Svet pogovorov | |
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno, aktualno ... >> Duhovnost - naših fantov prerani grob http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1013506045 Message started by titud on 24.01.2002 at 12:24:51 |
Title: Duhovnost - naših fantov prerani grob Post by titud on 24.01.2002 at 12:24:51 Na konkretnih primerih bom ponazoril proces duhovne samorealizcije posmeznika v družbi , zaradi katere je duhovnost pri enemu pragmatičnemu in kao normalnemu človeku po mojem lahko upravičeno na slabem glasu. Življenjska in duhovna pot Jezusa: Mali tesarček na potovanjih z očimom po tedanjem bližnjem vzodu spozna medsebojno neubranost in odtujenost ljudi v mešanici kultur in ver, ki najvišje posvetne in duhovne avtoritete priznavajo le zunaj sebe. Pride do spoznanja, da je za medsebojno harmonijo potrebno najti najvišjo avtoriteto le v sebi. Ko hodi okrog in to razalga ljudem, hkrati pa z osebnim zgledom in karizmo uči ljudi medsebojne strpnosti in ljubezni, si sam pridobil toliko posvetne in duhovne oblasti, da se znajde shizofreni v situaciji: ali narediti iz sebe junaka upora, se dokopati do posvetne oblasti in na žrtveni oltar postaviti duhovnost ali ne narediti nič in le upati, da kot žrtev posvetnih oblasti poskušaš rešti vsaj duhovonst. Ne naredi nič = odloči se za svojo pougbo, kar sicer pomeni hkrati res začetek enega imperija, ki pa zaradi odostnosti njegovega neposrednega vpliva in moči zaide daleč stran od njegovega duhovnega zgleda. Življenjska in duhovna pot Oshota: Mali pastirček odrašča v pri starih starših v varnem zavetju indijske plemenske skupnosti in se skozi svoje samotarstvo globoko identificira z naravo. Skozi odraščanje spozna globoko kastno/versko razcepljenost indijske družbe, zato edino trdno oporo najde v sesuvanju zuanjih religij oz. v notranji religioznosti, t.j induvidualni meditavni povezanosti s kozmosom. Kot razgledan in študiran človek začuti še večjo stisko zahodnega človeka, ki za razliko od vzhodnega svojo samorealizacijo išče v materialem svetu. Njegovo učenje in mistična pojavnost fascinirata premožne zahodnjake, ki v njegovem nauku najdejo najbolj nebolečo in nezahtevno bližnjico za pobeg iz svojega bogatega, a z nizkotno materialnostjo prenasičenega okollja v najvišjo in čisto duhovnost. Oshota v zahvalo obsujejo z materialnim bogastvom in čutnimi užitki, iz anarhičnega gibanja pa naredijo avtokratsko sekto. Osho se definitivno znajde v eni shizofreno-paranični situciji polni spletk in zarot, on pa ne naredi nič = umakne se v tišino in meditacijo, ki se konča z njegovo prezgodnjo smrtjo v indijskem izgnanstvu. Z njegovim naukom je, kar je: eno razsulo. Zakaj pa ne življenska in duhovna pot enega mafijskega botra: Svojo kariero začne kot en mali pomočniček enega izsiljivalca, dobiva samostojnejše naloge tja do licence za ubijanje. Si pri taspodnjih capotih pridobi zaupanje, ga povišajo do malega šefa in si začne na strahospoštovanju gradit temelje od spodaj. Pokaže prvo nespoštovanje do svojega capota, ga ubije, a ker si hkrati zavaruje hrbet ter s tem dokaže, da je sposobnejši od njega. Ga tud drugi capoti ucvikajo, ga priznajo za vsaj sebi enakega. Vnese v mafijo eno novo energijo, se spusti v boj za novo razdelitev ozemlja ali razširitev dejavnosti, par capotov pospravi, se mu končno prizna naziv botra, ki se mu morajo vsi klanjat. Od njega gredo zdaj mafijski posli navzdol, preko njega poteka zdaj varovanje mafijskih interesov navzven. Postane znotraj mafije tolk visok, da se mu ni več treba neposredno s krvavmi posli uvarjat in je hkrati oz. prav zato zunaj mafije tolk močan, da se na veliko lahko začne z legalimi posli pa politiko ukvarjat. Se želi do konca samorealizirat, a se znajde v eni shizofrenični situaciji: je ugled edino, kar mu še manjka, a ga lahko dobi le, če se odreče (mafijski) moči. A če se odreče moči, je seveda tud ob ugled, saj temelji na moči. Se ne odloči za nič = za en v naprej propadel poskusu pranja mafijskega denarja preko še bolj mafijske cerkve. Konča v mafijskem udarcu nazaj, v fizičnem sesutju družine, njenega imperija in konec koncev razsutja enega mafijskega mita. Zdaj bi lahko nadaljeval z življensjkimi potmi npr. lenina (stalin in tito sta bila posnemalca) pa številnih zanstvenikov in umetnikov, ki so bili res pravi duhovni kreativci. A bodi za vzorec dovolj. Ergo: VSAKA duhovna samorelizacije človeka v družbi pripelje akteraja na individualnem nivoju v shizofreno situacijo, konča pa se večinoma z njegovim psihofizičnim koncem in duhovnim razsulom. Duhovnost je naših fantov prerani grob ??? |
Title: Re: Duhovnost - naših fantov prerani grob Post by MIKE on 24.01.2002 at 13:01:07 Ja titud se globoko strinjam, toda to nam daje le uvid, le možnost izbire. Ne pozabi pa da so se Veliki (Jezus, Buda, Sokrat,....) sami odločili za tako pot. Za pomoč pomagati ljudem, medtem, ko so oni drugi falili tirnice, jih je odneslo, skupno pa jim je da so bili vsi globoko v sebi prepričani da delajo prav.... |
Title: Re: Duhovnost - naših fantov prerani grob Post by Andres on 24.01.2002 at 13:04:30 Jaz ne vem točno kakšno duhovnost si ti hotel predstaviti s primerom o mafijcu. Po moje, da tisti, ki se niti poglablja ne toliko, je le normalno razsoden, mu posamezniki drugih kultur in s tem tudi druge vere niso v napoto. Mafijcu je v napoto vsakdo, ki še nima oblasti, zatorej tu ne moreš govoriti o neki duhovni poti. Stalin in drugi režimski "sponzorji" Isto, le da so oni ne le oblastniki, temveč tudi bolniki obenem. Al pa sem te jaz narobe zastopil kaj si hotel povedat. Andres |
Title: Re: Duhovnost - naših fantov prerani grob Post by gape on 24.01.2002 at 14:38:33 hudo dobr si tole načel, pa se mi glih ne da več učit :) najprej - jezusa si čist hudo preinterpretiru in se niti nebi strinju s tabo, pa se ne tipku okol tega na tem mestu. kdaj drugič. isto si z oshotom naredu. kolkr sm jest bral njegov življenjepis, si kr neki pomembnih spustu vn. pa tud nima veze. za mafijca si si pa korleoneta sposodu a? samorealizacija ne more in ne sme bit duhovna, ampak fizična in posledično duhovna. (full stop) realizirat se moraš na prvem nivoju. najprej. ostali nivoji naj to samo odražajo (raznorazni 'duhovni' nivoji). to tumbam že od začetka. pa kaj če noben noče slišat (niti jest sam ne delam 100% na realizaciji prvega nivoja, pa tumbam drugim, mislm ... tu mač sm čudn ... a ne? ). in glih zadnjič so me mal sekiral, da se moram najprej ralizirat, kokr stanovanje, dinar, avto ki bo grel :) ... se pravi sebi pomagat, pol pa šele drugim, ker to kar se grem je kao kristusov komplex in to, kao drugim pomagat (in s tem seveda tudi sebi, ne vem če oklepaje tud vsebuje taisti komplex al ne. mogoče bodo pa tega poimenoval gapetov komplex :) ). ampak je pa ena druga jeba klele na sceni. sicer ne vem ker nisem realiziran in to, ampak ko se realiziraš (kao), takrat itak vidiš da je đabe drugim pomagat, ker so oni itak vsi za časom vsaj 100 let, in đabe izgubljat energijo, rajši se do daske realiziraš še na drugih nivojih in pol (če že moraš) pomagaš 'od gor', kao angel, mojstr, vodnik ... itd. in glih v tem vidim cako, dokler si nerealiziran se ti sploh zdi vredno pomagat drugim (kar je bilo jezusovo glavno sporočilo mimgrede, ljubi svojega bližnjega kot samega sebe), se ti zdi sploh možno izvajat te 'utopične' in 'idealistične' ideje. čeprov mogoče niso drugega kot ponavljanje takih, ki so že bile poizkušane (vas ...) in (verjetno) glih zato tud nočem hitet pri (samo)realizaciji in to, čeprov bom zdej očitno vseen mogu mal bolj za fletom (zase) gledat kot pa za vasjo (za vse in seveda tud zame). bomo vidl. skratka Duhovnost je naših fantov prerani grob maš res duhovnost je lahko (in tudi mora bit) samo pripomoček za življenje, jest temu rečem, to so bugi v programu, bližnjice, ki jih je bog notr napelu zanalašč al pa ponesreč, sploh nima veze. podobno kot rastline moči in vsi ostali pripomočki, ki jih nismo naredil ljudje, ampak smo jih samo odkril (ponavadi itak s pomočjo unih od gor, sej vemo da za vsako 'tehniko' mora najprej nekdo nekje dobit navodila po 'kanalu'). titud res si k oldi, kr vse nivoje skp nabašeš in je ... ampak ... očitno je tud to del enosti, poti proti njej. |
Title: Re: Duhovnost - naših fantov prerani grob Post by titud on 25.01.2002 at 10:48:54 Quote:
Glede natančnosti zgodb: Jest sem te velike zgodbe namenoma tko priredu, da je jasno videt, da samorealizacija pri vseh izpade kot ena pot na oblast. Ne glede na to, a sami to hočjo al ne - folk jim je to pripisov, jim je za to sodu in jih obsodu. Se to grdo vid, ampak na to folk tko gleda, ker se bojijo tistih, ki sebe 100% navzven realizirajo. Jest trdim, da je vsak samorealiziran človek na prvem nivoju izpade ene vrste prevratnik, ki ga bo skušala onemogočit lastna fammilila, sekta, stranka, aktualna oblast al pa raja na splošno. Pa sploh ni nujno, da ma na višjih nivojih kakšne prevratniške ambicije. Mafijce al pa odrešenike odžagajo prav v trenutku, ko se s svojim nedejanjem pravzaprav odrekajo vsaki oblasti, ravno ko se hočejo s svojim shizofreničnim cincanjem ene konkretne odgovornosti do folka znebit. Nauk te zgodbe ostane, da te ena totalna samorealizacija kljub plemenitim nagibom v en konflikt z okoljem spravila, ta pa v prerani grob. Ergo: bod priden pa poslušen pa čim manj sebe posluš pa boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Quote:
Zakaj vmešavam sem zraven duhovnost? Ker samorealizacija razumem predvsem kot duhoven proces, za realizacijo duše skozi človekova dejanja. Tu ne gre za realizacijo njegovega ega, ki ima stvari tako ali tako pod nadzorom. Na tak duhoven način se lahko bolj ali manj totalno samorealizira tud mafijec, ne le mesija s širjenem kao pozitivne energije. Sicer pa je mafijski don v svojem okolju ene vrste dobrotnik in zašcitnik za zelo veliko ljudi. Tako ima tud predstavo o seb, zato na koncu razumsko ne more štekat, da ga lastni linčajo. Sem hotu celo hitlerja ob mafijcu za primer dat, saj je bil tud on en velik kreativc, ampak on se je pustu z oblastjo okužit in si na tak način grob skopat. |
Title: Re: Duhovnost - naših fantov prerani grob Post by titud on 25.01.2002 at 10:49:27 Quote:
samorealizacija ne more in ne sme bit duhovna, ampak Gape, men se zdi, da sem z opisanimi primeri tvojo modrost potrdu, ne pa ponovno zataju. Opisal sem samo primerke, ki so svojo duhovnost v celoti na prvem nivoju realiziral. Ravno iz takih primerov pa se ljudska zdrava pamet nauči , da je duhovnost tkorekoč slepa, da te v eno shizofrenijo pa pogubo pripelje. Da je boljš prizemljen bit, samo svoj ego ubogat. Če boš dušo ubogov, če se boš božjega odposlnca na zemlji šel, če boš preveč notranji glas poslušal, pa bog ne daj še dodatno kašne duševne sposobnosti razvijal, se to zate induvidualno v real-lajfu zate ne more dobro končat. Kaj si s tem za druge naredu, a si jih s svojim trpljenem celo odrešu, ti na ta prvem nivoju čist nič ne pomaga. Individualno je smrt smrt, čeprav folk to iz slabe vseti lahko pol tud transcedentira v vstajenje, ti pa trpljenje v odrešenje in zamero v odpuščenje v stilu : oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Maš pa cist prov, da je duhovnost je lahko (in tudi mora bit) samo pripomocek za življenje. Da se z bljižnicami lahko še prej noter v grob pahneš. Zakaj intuciji oz. samorealizaciji duše totalno popuščat pa ji brezpogojno zaupat, če nas najbolj znani primeri enega samoreliziranega folka opominjajo, da nas to vodi v propad na individualnem nivoju? Jest sem včasih praktičen pa si mislim: zakaj tega ne bi drugim prepustli, nas bodo že oni odreševal, če so tolk nesebični oz. trapasti? Ker je taka praktičnost le ena oblika religije, se rajš pogosto tako kot po mojem tud ti, gape, sprašujem: A ni finta ozaveščanje enih duhovnih procesov v demistifikaciji ene mistike z namenom, da zadeve do ene mere spravmo pod nadzor, na varno. Pri tem se lahko poslužujemo tud bugov v božjem programu, ampak po mojem ne zato, da bi se pustil potem, ko čist zraven pridemo, skrivnostnim duše očarat pa totalno odpret, ampak zato, da tam samo navdih dobili in ga po eni varni poti do ene realizacije na prvem nivoju pripeljal? V končni fazi se moramo z uporabo teh bugov (me mal izraz v dolenjščini na bogove spominja) še bolj prizemljit. Do tle sva po mojem jest pa ti, gape, vsaj v teoriji, dost na isti valovni, se ti po mojem ni treba nerazumljenga al pa napadenega počutit. Me pa res v praksi vrže na drugo stran, tako da bi brezpogojno dal duši duška, pa hitro pridem do tega, da na ta prvem nivoju tega nikakor ne morem spedenat. Pol mi pa iz razočarnja kontra udar, da bi rad tko kakor oldi eno skrivno kodo najdu, s katero bi blo možno dušo tko preprogrimrat, da bi pod totalno možgansko=razumsko kontrolo sedla. Pa sem zato včasih al pa skoraj zmeraj milo rečeno neuravnovešen. Pa zato po mjem skupaj z vami tle gor eno ravnovesje iščem. Saj ga oldi po mojem na skrivno tud, ampak si ne upa priznat, dokler enega jamstva ne dobi, da ga takšni neuravnovešeci ne bomo ob razum spravli. Je pa res hec, da katero koli temo odprem ali katerikoli drugi debati se priključim, zmeraj me en isti bug razižra. Da so Jezus pa taki po eni strani res bogovi, po drugi pa navadni bedaki. Pravzaprav eni shizofreniki, tko kot jest, smo na enmu drugmu al pa dost višjem nivoju. Lahko da je to res pot proti vse-enosti, lahko pa tud vseenosti, kaj pa vem, gape. |
Title: Re: Duhovnost - naših fantov prerani grob Post by comp on 28.01.2002 at 12:18:38 Quote:
Titud ! Če prav razumem je torej družba tista,ki ti preprečuje,da bi se lahko svobodno samorealiziral in na nekem nivoju tudi ostal. To je res. Ampak ravno ta dvom,ki se pojavlja v tebi,kaže,da je nemogoče obstat na nekem nivoju.Življenje je spreminjanje in samo življenje te tudi sili v to. Seveda pa je strah tisti,ki povzroča dvom.Strah,da bom izgubil še tisto,kar imam.Pa vendar v življenju nimamo nobene varnosti,ni nobene sigurnosti. Zato večina ljudi ni sposobna "živeti".Svoje življenje prodajo neki religiji oz. neki formuli,ki obljublja varnost in gotovost.Zato govorijo ,da ,če boš delal in verjel v to in to,boš srečen,zadovoljen,šel v nebesa...... A je to sploh kakšno življenje.Saj nisi nič drugega,kot suženj.Zanikaš sebe,zanikaš življenje. Quote:
Ja,je eno in drugo :). Občutiš,da si eno z vsem,po drugi strani pa ti je tudi vseeno. Saj potem več nisi tako navezan na svoj pogojeni jaz. Zavedaš se karme (vzroka in posledice) zato ne obsojaš,saj veš,da boš sam sojen.Nikomur ne povzročaš bolečine,saj veš,da boš sam trpel.... Mogoče to zgleda,kot neko ravnodušnost,vendar je to enakodušnost.Da si vedno v vsakem trenutku odprt in pozoren. Verjetno bo si kdo mislil,da si shizofrenik,ker nisi kao neka ukalupljena osebnost.Vendar ne moreš biti shizofrenik,saj nisi navezan na svoje občutke in nek ego,ampak si,kot nek opazovalec.In to ti omogoči,da do vsakega človeka pristopiš z ljubeznijo in spoznaš resnico. :) |
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |