Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno,  aktualno ... >> blagor
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1016534214

Message started by titud on 19.03.2002 at 11:36:54

Title: blagor
Post by titud on 19.03.2002 at 11:36:54

Dostkrat, skoraj praviloma  se nasvet za osebno rast konča ali  vsebuje besedne zveze kot so: prepusti se, naj te vodi notranji glas, začut samega sebe, išči  v sebi, v sebi  boš našel resnico...

Če nasvet vzameš resno, se najprej soočiš z dvomom:  zakaj bi ravno svoji notranjosti moral zaupat, saj  te je ravno nekaj tam noter pravzaprav  pripeljalo do tega, da ne veš odgovorov  in si nekam zbegan začel okrog lutat.

Pol, ko že vse živo na eni racionalni ravni sprobaš, ti ponavadi ne preostane drugega, kot da premagaš dvom in  še mal noter vase pokukaš. Se kmalu  soočiš strahom, da tistega, kar si tam noter v seb najdu, ne boš mogel obvladat, ker  se tega praviloma tud ne da z besedami ozančit oz. mentalno nadzorovat.

Da bi premagal strah, se panično začneš ozirat okrog, da bi z drugimi, ki so že daljšo pot noter vase prehodil,  izkušnje delil.  Da se prepričaš, da  ima notranjost/duhovnost ene zakonitosti, ki se tud pri drugih kažejo in da si skratka v svoji samoti  vsaj eni kozmični navezavi z drugim  in drugimi. Tle se po mojem en prostor za občutenje ljubezni odpre.

Prideš do koder prideš, ampak pol pa moraš takoj (še boljš pa sprot) spet v real lajfu svojo notranja spoznaja izživet in obratno, vsako misel in dejanje s svojo notranjim uvidom usklajevat. V procesu ozaveščanja na zvestni ravni,  pol pa zmeraj bolj na enem intuitivnem nivoju. In če si na prav način do sebe prišel, se boš praviloma na pravi/uspešen  način tud navzven obračov. Včasih so temu rekli, da ti je bog blagor podelil,  te je blagoslovil..

Tle sem po domače skušal en proces osebne rasti/ozaveščanja /duhovne preobrazbe orisat, ki se tko al drugače pri marsikomu tud na tem forumu kaže. Vsaj men, ne glede na to, do kje sem prišel.

Ampak tole spoznanje se mi zdi še posebej pomebno z drugimi delit:

Dejansko sem začel verjet, da  je finta osebne rasti v prepustitvi. Lahko se tud po eni strani učiš, drilaš, treniraš, študiraš, raziskuješ, ekperinetiraš, čudiš, navdušuješ, precenjuješ ali pa podrugi strani depresiraš, zanikuješ, uničuješ, negiraš, rušiš in  podcenjujejš,  ampak to je smotrno počet  le z namenom, da si ustvariš okrog sebe pa v seb en varen prostor, v katerem se boš samemu seb lahko brezskrbno prepustu. Ampak bod pol  tud pripravljen, da tam noter ne bo tolk veličastno, razburljivo, dinamičo kot je blo na poti do tja. Lahko da prideš do tega,da si ena navadna nula, da sploh nisi taka persona, kot si prej o seb mislu, da si. Ampak lahko da hkrati  prideš tudo tega, da si tko enkratna persona, da si prej niti v sanjah nisi upov pomislit, da si.  To je pravzaprav čisto psihološko določen proces oz. stanje, ampak v vredostnem smislu je to eno religiozno/transcedentno občutje, en duhovni blagor, ki so/smo ga lahko deležni vsi,  tudi ubogi na duhu (kajti njih je nebeško kraljestvo...). Z velik truda al pa brez, še boljš brez.

Saj ne vem, če bi se okrog tega še naprej tle gor debatiral. Je blo drugje dost več pa boljš povedanega, ampak je po mojem dobro, da vsak po svoje kroge riše.  Vedno znova, če je treba.  

Title: Re: blagor
Post by Amstel on 19.03.2002 at 18:54:57

Kakorkoli se že temu reče, bistveno je, da imamo nek problem, ki ga želimo premostiti. In po moje, je tu potrebno začeti.
Če želiš osebnostno rasti, pa ne izjasniš, kaj je sploh problem, je seveda lahko sprejeti nasvete.. prepusti se, poslušaj notranji glas...
Po mojih izkušnjah, je notranjih glasov več, ne samo eden. In recimo, da je tu srčika problema.


Dober način, da problema ne rešimo, je ta, da ga NEJASNO zastavimo.  ;D


Title: Re: blagor
Post by MIKE on 19.03.2002 at 20:06:07

Problemi so le če jih definiraš kot probleme.

Kar za nekoga je problem, je lahko za drugega užitek!

Title: Re: blagor
Post by Amstel on 19.03.2002 at 21:00:14

Problem je po definiciji nekaj, kar je dobro rešiti.
Seveda, nekomu, ki mu je nekaj v užitek, nima kaj reševati. Ampak, seveda, nismo o tem govorili... ;D

Title: Re: blagor
Post by Susi13 on 19.03.2002 at 22:06:50

Titud! Najprej moram reči, da mi je bilo prav lepo prebrati, kar si napisal. Sicer se ne morem strinjati s teboj popolnoma, kar pa je pravzaprav stvar, ki je bolj kot ne na meni, da jo razčistim... ;)

Ne morem verjeti, da je vsa poanta v prepustitvi. Ne čutim tako... Verjamem, čutim, da v določenih trenutkih nimaš druge izbire, kot prepustitev toku, toda... Če se povrnem v mojo preteklost, se je začelo s tem, da mi je bil moj karakter grozen. Telo sem vedno uspevala sprejemati, toda karakter... V danem trenutku sem se sama sebi zdela kot neka pošast, ki je polna strahov, sebičnosti, jeze,... Groza!

Začela sem s spoznavanjem sebe. Razčiščevanje preteklosti potem pa iskanje možnosti, kako priti iz trenutnega stanja v stanje oz. do osebe, kakršna sem si želela biti. Bolje rečeno: priti do prave Suzane.

Do določene meje sem se vedno prepuščala. Trenutki, ko sem se prepustila popolnoma pa so bili precej redki. Nekako je zavest vedno zraven. Že itak sem ves čas nekako napol prisotna. Delček mene je tu, drugi del pa... se zabava po svoje! ;)

Uživam v danem trenutku. Ne delam nekih hudih načrtov. Ponavadi ne delam niti načrtov za jutrišnji dan. No, še za današnji ne... :)

Do določene meje se prepuščam. Čutim, da se toliko lahko... 100 % pa... zaenkrat še nisem tam!

Zlata sredina...!  :D

PS: Taka je pač moja Pot...

Suzana ::)

***Hodim po svetu, živim v trenutku, se Življenja veselim, sreči vedno prosto pot pustim, žalost sproti izpustim,... Kaj morem... Sebe živim! ;)***

Title: Re: blagor
Post by gape on 19.03.2002 at 23:44:20

ja
prepuščanje
nedelovanje
srednja pot
čimbolj se približat idealu
to je to

Title: Re: blagor
Post by ana on 20.03.2002 at 07:41:57

kako je že nekako rekel Dalajlama?
Vsak problem skriva v sebi tudi že rešitev. Zato se je brez veze sekirati. Če pa slučajno rešitve ni, se je pa tudi brez veze sekirati.... ;D

sicer pa sama razumem pod 'prepuščati se ' aktivno prepuščanje. Še zmeraj je potrebno naše delovanje. Tudi, če plavaš s tokom, če te reka (življenja) nosi z deročim tokom s sabo, je fajn, če imaš oči odprte in se zagrabiš za vejo nad vodo, tik preden zgrmiš prek Niagarskih slapov....


bi rekla, da zelo veliko ljudi pod dobrozvenečimi besedami  'prepuščati se' skriva lastno lenobo, ki je glavni greh (če lahko uporabim to besedo) človeštva

zame pomeni 'prepuščati se' slediti notranjemu glasu

Title: Re: blagor
Post by LittleStar on 20.03.2002 at 09:04:16

(Andrej Grabar je v Duhu resnice takole):

Obstajata dva zakona:
zakon duha ali dejanskega življenja in zakon duše, človekove svobodne volje. Dokler ljudje živimo po svoji volji, nam je svet dejanskega življenja neviden. Vendar ga čutimo kot svoje težave, kadar smo z njim v konfliktu, ali kot radost, kadar smo z njim usklajeni. Kajti dejanski svet zaživi kot izbe, osvetljene z baklami, tisti hip, ko smo mu na voljo. Večno življenje in Jezusovo vstajenje je svet, ki čaka na naše strinjanje, podobno kot svod zvezd čaka na temo večera.  

Sprejemanje je dovoljevanje valovanj življenja, strinjanje pa je kroženje in samo tako se lahko krog zaključi. Če bi se dva človeka sprejela in nato strinjala, bi bil krog zaključen, doker pa se samo sprejemata, sta v valovanju. Sprejemanje je objektivno ali zunanje, strinjanje pa je subjektivno ali notranje.

Sprejemanje brez strinjanja nima definicije, je neznanka, s strinjanjem pa dobi definicijo ali neko vrednoto. Nekoga lahko sprejemamo, vendar ne vemo, kdo je, dokler se ne strinjamo z njim in on z nami.

Končno stanje, ki ga bomo morali sprejeti, ni logično. Logika nam samo pomaga sprejeti nelogiko. Končno stanje bo popolna abstrakcija. Nič več nam ne bo razumno, dobesedno nič.  

Ali smo to sposobni sprejeti?
Če je Jezus Kristus sprejel takšno nelogiko, kot je križanje pravičnega, potem bomo tudi mi morali sprejeti propad vsega smiselnega. Če bi bila večnost sestavljena iz logike, potem to ne bi bila večnost, ampak neskončnen dolgčas.  

Vsaka logika se na koncu uravna. Ko se vsa stanja dopustijo, so tudi vsa dopuščena. In če je vse, kar logika lahko dojame možno, potem ne sloni več na nobeni osnovi in postane nesmiselna. To je podobno kot postavljanje meja. Če jih postavljamo logično, jih postavljamo za svoj namen.  

Nelogika deluje kot zrcalni odsev meja. Postavimo mejo v levo in je v zrcalu desno. V tem primeru ne vemo, kaj je res in kaj ni. Kako bomo to razumeli? To lahko samo sprejmemo. Kdo nam namreč zagotavlja, da je človek, ki ga gledamo, resničen in obratno. Mi smo sveto prepričani, ker ga vidimo, da je. Veliko vprašanje pa je, če je to, kar gledamo, zares tako. Kako bomo prenesli, da ne bomo več gotovi, ali smo mi res mi in on res on, ali gledamo mi njega ali on nas. Ko pride do takšnega paradoska, da ne vemo več, kdo smo in kaj smo, in ko to sprejmemo, smo sprejeli življenje.  

Kdo pa sploh smo? Nihče! Kajti dokler ne zaživimo, dokler v nas ne zaživi nekdo ali nekaj in dokler mi ne zaživimo v nekomu ali nečemu, nas sploh še ni, smo le sen, ki išče.

Najprijetneje se počutimo tam, kjer nam ni potrebno biti. Če imamo radi neko osebo brez razloga, jo imamo radi toliko, koliko nas razbremenjuje naše biti in smo lahko sproščeni. Blaženost ni nič drugega kot prijeten občutek, ki nastopi tedaj, ko smo tako močni, da nam pred nikomer več ni treba biti. To je skrivnost razveze.  

Samo iz bele lahko razumemo črno in samo iz črne lahko razumemo belo, ko bomo začeli živeti nebit, se lahko vse podira, a se bomo kljub temu izvrstno počutili. Takrat bomo vedeli, da nismo od tega sveta, da je to samo neka frekvenca in da nismo na njeni dolžini.  

Ko človek pristane na svojo nestvarnost, na dejstvo, da ga ni, nikogar več ne obremenjuje z nekim stanjem. A na žalost bo ravno razbremenitev na koncu uničevala ljudi, ker bodo iz prepričanja, da so, še vedno hoteli svoj svet. Ne bodo razumeli, da tega sveta ni, da ne obstaja in da ga nikoli ni bilo.  

(Skratka, zaklad je tale knjiga, nimam pravih besed zanjo. Je bil res hec, kako še nisva bili pripravljeni druga na drugo, in kakšne ovinke sva potrebovali, da sva se ponovno srečali )  

Title: Re: blagor
Post by MIKE on 20.03.2002 at 14:46:04

Little Star lepo napisano.

Title: Re: blagor
Post by LittleStar on 20.03.2002 at 14:51:17

::) Misliš, lepo prepisano? Se že cel dan sprašujem, kaj za vraga mi je tega treba, ko nekaj predam gor na forum, kar me zadene v bistvo, se mi zdi, da je povezano s titudovim ugotavljanjem, pa itak z vsem in potem vidim :o, da nobenega ne zanima, al pa že vsi to veste, al pa sploh ne pride do vas, ker smo km daleč, al kaj ??? AL KAJ ???
Kwa dogaja?
Kako vi sprejemate tale svoj 0. Ga sploh? Al nastane panika, tako kot pri meni včasih?

Title: Re: blagor
Post by gape on 20.03.2002 at 15:46:38

prou sm mogu zavzdihnt

a si mogla prov pretipkavat?
copy paste ne dela?

kako morš rečt da nobenga ne zanima ... pač večjim od sebe ponavadi nimaš kej napisat ... lahko bi te edin pohvalu v smislu 'Little Star lepo napisano.'

prej nism hotu napisat zdej pa bom

Q
Sprejemanje brez strinjanja nima definicije, je neznanka, s strinjanjem pa dobi definicijo ali neko vrednoto. Nekoga lahko sprejemamo, vendar ne vemo, kdo je, dokler se ne strinjamo z njim in on z nami.  
Q
to je točno to kar mene jebe z odnosom do aleša ... ga sprejemam ampak ga niti slučajno ne morem razumet ... in se mi zdi da ga tud še en časa ne bom ... zakaj ne morem pogruntat ... bom že ...

pa se mi zdi da smo okrog tega že enkrat tipkal ... okrog neodziva na tvoje poste in to ... ne razumem kje je problem ... jest sm tud dal že mnjogo postov ki so bli po mojem v jedro ... najbolj značilenm primer sta oba oshotova ... odziva nobenga ... A RES NOBENGA NE ZANIMA???

upam da ni temu tako kot ti praviš ampak da je preprosto tko da proti tavelikim pač nimaš kej povedat, ker so že vse povedal, tko kt je, če ti ne paše prov, ampak to ne pomeni da imaš prav!!!

Title: Re: blagor
Post by MIKE on 20.03.2002 at 16:03:37

Zvezdica, tkole ti bom povedal.

Ne moreš reči da nobenga ne zanima, velikokrat je tako, da je napisani post tako popoln, da ne potrebuje nobenega komentarja!!!

Title: Re: blagor
Post by gape on 20.03.2002 at 16:04:46

no tko kt je mike reku ... na kratko

Title: Re: blagor
Post by Valentina on 20.03.2002 at 16:26:57

Ja tko je, kot je Mike rekel. Jaz lahko le napišem: tko je, se strinjam.  Pa se velikokrat strinjam, pa tega ne napišem, ker bi hitro izzvenela zelo oguljeno: strinjam se, strinjam se, strinjam se, strinjam se, ... Ali pa sploh ne vem kaj pametnega napisat, ker je že vse pametno povedano. Tko da, nič sekirat!  ;)

Title: Re: blagor
Post by Susi13 on 20.03.2002 at 18:02:54

LittleStar, če ti povemo ali ne, vsakdo vesel vsakega tvojega posta je! Pa naj bo to prepis iz knjige ali misli iz tvoje "domišljije"! ;)

Človečki, vkolikor še veste ne: po Poti hodimo! :)

PS: Seveda pa enako tudi za vse ostale velja!

Cmoki  :-* :-* :-*,

Suzana ::)

***Angeli so pesem zapeli, veseli, ker vsakdo od nas trudi se, da živel bi sebe le!  :)***

Title: ;) ;DRe: blagor
Post by ana on 21.03.2002 at 07:18:34

Zvezdica, tako kot so že drugi rekli, če ni odziva, še ne pomeni, da mi ni všeč. Všeč mi je. Hvala ti.  ;) :D ;D

Title: Re: blagor
Post by vida on 21.03.2002 at 08:45:21

/nekoga lahko sprejemamo, vendar ne vemo, kdo je, dokler se ne strinjamo z njim in on z nami/  
...no, tle vidim eno past, namreč sprejemat pomeni razumet...tako da našega Aleša še marsikdo od nas ne razume in dokler si ne bomo več časa vzel in se več pogovarjal "iz te moke ne bo kruha"... ;)
...drugač pa je kot ste že napisal, če je nekaj kar ne potrebuje dodatka ni odziva, Ana pa napiše tako kot bi jaz, če bi znala ...




Title: Re: blagor
Post by Marjana on 21.03.2002 at 09:19:17


wrote on 20.03.2002 at 14:51:17:
::)
Kako vi sprejemate tale svoj 0. Ga sploh? Al nastane panika, tako kot pri meni včasih?


Pa zakaj rabis, da ti mi potrdimo, da je to to?

Ce si ti zacutla, potem je to (vsaj zate) prava stvar. In super, da jo delis tudi z nami. Kaj pa bomo mi z njo, je pa stvar posameznika. Ene mogoce zadane, da se za tri dni skinejo s foruma in premlevajo ;), mimo drugih pa gre brez ucinka... pa mogoce jo bodo tud ti kdaj zacutli.

Title: Re: blagor
Post by gape on 21.03.2002 at 12:25:37


vida wrote on 21.03.2002 at 08:45:21:
...tako da našega Aleša še marsikdo od nas ne razume in dokler si ne bomo več časa vzel in se več pogovarjal "iz te moke ne bo kruha"... ;)

točno tako in zato bo mogu tud naš aleš svoje probleme z nami razrešit točno tudki gor, ne pa po telefonih, mailih in srečanjih ... čene bo preveč energije porabu za to usklajevanje razumevanja
imho

Title: Re: blagor
Post by titud on 22.03.2002 at 10:11:07

Se pučutim nekako odgovornega, pa tud ena osnovna kultura zahteva, da se vključim, čeprav topika nisem imel namena  tko zastavit, da bi se moral še kaj dost oglašat. Je blo bolj mišljen, da sem samemu seb ene kroge risal, drugi pa lahko mozaično zraven al pa tud čez kašnega svojga prilepte.

Zvezdica je pripopala od gorenca enega njegovga, ki ga sprejema, kakor da je njen. Majo eni res sposobnost za  v eni estetski, celo umetniški  esejistični formi kroge risat, za  kar se drugi s šablonami pa šestili matramo. Kapo dol gorencu, se res dobro v srce uleže. Mi je po svoje res hudo, da  grem s svojim okornim izrazjem čez njega kracat.      


Quote:
Obstajata dva zakona: zakon duha ali dejanskega življenja in zakon duše, človekove svobodne volje...Kajti dejanski svet zaživi kot izbe, osvetljene z baklami, tisti hip, ko smo mu na voljo.

Tle je po mojem opisal delovanje zavesti, saj zanjo tisto, kar ne obsveti,  ne obstaja. Vse pa se seveda dogaja v duhu, vključno s podzavestjo, samo tja prav globoko zavest s svojim  plamenom ne seže. Ma sicer eno ambicijo, da bi razsvetlila tud dušo, ampak pol bi se polastila človekovekove svobodne volje oz jo vkalupla v svoje zakone.  


Quote:
Sprejemanje je dovoljevanje valovanj življenja, strinjanje pa je kroženje in samo tako se lahko krog zaključi.

Sprejemanje je pristjanje na dejstvo, da z zavestjo duše ni mogoče upravljat. Zato jo gorenc tud imenuje svobodn volja. Strinjanje pa je po moje res ena naslednja faza, eno spoznanje, da bodo stvari lavfale po enih tirnicah tud ob zavestni izključitvi zavesti.


Quote:
Nekoga lahko sprejemamo, vendar ne vemo, kdo je, dokler se ne strinjamo z njim in on z nami. Nekoga lahko sprejemamo, vendar ne vemo, kdo je, dokler se ne strinjamo z njim in on z nami.

Ja, tle je analogija odnosa med zavestjo in dušo. Če nekoga sprejmeš, pristaneš na to , da ga boš jemal takšnega kot je, da ne ga ne boš skušal spremenit. Ko se z njim strinjaš,  lahko izključiš vse komande in se vtiriš v skupno orbito.


Quote:
Če je Jezus Kristus sprejel takšno nelogiko, kot je križanje pravičnega, potem bomo tudi mi morali sprejeti propad vsega smiselnega.

Sem že nekje bral pa tud  pisal, da se v tem pogledu jezus za enga razumenga človeka obnašal shizofreno. Ampak se je skozi zgodovino človekovega duha le izkazalo, da je smisel,  ustvarjen  po logoki  kot jo oblikuje z zavestjo osvetljen duh, po zakonih duše oz. svobodne volje posmeznika lahko čisti nesmisel.  


Quote:
Vsaka logika se na koncu uravna. Ko se vsa stanja dopustijo, so tudi vsa dopuščena. In če je vse, kar logika lahko dojame možno, potem ne sloni več na nobeni osnovi in postane nesmiselna

Ko se zavest ozavesti do take stopnje, za ne more  napredovat po nobeni logiki več, pol tud sama seb nima nobenega namena več. Tle mi ni čist jasno, a pride na eno višjo raven al pa na nek način zgine, ampak v tem ne vedenju je draž mistike.


Quote:
Če imamo radi neko osebo brez razloga, jo imamo radi toliko, koliko nas razbremenjuje naše biti in smo lahko sproščeni. Blaženost ni nič drugega kot prijeten občutek, ki nastopi tedaj, ko smo tako močni, da nam pred nikomer več ni treba biti.

Biti pomeni zavedati se svojega bivanja. Zavedamo se ga zato,  ker še ni izpolnjeno. Ko je,   pol je blažensot dejansko enaka ne biti. Tisto, da nas ljubezen do drugega razbremnjuje naše biti, pa je tantrična pot do blaženosti. Hvala, gape pa osho.  



Quote:
Samo iz bele lahko razumemo črno in samo iz črne lahko razumemo belo, ko bomo začeli živeti nebit, se lahko vse podira, a se bomo kljub temu izvrstno počutili.

Ne biti večinoma enačimo s smrtjo, zato zveni paradoksalno, da je mogoče živeti nebit. Da v njej ni kontrastov in da se zato v nej dobro počutiš, pa nekako slutimo, saj bi drugače pogostje odločali za nebit v obliki smrti, kakorkoli jo že pojmujemo.  


Quote:
Ko človek pristane na svojo nestvarnost, na dejstvo, da ga ni, nikogar več ne obremenjuje z nekim stanjem.

Evo, ko bom to doživu, vas bom nehov tle gor matrat pa jamrat...



Quote:
A na žalost bo ravno razbremenitev na koncu uničevala ljudi, ker bodo iz prepričanja, da so, še vedno hoteli svoj svet. Ne bodo razumeli, da tega sveta ni, da ne obstaja in da ga nikoli ni bilo

.... al pa  se  pa bomo nekje  drugje v društvo nultih eksistenc  000 zdržil pa en nov krog v enmu drugmu stanju zavesti zarisal  

Title: Re: blagor
Post by Angel on 23.03.2002 at 10:15:22

Dobro jutro vsem skupaj!  :D
Nova sem na teh straneh, pa najprej lep pozdrav vsem! ::) !
:PTežko bo začeti, obljubim pa, da sem bom potrudila biti in ostati  ;D angel se ve...Zadnji avtor jih je omenjal. Všeč so mi vaše strani, zato mi prosim ne zameriti, da jih najprej za začetek samo berem in modro :-X pa globoko  ??? premišljujem, potem pa zagotovo napišem kako svojo misel  ::)
Lep sončen dan Vam Želim! 8)

Title: Re: blagor
Post by gape on 23.03.2002 at 11:38:01

angeli so kul

ti sam gasa ...

Title: Re: blagor
Post by Angel on 25.03.2002 at 10:31:00

Hvala lepa... :-*saj bi ne bilo treba! Prebrala sem...Zelo lepe misli ste napisali. Sem kar zmedena...mnenja sem, da je človek sposoben s svojo intuicijo in zaznavami doseči samo to, kar si resnično želi. Sprejamaje in sprejetost pa nasprotje  :-[zavrnitev pri ljudeh povzroča samo travme za katere smo si pa žal sami krvi. Kadar povem nekaj o neki stvari ima tako mnenje še milijon ljudi na svetu...ko pa povem to s svojim čusti, ko vam povem, kaj ob tem čutim, me spoznate v moji biti. In seveda tu reskiram. Bom sprejeta, ali pa zavrnjena...Bojimo  se zavrnitve, ker potem se človek počuti bed :-[, pa še jezen >:(ampak kriv si je pa žal vedno samo sam, ne pa drugi, ki so ga zavrnili. To mi je vedno dalo misliti. ??? Sama osebno raje vedno poskušam in če tudi sem zavrnjena, vsaj vem zakaj...Vodi me nek notranji filing ali intuicija, ki me ne izda nikoli, če ji le sledim...saj vsi tvegamo mar ne? In ravno v tem je ves čar medčloveških odnosov in dognanj, pa sprejetosti in nesprejetosti. Tisto o prepustivi pa je nekaj povsem drugega. Izdam vam skrivnost...marsikdaj mi je bilo žal, da nisem izkoristila trenutkov in se prepustila toku dogajanj, ker sem vedno kaj zamudila. Sedaj tega ne počnem več. ::)Že če upoštevamo mnenje strokovnjakov, da človek izkoristi le desetino svojih zmogljivosti v svojem življenju, pomeni, da vidim le desetino lepot sveta, občutim le desetino vseh čustev, slišim le desetino glasbe vesolja...potem je beda, da bi ne izkoristila vsaj uno prokleto desetino...Potem bi bilo tako, kot bi v resnici ne živela...in bilo bi mi hudo, da bi vedela, da ne jaz, pa ne vi ne bi v resnici živeli in ljubili...
Ko se sprehodim po pokopališču se vedno streznim prav zaradi te misli. Koliko jih je tam, ker niso izkoristili niti tiste desetine...mar ni to žalostno? :-[Imeti probleme je lepo, ker potem vsaj veš, da te to ohranja od otopelosti...Uni tam jih nimajo...zatorej dragi moji...Izkoristite desetino in uživajte življenje v popolnosti! ;D
Samo to sem vam imela namen napisati!
Lep dan vsem skupaj!

aja pa: Corpe diem!- uživajte dan! :-*
Angel*

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.