| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> sem bila res jaz kriva za vse? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1032167613 Message started by nena on 16.09.2002 at 11:13:33 |
|
|
Title: sem bila res jaz kriva za vse? Post by nena on 16.09.2002 at 11:13:33 ... Dragi prijatelji! Tale post so že brali na drugih forumih, dobila sem precej zelo enoznačnih odgovorov... Pa vendar... Več glav več ve. Pred dvema mesecema sem se razšla s fantom, s katerim sva bila skupaj tri leta in pol, dobrih 11 mesecev pa sva živela skupaj - v njegovem stanovanju. Oba sva stara 27 let, jaz sem bila negovo prvo dekle in prva spolna izkušnja. On je po naravi molčeč, samozadosten, mnogokrat samotarski, brez pravih prijateljev in brez posebne želje, da bi jih imel. Že pred selitvijo k njemu sem malce oklevala, a sem se zanjo le odločila, da ugotovim, koliko je najina ljubezen pravzaprav vredna... Dve leti in pol pred selitvijo sva preživela v "vikend odnosu", pa čeprav sta najina domova oddaljena le dobrih 20 km in ni bilo posebnih razlogov za to, da bi se videla le ob koncih tedna, razen njegove potrebe po miru in po ustaljenem urniku, v katerega je na prvo mesto spadal fitnes, ki ga ni smel preskočiti... Skratka: preselila sem se k njemu. Ker je bila najina prejšnja zgodovina zaznamovana z njegovim strahom pred stalno bližino (ta ga je dušila), sem pristala na marsikatero pravilo igre: - nisem smela hoditi v isti fitnes klub kot on ((ker sem ga nekajkrat grdo pogledala, ko je buljil vsenaokoli - to verjetno res nibilo prav, namreč, da sem mu težila) kar sem končno sprejela kot ne tako zelo katastrofalno zahtevo - nekje pač človek mora biti popolnoma sam) - zatreti sem morala svojo željo po potovanjih in izletih po Sloveniji za konec tedna, ker to pač njega ni zanimalo - sprijaznila sem se, da greva vsak konec tedna vsak zase kolesarit, ker on pač noče kolesariti po ravnem - težko rečem, da je bilo utemeljeno njegovo mnenje, češ da mu ne dam dihati, ko pa je njegov dan bil videti nekako takole: zjutraj odhod v službo, po službi kosilo, ko je le redko spregovoril kako besedo z menoj, po kosilu počitek, ko je tako in tako gledal Tv, potem pa od 6h do 8h dve uri fitnessa, večerja, osebna higiena in spanec natanko ob desetih.. Če si me je slučajno zaželel, se je to imelo zgoditi med pol deseto in deseto, da ni zmotilo njegovega ritma spanca... Pogrešala sem skupne aktivnosti, čas, ki bi ga preživela skupaj, spontana crkljanja, bližino, pa sem vse odrinila s prepričevanjem same sebe, da tak pač je, da ne smem tiščati vanj, da se bo že sprostil... Ker sem vse to sprejela kot del njegovega karakterja, sem znala svoje nezadovoljstvo izraziti le tako, da sem sem in tja ljubosumno ponorela... In to je po njegovem razlog, zaradi katerega ne želi biti z menoj...Po vsakem takem izpadu me je metal iz stanovanja, grozil, da bom morala oditi, zaradi česar sem začela dobesedno hoditi po prstih... Začela sem verjeti, da je pravzaprav v resnici njegova hladnost posledica mojega ljubosumja.Na koncu je šel tako daleč, da me je žalil, poniževal, zmerjal, da sem grda (pa sem, mislim da, vse prej kot to), nezanimiva, da je zunaj še toliko lepših žensk in da ne gre z menoj na dopust samo zato, da bo lahko brez mojega ljubosumja gledal druge ženske... Seveda gre sam tudi v Mercator po kruh in mleko, saj tudi tam vidi veliko lepšega kot doma... Nikoli mi ni oprostil nobene pretekle napake. Ob novi napaki je na dan privlekel vse, kar sem napačnega počela tri leta nazaj... Ko sem se preselila k njemu, se je problem šele prav izostril in zaostril. Že od začetka sem bila v podrejenem položaju… Ko sem zasadila rože na balkonu, mi je podrobil, da to počnem zato, ker »markiram«. Takrat bi mi moralo biti jasno, da je čas za odhod, a ker sva se ravno nekaj dni pred tem sprla, sem opazko pripisala njegovi slabi volji. Upravičeni seveda, ker sem bila za prepir zaradi ljubosumja kriva sama… Spolno me je resnično zanemarjal. Raje se je zadovoljil s pornografijo, tudi takrat, ko bi lahko spal z menoj, celo najina spolnost je trpela na račun uporabe pornografskih materialov.Nisem zahojenka – razumem, da je pornografija nekaj normalnega, a da se zanjo raje odloči kot zame in da potrebuje vedno nove in nove materiale, to se mi je zdelo na meji bolnega. Seveda sem najprej pomislila, da sem za to kriva sama… Da se k pornografiji zateka, ker pri meni ne najde miru; da se tako sprošča. Skušala sem živeti s tem, čimmanj spraševati, obtoževati, ker se je to vedno slabo končalo… Pridobiti sem ga želela drugače, z urejanjem…Pa ni učinkovalo. Nikoli ni pohvalil mojega videza, nove obleke… Celo med vrsticami mi je prepovedal preveliko »razgaljenost«, ki ga je pri drugih ženskah sicer privlačila... In spet se krivim, da nisem imela pravice ljubosumno ponoreti, da sem njegovo grobost sprožila sama, da sem bila zares- kot pravi on- nasilen in zahteven psihopat... Mi lahko pri tem pomagate s svojim mnenjem? In- je kaj narobe z njegovim doživljanjem spolnosti??? Je to odvisnost od pornografije? Opravičujem se za tako dolgo pismo in upam na odgovor. Veliko sončka! Nena |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by gape on 16.09.2002 at 11:34:53 prvo od prvega : nikol ni nihče KRIV za nič. krivdo ego uporablja za to da se (sploh) lahko loči od sence. krivdo definitivno forget ... senca: http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20020830145042459 in od vseh treh ki sm jih bral od včeri zvečer na to temo ... vidva najbolj nista za skupi !!! ker to je z njegove strani zatiranje, s tvoje pa trpljenje. sami vzorci povsod ... ki pa pokajo kt svina ... sej je prov tko |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by nena on 16.09.2002 at 11:38:31 Gape! A potemtakem je on senca,, ker se nikoli ni čutil za nič krivega, če se pa je, se pa ni nikoli opravičil? In - jaz samo hočem razumeti... Ker me je v tem času prepričal, da imam sicer eno samo bnapako, ampak to tako veliko, da sem zato čuden človek. nena |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by gape on 16.09.2002 at 11:48:30 ni on senca pozabi nanj, on ti samo kaže tvojo senco, in ta je del tebe, ti jo samo ne priznaš. katera je ta napaka? |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by cleo on 16.09.2002 at 11:48:51 Nena! Vsaka ženska, ki ljubi in spoštuje moškega si zasluži in je upravičena in pričakuje in mora dobiti ljubezen in spoštovanje moškega za normalno funkcioniranje.... Vem, da je težko, ampak pomisli samo na to, koliko časa 20 let, 45 let si še pripravljena živeti v takšnem odnosu. Tukaj ni problem spolnost (predvidevam), problem je pri vajinem medsebojnem odnosu in to že pri spoštovanju in ljubezni. On mora razčistiti pri sebi, kaj hoče in če mu urnik, ki ga ima pomeni vse...ti pa razmisli, kaj sploh hočeš od življenja in v kakšni zvezi hočeš živeti. Veliko sreče! P.S. Mogoče pa samo noče celo življenje preživeti s samo 1 spolno izkušnjo, pa se mora še znoret in kaj doživet in mu je bil to namen...njegove frustracije pa posledica tega... |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Miska on 16.09.2002 at 11:54:52 Nena wrote on 16.09.2002 at 11:13:33:
Nena, spet lahko rečem le – mi je žal, ampak tile stavki, iztrgani iz tvojega konteksta po mojem mnenju spadajo spet pod tisti nesrečni strah pred bližino… In s tem se bo moral soočiti on sam. Ne moreš tega narediti ti namesto njega. Ti bi mu bila lahko edinole v pomoč in oporo na njegovi poti. Če bi on to zmogel prepoznati in če bi si on tega želel... Je pa to njegova "naloga", njegova "vaja", skozi katero bo moral iti on. Takrat, ko bo pač on želel. In zmogel. Je to njegova izbira in njegova odločitev… Tebi lahko rečem le to – vajin odnos je bil, kakršen je bil. Vsak izmed vaju je vanj vložil tisto, kar je znal in zmogel. Ti si v odnos vložila vse, kar si zmogla ti, on je vanj vložil vse, kar je zmogel on. Drug drugemu sta bila darilo na vajini poti. Ali sta ga prepoznala, ne vem. Kaj bosta naredila s tem, kar sta izkusila skupaj, ne vem. Verjamem pa, da je težko. Tako zate, kot verjetno tudi zanj. Bi ti rada rekla kaj bolj spodbujajočega, vendarle menim, da je odločitev (je bila skupna, je bila njegova, je bila tvoja?) zaenkrat edina možna. In tudi edina pravilna. Pa vendarle… Si se resnično odločila tudi ti? Si si res izbrala svojo pot? Ali pa te še vedno muči želja po njegovi bližini? O tistem, kdo je »kriv« in kdo ni »kriv« za obstoj ali razpad neke zveze, ti je pa že gape napisal – nihče ni KRIV… Vsakdo v nekem trenutku naredi največ, česar je v tistem trenutku sposoben in zmožen... m. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by nena on 16.09.2002 at 11:56:18 jah, tko je to... Edina napaka, ki mi jo je očital, je ta, da sem ljubosumna. In - hmmm prezahtevna. nekaj hočem, On je boljši, ker je samo pasiven. Tako on. To, da se mora znoret, si mislim tudi jaz. Očitno sem bila en blesav ventil, ki ga je naučil v realnosti onega početja z žensko. Ker je bil devičnik, ko sem ga spoznala - do svojega 24. leta. Ampak ne vem, kako se bo znorel, če niti ogovoriti ne zna (in ne poskuša) dekleta. To je pa minimum za skok v posteljo, ne? Se bojim, da si želi nekaj takega, kar vidi na DVD-jih. Ampak pnevmatične blondine brez čustev pa tudi ne rastejo na drevesih, ne? Še manj pa padajo v naročja... |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by ana on 16.09.2002 at 12:13:36 Nena, ne sprašuj se, kako se bo on spolno izživel in sploh znašel v odnosu do žensk. Je bilo z vama kot je bilo. In pika. Naj se tukaj konča in naj te ne briga več. Ne obtožuj se, ne išči krivde (kot je že gape rekel). me je pa, brrrr, kar srh spreletaval, ko sem te brala najdi si kako zaposlitev (gledanje komedij, branje lahkih romančkov, ukvarjanje z živalcami - a rabiš kako muco, jih mam nekaj odveč?) itd. Najdi nekaj, da ne boš mislila nanj. Vem, da si mlada. Ampak meni, ki sem starejša, bi dal misliti že tisti njegov vikend odnos, preden si se preselila k njemu. Želim ti, da se čimprej pobereš in se najdeš in okrepiš svoj notranji mir in da vzameš zadnja leta življenja samo kot izkušnjo več, ki te je obogatila, čeprav tudi skozi žalost. Da bi znala izkušnje uporabiti pozitivno v življenju in da bi na daleč zavohala (in se izognila) takim moškim, kot je bil tale tvoj. Oja, so še taki. Pa drugačni tudi. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Blisk on 16.09.2002 at 12:55:08 ŽENSKA, ko si najdeš partnerja, si najdeš takega, da ti ustreza, ne pa takega, da se ti nonstop prilagajaš njemu. Sploh ne razumem, kaj še počneš z njim, ker je očitno totalen čudak. Najd si takega, k boš z njim počela skupne stvari, ne pa vsak zase, sej ne rečem kakšno stvar, ampak čist vse. Jebiga, če pač rada trpiš, pol je to to. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by titud on 16.09.2002 at 13:11:37 Nena, sem dvakrat prebral tvoj post, ampak besede ljubezen na ekranu nisem zasledu. To mi da mislt, da si razoračarana nad enim partnerskim odnosom, ki gradi na skupnem bivanju, spolnosti in pričakovanjih. Skupnih interesih, skratka. Nobene panike torej, svet ne temlji le na skupnih interesih in zarad enga manj se tud ne bo sesul. Bolj žlostno bi blo, če bi nas tle gor povabla, naj ti pomagamo ljubezen pokopat. Zato naj ti bo zadeva v poduk, da v drugo v interesnena partnerstva ne vlagaš prevelikih pričakovanj oz. da od njih ne pričakuješ, da če bodo funkcionirala idelano usklajeno, pol bo pa to že kar ljubezen. Ljubezen med dvema se izkazuje čist drgač, nima z idealom 'usklajenosti induvidulanih interesov' pa brezkonfliktnostjo nobne zveze, pa je kljub temu edini garant trajnosti tega odnosa. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Bardo Thodol on 16.09.2002 at 13:43:15 Quote:
Partnerski odnosi nastanejo vedno zaradi (skupnih) interesov. V tem dejstvu ni nič slabega. Če je samo ljubezen, brez interesov, potem tudi partnerski odnos ni potreben. Partnerski odnos pa je najbolj trden, kadar je poleg (zadovoljenih) interesov tudi ljubezen. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Edi on 16.09.2002 at 14:30:49 Nena, sem ti že na med-u odgovoru, al sem pa smatrov, da so že drugi dost povedal, jest te lohka le v našo družbico povabm, boš en večer manj nanj mislilia... velik sončeca Edi |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by titud on 16.09.2002 at 15:49:27 Quote:
Nč ni slabega, ampak tud nobene tragike ni v tem, ko skupnih interesov ni več pa tud odosov ne. Quote:
Ljubezen ma edin interes, da plamti. V njene plamenu izgorevajo parnerski interesi. Quote:
Edini interes partnerjev je, da ogenj ljubezni nikol ne ugasne. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Bardo Thodol on 16.09.2002 at 16:14:27 Quote:
To je idealistična predpostavka, zaradi katere se partnerji pogosto slepijo in si ne upajo priznati, kakšno je dejansko stanje. Bolj realistična je pa tale, da večino partnerskih odnosov vzdržujejo le še interesi, otroci, premoženje, družbeno okolje, ... medtem pa ljubezni že zdavnaj več ni. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by nena on 16.09.2002 at 17:26:39 Ej... Hudo sta padla v tole argumentiranje... Če si z nekom tri leta in pol, potem interesi (skupni) morajo biti, obzirnost mora biti, od lufta in čiste zaljubljenosti se ne da več živet... In tudi ni prav. In pod skupnim interesom nisem imela v mislih denar vkup grabit, otroka naredit ipd., skupni interes bi bil zame že skupen hobi, šport, da bi me on kdaj opazil (ne le jaz njega), da bi se imela skupaj fajn pri stvareh, ki bi oba zanimale. Pa smo spet pri ljubezni ali zaljubljenosti: ljubila sem nekoga, ki očitno ni ljubil mene... Pa ne mi s filozofskimi obračanji besed. Oba imata prav, oba verjameta v to, kar sta napisala, jaz bi mogoče rada samo še sto in stokrat slišala, da sem ljubezen puščala na napačnem vhodu. Ali pa _ še raje, kako kritiko, da sem bila res koza nora psihopatska... Tega mi doslej ni napisal še nihče. Saj ne prosim za klofuto, samo prepričana sem, da bi tudi on o meni verjetno lahko povedal kaj slabega in rada bi bila prepričana, da sem storila vse, kar sem mogla. Vem, da se tole sliši noro, tudi meni se bo verjetno čez nekaj časa, a zdaj, ta hip, mi je to pomembno. Edi, hvala za tvoj odgovor na Medu in tukaj. Ja, vsako preobračanja pozornosti z njega na življenje pride prav! Tudi tebi veliko sončka! Nena |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by gape on 16.09.2002 at 19:43:43 Nena wrote on 16.09.2002 at 17:26:39:
več kot očitno Nena wrote on 16.09.2002 at 17:26:39:
ker to pač nisi |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by lumpy on 17.09.2002 at 09:51:53 Nena Krivda- je že Gape odgovoril. Kljub tvoji želji in hotenju, trudu in potenju, da bi kaj dosegla, si že v času vikend odnosa videla, da ne bo šlo. Kaj te je tako privleklo k njemu? Si mu hotela pomagati ali kaj? Saj to je po svoje pohvalno, a toliko let? Zakaj govoriš o neki psihopatski kozi? Imam občutek, da sebe zelo malo ceniš. Dvigni glavo in pogumno naprej. ;D Akobane lumpy |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Robi on 17.09.2002 at 10:15:08 Quote:
Ja, res je. To rabiš, da se zaveš realnosti. Čeprav se gre le za to, da si želela biti ljubljena. Želela si dobiti pozornost. Vendar zaradi vzorcev preteklosti (starši, okolje), se zaljubljaš v ljudi, ki ti takšne pozornosti niso sposobni dati. Ker tega vzorca ne razumeš. si pričakovala eno, dobila pa drugo. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by gape on 17.09.2002 at 10:37:39 osnovni problem je itak v željah in pričakovanjih |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Katarina on 17.09.2002 at 16:07:12 Draga Nena, Si ja! Ljubezen si puščala na napačnem vhodu.Kot pravi Gape-pričakovanja... In Vajina ne gredo v isto smer. Zato...odpravi se v svojo smer,tisto ki si jo želiš. Katarina P.S.Vidiš tega moškega v vlogi očeta tvojemu otroku? |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by nena on 18.09.2002 at 09:37:39 Draga Katarina in vsi, ki se vam je zdelo pametno pustiti svoje mnenje na moj post... Ja, prav imate. Tega moškega si ne morem predstavljati kot očeta svojih otrok. Ja, očitno sem res izbrala napačnega... Pa sploh kdaj kdo izbere pravega? Vse bi bilo OK, če ne bi tudi jaz delala napak, potem bi bila prepričana, da on pač ni ustvarjen zame. Tako pa sem ga večkrat obtožila, da me vara, večkrat preverila številke na njegovem gsm-u (je pa res, da ga je pogosto zaklepal pred menoj, kar me je še boj gnalo v sumničavost), ga ujela na nedolžnih lažeh, zaradi česar sem vrtala in je to razumel kot zasliševanje... Bi morala vse to pogoltniti? In : do katere mere ste vi pripravljeni prenašati ljubosumje? Ali ženska sme grdo pogledati, če njen moški, ki zelo redko gre z njo kam, še takrat, ko to stori, bulji vsenaokrog? Sme? Ne sme? Sme kaj reči? Sem želela preveč, ko sem si želela, da bi si pred fitnesom vzel pol ure zame? Samo zame. Sem želela preveč, ko sem si želela, da me s terena pokliče zjutraj in mi zaželi vse najlepše za rojstni dan (pa mu tega nikoli nisem povedala in niti ne očitala), pa me je poklical "po pravilih" šele ob devetih zvečer, ko je bil rojstni dan že mimo??? Še to. Bil je vojak. Specialec. Aaaaaaa, boste rekli zdaj. Zakaj pa tega nisi povedala prej? Saj to je jasno kot beli dan... Vem, da je v njem veliko čustev in ne morem si predstavljati, kako hudo mora biti, če se ta v tebi kopičijo, pa jih ne moreš in ne znaš izraziti. Edini ventil za čustva sem bila jaz. Ne mama, ne brat, ne kolegi v službi, s katerimi se pogovarja le "o ženskah na splošno" . Ti v štosu zabavljajo čez ženske, padajo opolzki in poniževalni štosi, a mislim, da oni drugi vedo, da gre le za hec... Pa on? Nisem prepričana. Nihče mi ni odgovoril na vprašanje o spolnosti, o pornografiji.... Je to normalno? Namreč - poskusi, da bi si kdaj kaj ogledala skupaj so se izjalovili (enkrat sva to sicer storila, potem nikoli več). Pornografija je bila nekaj, kar ni bilo za moje oči... Če je šel v izposojevalnico, se je vrnil s tremi filmi (in seveda pred menoj skril četrti DVD - samo za njegove oči). Počasi sem dobila občutek, da mu grem na živce že zato, ker si jih ne more ogledovati kadarkoli, ko pa sem jaz nenehno v stanovanju. Če me kdaj ni bilo domov, ker sem bila na faksu, se je kar nekajkrat namesto za fitnes odločil za posedanje doma. In seveda verjetno gledanje DVD-jev. Enkrat - čisto na koncu - sem mu enega v navalu besa uničila. In s tem šla čez rob. Grozno se počutim, da sem bila lahko tako otročja, tako "psihopatska" kot je rekel on... V videoteko sem ga morala vrniti jaz. In izposojevalec me je prav pomilovalno gledal (ali pa čudno) ... Kaj naj bi sploh storila? Prosila sem ga, naj tega ne skriva pred menoj. Da se počutim, kot bi mi lagal. Da me pornografija ne moti, da me moti to, da ni za moje oči... Nisem zahtevala, da naj se jih znebi. Nisem imela te pravice.On pa kot da bi ga bilo sram to deliti z menoj ali pa kot da bi imel slabo vest????? Nič mi ni jasno. Je vam? Boli me pa. Mene, ki sem prej imela zelo sproščen odnos do spolnosti zdaj grozljivo odbija vse, kar spominja na pornografijo, prostitucijo, seks brez čustev... Upam, da se bom tega lahko rešila.... Nena |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Bardo Thodol on 18.09.2002 at 11:28:58 Nena, iz tvojega pisanja je mogoče razbrati, da vidva nista za skupaj, razen seveda, če uživata v vajinih "igrah brez meja". Veliko omenjaš pornografijo? Ni ne normalna, ne nenormalna, če mene vprašaš, je dolgočasna. Po nekaj ogledanih imaš občutek, da si že vse videl. Če bi že morali kaj prepovedovati, bi (predvsem zaradi otrok) bilo prej potrebno prepovedati filme z nasilno vsebino, v katerih se hladnokrvno ubija. S tem, ko ti ne dovoli, da bi jo skupaj gledala, te samo (uspešno) draži, oziroma ti vrača za nekaj, kar on smatra, da si ti storila njemu. Če odnosi niso razčiščeni, se nadaljujejo s podtalno vojno, kjer dostikrat ne veš, kaj vse se skriva za nenavadnimi dejanji. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by MIND on 18.09.2002 at 14:45:12 """""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""" Če odnosi niso razčiščeni, se nadaljujejo s podtalno vojno, kjer dostikrat ne veš, kaj vse se skriva za nenavadnimi dejanji. """""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""" Tocno tako ! Poiskat torej RAZLOGE,VZROKE , za dolocena dejanja, ki nam pri partneru niso jasna. Kako oz. kje poiskat te VZROKE, RAZLOGE ? Pri partnerju seveda. Ampak to se ne pomeni da TI ne mores biti ta vzrok. Edini pogoj je iskrenost in pripravljenost partnerja v razresevanje le-teh konfliktov. Pa saj to ni tako velik pogoj ?! Ali pac ? Lp Mind |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by Robi on 19.09.2002 at 22:07:48 Nena, a lahko napišeš še tisto drugo plat, kaj je bilo tisto, kar ti je na njem bilo všeč ? Tu je rešitev tvojega "problema". Quote:
Ne moremo izbrati napačnega. |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by nena on 19.09.2002 at 22:17:58 Dragi Robi! Dobro vprašanje. Se mi zdi, da vem, kam ciljaš... Kaj mi je bilo na njem všeč? Hmmm, zdaj si me pa dobil. Zdaj, z distance, po 2 mesecih lahko rečem: všeč mi je bilo, da je bil glede svojih čustev bolj obvladan kot jaz - v smislu, da ni bil preimpulziven, kot jaz npr., da npr. nikoli ni pokazal, da je ljubosumen (ali pa ni bil) ; všeč mi je bilo, kadar je na trenutke znal biti zelooo nežen. Všeč mi je bilo - hm, tisto, v kar sem dolgo verjela, pa več ne. Namreč, da mi je zvest. Ker mi na nek način ni bil. Mogoče je slišati neumno, a kar precej hudo me je "varal" z DVD-ji. Kar je huje, kot bi me varal z živo žensko. Ker se ob virtualnih zadevah počutiš še bolj neadekvatno. Seveda, če zato, ker je "konzumiral" tisti seks, ne spi s teboj. Kar je bil "case" pri nama... Prav zanima me, kaj boš rekel na tole... Pozdravček! Nena |
|
Title: Re: sem bila res jaz kriva za vse? Post by SeK on 20.09.2002 at 01:33:51 No draga Nena! Popravici povedano mi je iskreno žal za vsem tem kar se ti je zgodiolo. Tudi sam sem bil v taki situaciji da sem se razšel z punco. A kot bistveno vidim to, da sem šel vedno naprej, vedno z novim upanjem. Povsem se strinjam s teboj glede varanja. Da nekdo zamenja ztebe samo z drugo žensko z DVD-ja, z neko stvarjo. Pa saj si le bolj pomembno bitje zanj kot pa to. Kot si videla, tudi skupno življenj ni prineslo rešitve v odnosu. Zato tudi sam zagovarjam da naj bo čas spoznavanja res čas spoznavanja in ne čas skupnega življenja. Jaz kot boistveni problem vidim beg pred čustveno bližino. On ni nič govoril o čustvih, nič o tem kaj si želi. Samo funkcioniral je. Bil je moški, ki je bežal v razum, urejenost. Ti pa si bežala in se zapletala s čustvi. In ona sta se bala dostopiti v svoja srca v svoja hrepenenja, v svoje bolečine. Nista se znala pogovarjati o svoji notranjosti, željah. Manjkalo vama je čustvene bližine. In seveda je bila telesna bližina samo krinka za beg. Tako s tvoje kot tudi njegove strani. In rešitev? Delo na sebi, na sebi. Vsekakor boš ti moral doseči mir srca, božji mir. Knjige o partnerstvi ti lahko pomagajo, pogoovori z zrelimi zakonci, delavnice o partnerstvih. Še bolj pa se boš morala soočiti z nemirom v svojem srcu. Da že vnaprej prepoznaš kaj te na partnerju moti, ter da tudi sama v bodoče znaš biti bolj ljubeča, vesela, pozitivna. Tudi v težkih situacijah. Kajti - žensko ljubeče srce zmore odpreti tudi srce trdemu moškemu. Res, potrudi se Nena, vredno je! SeK |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |