejo, ampak pri takem vremenu jih pričakujem vsak trenutek :)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 11.03.2003 at 22:50:45 Danes sem se mantral z pripravo seitana,pa so mi skoraj roke odpadle ;D Vzel sem 2kg polnozrnate moke in dodajal toliko vode(okrog 1l),da sem dobil gladko testo..pol ure je že tu šlo po zlu ;D.To testo sem potem pustil v mlačni vodi kake pol ure,potem pa ga izpiral tako dolgo,da se izloči škrob in da je voda pri izpiranju bistra..tu je spet šlo pol ure mučnega gnetenja..Tukaj se mučno delo konča. Potem sem zavrel vodo ,v katero sem dal sojino omako,pol čebule,nekaj zelenjave in v vrelo vodo položil zmes ki je ostala po gnetenju..še prej jo oblikuješ v obliko debele klobase:)Kuhal sem 1 uro. Seitan lahko uporabiš takoj ali pa ga zamrzneš. Pripraviš ga kot paniranega , naravnega , faširanega... Obilo kuharskih užitkov :D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by soncnica on 11.03.2003 at 23:15:01 Lep pozdrav Ziby! Upam, da mi boš znal pomagati. Imam neke vrste praproti. Gledala sem v knjigi in je nisem našla, zato ne vem kako se imenuje. Rjavi, vedno bolj oskubljna je. Kaj naj naredim? Pazim, da je vedno v senci in da ima dololj vlage. Res, ne vem, kaj naj storim. Upam, da imaš rešitev. Hvala   :)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 11.03.2003 at 23:32:23 Ziby, tegale sejtana sem se jaz tud misla že lotit, me zanima, kolko mase ti na koncu ostane od 2 kg moke? Ko jo kuhas, jo zavijes v gazo, da ne razpade? Na polnozrnato moko se pa sploh spomnila ne bi, thanx :)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 12.03.2003 at 06:39:16 Ja fajn je če jo zaviješ v krpo oz.gazo,samo jaz sem pozabil pa se mi je zadeva malo razlezla ;D Po spiranju ostane okrog 1/3 seitana

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ana on 12.03.2003 at 08:40:41 kenede, tole tuki spodej se je že kar malo zgubilo v zgodovino foruma ;D http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;num=1006278111;start=5

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by EvaZh on 12.03.2003 at 08:58:55 a pa se vam ne zdi škoda, da dve tretjini tega odteče v lijak?

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 12.03.2003 at 16:56:10 Quote: ..koliko so pripravljene nežne moške ročice na izpiranje moknate kepe, kar traja več kot pol ure...   Ana,ne vem od kje ta tvoja ugotovitev ???Pa vseeno ti hvala,zdaj bom imel vsaj izgovor,da ne morem tega delat kar imam tako nežne ročice ;D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 12.03.2003 at 20:51:13 Sončnica verjetno imaš praprot z imenom nefrolepsis(nephrolepsis exaltata),ki je tudi najbolj pogost po naših domovih,ali pa kako podobno sorto. Kot si samo ugotovila potrebuje ta rastlina precej vlažno prst,ampak ne pozabi,da je za praproti skoraj bolj pomembna zračna vlaga,ki pa je pozimi,predvsem kjer so radijatorji,zelo primankuje.To je tudi zelo verjeten razlog zakaj ti rastlina propada in se suši. Priporočam ti,da jo  enkrat dnevno rosiš z postano vodo,pazi pa tudi da je ne boš imala preblizu radijatorja(strup za njo).Seveda je možnih vzrokov še veliko kot npr.prepih ali pa celo pomanjkanje hranil. Zdaj je tudi pravi čas,da jo presadiš v dve številki večji lonček..pa ne pozabi jo rosit...ko pa bo toplo pa jo daj vsaj za kak mesec ven na zrak,seveda v senčno lego. Pa nameravaj ji lepe liste :D Lp, Matej

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ana on 12.03.2003 at 21:26:42 wrote on 12.03.2003 at 08:58:55: a pa se vam ne zdi škoda, da dve tretjini tega odteče v lijak? Eva, v lijak odteče samo tista stvar, ki jo uporabljajo za lepljenje tapet, klej, po domač povedan. Tud mi smo zapacan s tem lepilom, kar se odraža v višku sluzi. Ne samo v grlu, na splošno v telesu. lahko pa poleti s tem zaliješ tud vrt , na primer ;D, al pa porabiš za puding - ne me prašat za recept, nisem nikol poskusla

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by EvaZh on 12.03.2003 at 23:14:27 ana wrote on 12.03.2003 at 21:26:42: Ne samo v grlu, na splošno v telesu. hej a ti to men jasnovidno?  :D Quote: lahko pa poleti s tem zaliješ tud vrt , na primer ;D, al pa porabiš za puding - ne me prašat za recept, nisem nikol poskusla sem že razmišljala, da če bi dost dolg časa kuhala, bi skor do enih žgancev še pršla  ;D sam kaj pa seitan.. a ni pol ta, ko ga jemo, tud ful ena huda sluz za nas?   ???

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by soncnica on 13.03.2003 at 13:31:58 Najlepša hvala Ziby  :) Vlaga... To bo to. Se še oglasim...

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 25.03.2003 at 13:11:22 Ziby, Hilfe!!! V lončku na okenski polici imam posajeno zeleno. Sem danes opazila, da je polna belih prosojnih uši. Kako se jih lahko znebim, na biodinamičen način? Ali lahko se okužijo tudi druge rastline, ki so poleg (drobnjak, limonov timijan, money tree...). Naj povem, da je to prvi zajedalec, ki se je pojavil na mojih rastlinicah. HVALA za odgovor, imam pa še nekaj vprašanj, ki jih šparam za naslednjič! ;)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 25.03.2003 at 20:32:47 Priporočam ti, da najprej napadeno rastlino izoliraš od ostalih katere vsekakor niso imune na uši,potem pa jo poškropiš z najbolj naravnim insekticidom kar jih poznam tj.Biokill,ki vsebuje permetrin,ki je ga pridobivajo iz rastlin. Lahko pa zeleno tudi porežeš in skuhaš fino juhico in nas seveda povabiš ;D..uši seveda prej speri dol,ker marsikdo ne je mesa ;D.Potem bodo zrasli novi listi,seveda brez uši.Dobro pa poglej zemljo v kateri je zelena nasajena,če ni tudi v zemlji kaj živega(razen korenin).

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 26.03.2003 at 00:16:15 Hvala za nasvet Ziby. Sem se odločila, da jo bom zaenkrat kar porezala. Po Biokill pa skočim, če opazim uške še kje drugje. :-*

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by himynameis on 26.03.2003 at 01:45:07 Petra. wrote on 26.03.2003 at 00:16:15: Po Biokill pa skočim, če opazim uške še kje drugje. Se zavedaš koliko nedolžnih bitjij bi pomorila s tem biokemičnim orožjem? :P ;D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 26.03.2003 at 02:16:47 U ko bi ti vedel koliko miljard nedolžnih bitij umorim ob vsakem vdihu. ;) :D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by himynameis on 26.03.2003 at 02:54:22 Petra. wrote on 26.03.2003 at 02:16:47: U ko bi ti vedel koliko miljard nedolžnih bitij umorim ob vsakem vdihu. ;) :D Ja, ti hudodelka! In to ti je v opravičilo, da jih lahko sedaj še več? ;D ;)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 26.03.2003 at 03:20:46 Ja, hy. A nisem grozna? :o

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 26.03.2003 at 03:21:34 In btw, obsojaš nekaj, kar se sploh ni zgodilo. :D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by himynameis on 26.03.2003 at 15:58:30 Petra. wrote on 26.03.2003 at 03:21:34: In btw, obsojaš nekaj, kar se sploh ni zgodilo. :D Se ni? Petra. wrote on 26.03.2003 at 02:16:47: U ko bi ti vedel koliko miljard nedolžnih bitij umorim ob vsakem vdihu. ;) :D ;D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Valentina on 28.03.2003 at 16:30:34 Kali, natrgano zeleno pred uporabo pomoči v okisano vodo, in vse uške bodo takoj pobegnile z listov. Potem zeleno lahko mirne duše poješ. Isto jaz delam še s peteršiljem, cvetačo in takimi stvarmi, ki imajo lahko prebivalce. LP

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 28.03.2003 at 16:51:50 danes sem slišal za fanj recept proti nahodu.Nabereš cvetove od trobentic in iz njih skuhaš čaj..that`s it... baje pomaga :D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 28.03.2003 at 23:38:21 Valentinaa wrote on 28.03.2003 at 16:30:34: Kali, natrgano zeleno pred uporabo pomoči v okisano vodo, in vse uške bodo takoj pobegnile z listov. Potem zeleno lahko mirne duše poješ. Isto jaz delam še s peteršiljem, cvetačo in takimi stvarmi, ki imajo lahko prebivalce. LP Hvala za nasvet! :-*

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 30.03.2003 at 19:01:23 Za odvajanje kajenja je zelo primerna rastlina-oves,katerega skuhamo v kisu in ko se zadeva ohladi,ga držimo v ustih pet minut.Zadevo večkrat na dan ponovimo. Fajn zadeva proti kajenju je tudi mentolov čaj,pa tudi mantolovi cukri baje pomagajo. Obilo veselja :D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Star12 on 30.03.2003 at 20:46:04 Ziby Kolikor veš, se sedaj nekaj "povzpenjam". Krepim svoje telo. In veš kaj me najbolj zanima. Kakšna je najbolj zdravilna prehrana za Krepitev mišic, seveda poleg telovadbe, s katero mišicam povrnemo moč. Se pravi, kakšna hrana je najboljša za "trdne mišice", da ne "ohlapijo"....  ??? Hvala.... Simona-simsi p.s.; ne maram pa kakšnih športnih preparatov...  8)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 31.03.2003 at 12:26:48 Za krepitev mišic je potrebno predvsem veliko aktivnosti,hrana ti je samo pomoč s katero si čimprej regeneriraš telo.Poudarek športno aktivnih ljudi je na oglikovih hidratih,optimalni količni beljakovin in čimmanjši odstotek maščob.Hrana bogata z ogljikovimi hidrati vpliva na večjo vzdržljivost telesa. pred večjimi napori ponavadi pijem napitek po Costillu ki vsebuje: 25 g  glukoze 1,5 - 2 g kuhinjske soli do 1 liter vode žlica limoninega soka temperatura napitka okoli 4 °C. seveda ne spijem vsega na enkrat. Obilo uspeha pri tvojih vzponih. ..vidim,da si ena redkih,ki se že pripravlja za vzpon na Triglav :D..prav imaš kondicije se na da kupit na tržnici ;D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 01.04.2003 at 20:36:21 http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030401080505153 [glb]KDAJ IN KAKO NABIRAMO ZDRAVILNE RASTLINE[/glb]

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 02.04.2003 at 17:15:21 http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030314172428926 [glb]Kako sušimo zdravilne rastline?[/glb]

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Harry on 30.04.2003 at 21:59:17 Tudi lasje imajo radi naravne izvlečke. http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=2003042514375290

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 14.05.2003 at 12:02:37 http://www.mladina.si/tednik/200115/clanek/presnojedci/

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 14.05.2003 at 13:24:01 Zelena je že 2x bla postrižena, pa so uši še kar prisotne. Uši sem dobila tako, da sem kupila drobnjak v Bauhausu, ki je bil OKUŽEN Z UŠMI!!! >:( :( :'( Drobnjak je s koreninami vred končal v smeteh. Uši pa so napadle mi še eno rožo. Zdaj poskušam jih pregnati z zelenim čajem, so mi tako svetovali. Zaslila sem 2x do zdaj, sam nisem še ziher, da je že kul. Sicer se ne množijo, so pa še vedno vidne na rastlinah. Če ne bo šlo drgač, prosim Marjano, naj mi par mravelj prinese, da jih pozobajo. ;) :) ;D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 14.05.2003 at 13:37:00 Moja tašča se znebi uši tako, da rastline spere z mešanico vode in mleka (50/50). Drugače pa mravlje uši gojijo, jejo pa jih pikapolonice ;)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Marjana on 14.05.2003 at 13:56:18 Devi wrote on 14.05.2003 at 13:37:00: Drugače pa mravlje uši gojijo, jejo pa jih pikapolonice ;) Gojijo? ??? ;D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Devi on 14.05.2003 at 14:13:00 Mravlje prinašajo uši na rastline in delajo tam kolonije uši, uši se hranijo z zelenjem in izločajo neko sladko snov, s katero se mravlje hranijo. Tak da jaz ne bi mravelj spustila v bližino teh rož ;D ;D

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Kali on 14.05.2003 at 15:23:02 DEVI HVALA! Nameravam pikapolonico, da pride na moje kuhinjsko okno in se pogosti z zastonj večerjo!!! :) 8)

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 16.05.2003 at 11:34:24 http://vegescena.kiss.uni-lj.si/bmlakar.html

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 18.05.2003 at 16:12:18 Pet skodelic pravega čaja dnevno krepi imunski sistem in pomaga organizmu pri obrambi pred infekcijami, trdijo ameriški znanstveniki. Kot kažejo izsledki študije, objavljene v čaospisu ameriške akademije znanosti, čaj pomaga organizmu, da se bori proti bakterijam, virusom in glivicam. Rezultati nekega poskusa so pokazali, da krvne celice imunskega sistema ljudi, ki pijejo čaj, petkrat hitreje reagirajo na bakterije kot krvne celice pivcev kave

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by ziby on 21.05.2003 at 12:33:14 Bezgov sok: http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030521120056253

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Harry on 22.05.2003 at 09:13:22 O koprivah. http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030521125712911

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by Marjana on 29.05.2003 at 12:34:26 te dni je aktualna melisa :) http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030528111933238

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by gape on 28.03.2015 at 13:14:13 dejmo ji mal pustit no ... http://www.zenska.si/zdravje/zdravo-zivljenje/ugotovite-katerega-minerala-vam-primanjkuje/ Quote: glavni simptomi pomanjkanja ključnih mineralov kako lahko posamezne minerale vnesete v telo: 1. Pomanjkanje bakra (Cu) Simptomi pomanjkanja tega minerala: slabokrvnost, utrujenost, sivenje las, zaostajanje v rasti, pogosto tudi vzrok za povišanje škodljive vrste holesterola (LDL) v krvi Živila, bogata z bakrom: sardine, ostrige, telečja jetra, sončnična semena, raki, arašidi, suhe slive, fižol in gobe 2. Pomanjkanje cinka (Zn) Simptomi pomanjkanja tega minerala: bele pikice na nohtih, hrapava koža, zaostajanje v rasti, izguba apetita, okusa in voha, počasno celjenje ran, saba koncentracija in celo neplodnost pri moških Živila, bogata s cinkom: morska hrana, ostrige, pšenični kalčki, jetra, bučna smenea, sardine, soja, leča 3. Pomanjkanje fluora (F) Simptomi pomanjkanja tega minerala: krhka zobna sklenina, krhke kosti in tudi karies Živila, bogata s fluorom: morska hrana, čaj in voda 4. Pomanjkanje fosforja (P) Simptomi pomanjkanja tega minerala: utrujenost, oslabljene kosti, pomanjkanje energije, težave s sladkorno boleznijo Živila, bogata s fosforjem: mlečni izdelki, mleko, jetra, raki, školjke, ribe, perutnina, jajca, losos 5. Pomanjkanje joda (I) Simptomi pomanjkanja tega minerala: težave s ščitnico, hladne roke in noge, utrujenost, slabša koncentracija, bolečine v dojkah, pešanje spomina Živila, bogata z jodom: morska hrana, jodirana sol, pehtran 6. Pomanjkanje kalcija (Ca) Simptomi pomanjkanja tega minerala: bolečine v mišicah, trzanje mišic, osteoporoza, nespečnost, rahitis, neenakomerno bitje srca Živila, bogata s kalcijem: mleko in mlečni izdelki, seznam, sardine, tofu, suhe fige 7. Pomanjkanje kalija (K) Simptomi pomanjkanja tega minerala: depresija, zastajanje vode, povišan krvni tlak, srčno popuščanje Živila, bogata s kalijem: banane, agrumi, špinača, paprika, paradižnik, datlji in fige, arašidi, sončnična semena, stebelna zelena 8. Pomanjkanje magnezija (Mg) Simptomi pomanjkanja tega minerala: oslabelost, nereden srčni utrip, izguba apetita, utrujenost in drhtenje, mišični krči Živila, bogata z magnezijem: žita, fige, sončnična semena, bučna semena, otrobi, oreški in mandlji 9. Pomanjkanje natrija (Na) Simptomi pomanjkanja tega minerala: vrtoglavica, nizek krvni tlak, dehidracija, glavobol, saba koncentracija Živila, bogata z natrijem: kuhinjska sol, meso, vožena zeenjava, školjke, pesa, artičoke, ovseni piškoti, kruh 10. Pomanjkanje selena (Se) Simptomi pomanjkanja tega minerala: prhljaj, težave s plodnostjo, prezgodnje staranje, težave s prostato Živila, bogata s selenom: brazilski oreščki, sveža tuna, sončnična semena, morski list in orehi 11. Pomanjkanje silicija (Si) Simptomi pomanjkanja tega minerala: razcepljeni nohti, bele lise na nohtih, osteoporoza, tanki in krhki lasje in nagubana koža Živila, bogata s silicijem: čebula, riž, ječmen, oves, pšenica, proso, pesa 12. Pomanjkanje Železa (Fe) Simptomi pomanjkanja tega minerala: utrujenost, izčrpanost, slaba koncentracija, izpadanje las, lomljivi nohti, krhka sapa, bledoličnost Živila, bogata z železom: govedina, divjačina, jagnjetina, otrobi, sezam, sardine, suhe marelice, slive, raki, tuna, rumenjak

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by gape on 10.04.2015 at 20:19:42 iz maila Quote: malo Amerike, ki smo jo posvojili Zakaj vsa ta jeza? Jack Wolfson, dr. med., kardiolog, ZDA Nedavno so me intervjuvali za televizijo NBC Phoenix. Vprašali so me, kaj menim o cepljenju v luči izbruha ošpic, ki se je pojavil v Disneylandu v Kaliforniji. Moj odgovor je pri tisočih ljudeh sprožil kar nekaj jeze. Prav tako sem v podporo svojemu komentarju prejel izjemno veliko podpore. Društvo proti vbrizgavanju kemikalij v naše otroke ima, skratka, veliko podpornikov. Rad bi spregovoril o napačno usmerjeni jezi in se vprašal, ali jo lahko preusmerimo tja, kamor sodi. 1. Jezni bodite na prehransko industrijo. Sladkor, kosmiči, krofi, piškoti in tortice povzročijo vsako leto na milijone smrti. V najtežjem obdobju te bolezni so norice ubile 100 ljudi na leto. Če ti ljudje z noricami ne bi jedli kosmičev (žit) in krofov, bi bili morda še vedno živi. Pokličite v Nabisco in Kellog's in se pritožite. Protestirajte proti njihovim izdelkom. NJIM pošljite sovražno e-pošto. 2. Jezni bodite na verige restavracij s hitro hrano. Burgerji iz mesa izmučenih živali, pesticidni krompirček in hormonski mlečni napitki, to je problem. Problem ni hepatitis B, virus, ki si ga izmenjujejo uživalci drog in tisti, ki spijo s prostitutkami. Res hočete vbrizgati cepivo proti temu svojemu novorojenčku? 3. Jezni bodite na korporacije, ki izdelujejo strupene pralne praške in mehčalce. Vi in vaši otroci nosite oblačila in prek njih vdihavate znane rakotvorne snovi. Pokličite ta podjetja in jim to povejte. Ti izdelki ubijejo več ljudi kot virus mumpsa, zaradi katerega pravzaprav ne umre nihče. Enako je s hepatitisom A, to je vodna driska. 4. Jezni bodite na podjetja, ki onesnažujejo naše okolje. Za kemikalije in težke kovine je znano, da povzročajo avtizem, srčna obolenja, raka, avtoimunske bolezni in vse mogoče zdravstvene težave. V svetovnem merilu povzročijo na desetine milijonov smrti. Smrti zaradi ošpic so drobcen delček v primerjavi z onesnaževalci. 5. Jezni bodite na svoje starše, ker niste bili dojeni, ker niso spali skupaj z vami, ker so vas basali s sladkarijami in kupovali gore pralnega praška. Dojenje varuje otroke pred mnogimi nalezljivimi boleznimi. 6. Jezni bodite na svojega zdravnika, ker je tako ozkogleden in ker vam ne razkrije sestavin v cepivih (če je sam sploh prebral navodila za uporabo). Moral bi vam povedali o aluminiju, živem srebru, formaldehidu, tkivih splavljenih zarodkov, živalskih beljakovinah, polisorbatu 80, antibiotikih in drugih kemikalijah v brizgah. Okoljske organizacije poročajo, da je v popkovnični krvi novorojenčkov zaznati prek 200 kemikalij. Morda vaš zdravnik misli, da še nekaj dodatnih kemikalij, ki jih bo vbrizgal vašemu otroku, ni kakšna posebna stvar. 7. Jezni bodite na svojega kabelskega operaterja in izdelovalca televizijskih aparatov, ker ste vi in vaši otroci zaradi njiju debeli in leni, nočete se gibati in igrati zunaj. Pomanjkanje gibanja ubije milijone več ljudi kot polio. Kje so vsi tisti 80-letniki, ki jih je pohabil polio? Nekako jih ne najdem prav dosti. 8. Pravzaprav bodite jezni na Steva Jobsa in Billa Gatesa, ker sta ustvarila računalnike, da lahko ždite za njimi ves dan, obdani z elektromagnetno radiacijo, in berete komentarje, kot je ta. 9. Jezni bodite na farmacevtske družbe, ker nam dovolijo misliti, da življenje, kot sem ga opisal zgoraj, lahko pozdravimo z zdravili. Pravilno predpisana zdravila vsako leto ubijejo na tisoče ljudi. Gripa ne ubije skoraj nikogar. Cepivo ne deluje. 10. Nazadnje, jezni bodite nase, ker ne odprete oči ob zamegljevanju in pranju možganov, ki sta prevzela um ljudi. NIKOLI niste zdravniku postavili nobenih vprašanj. NIKOLI niste vprašali, kaj je v cepivih. NIKOLI se niste poučili o teh nenevarnih okužbah. Bodimo pošteni, pravzaprav vam je čisto vseeno, kaj vaši otroci jedo. Ne zanimajo vas kemikalije v njihovem življenju. Vseeno vam je, če posedajo ves dan in gledajo televizijo ali igrajo video igrice.                                                                                                                                                                 Vse, kar vas zanima, je to, da spijete kavico, greste na svojo naslednjo plastično operacijo, imate zabavo, ljubezensko afero in svoj naslednji sladkorni fiks! Ta zapis je nastal z ljubeznijo in zamislijo ustvarjati boljši svet za naše otroke in bodoče generacije. Jeza povečuje vaše tveganje srčnega napada. Pazljivo!

Title: Re: Pustimo naravi,da nam pomaga Post by gape on 04.06.2015 at 01:37:04 http://www.plantnet-project.org/papyrus.php?langue=en identi plant identiplant

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.