Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> (Ne)navezanost
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1011520444

Message started by herby on 20.01.2002 at 10:54:04

Title: (Ne)navezanost
Post by herby on 20.01.2002 at 10:54:04

Kako je zdej s to navezanostjo. Pravijo, da je to jeba, in na nek način včasih tako tudi doživljamo. Po drugi strani smo pa tako radi navezani. Ali bolje rečeno povezani.

Če želiš biti nenavezan potem je dobro, da si sam zase zadosten. Kaj to pomeni? Da sediš v lotusu in si happy?
Ampak zakaj bi si sploh želel biti sam zase zadosten, saj s tem zgubljaš velik del SEBE in ta velik del so drugi ljudje.

Vsi smo Eno. Zakaj je bed če smo navezani?
Mogoče zato ker je naše bistvo svoboda?
Kako lahko svoboda obstaje če je vse med sabo povezano?   (kvantna fizika ipd)


Title: Re: (Ne)navezanost
Post by gape on 20.01.2002 at 11:24:50

baršek je to zadost lepo povedu
www.gape.org/gapes/prispevki/resniceg_izvl.htm#navezanost



Title: Re: (Ne)navezanost
Post by comp on 20.01.2002 at 13:30:08

Svoboden si,ko se ne sprašuješ o svobodi. :)

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Susi13 on 30.01.2002 at 13:19:42

Kdo bi vedel odgovor, ki bi bil pravi vsem? Lahko pa povem tisto, kar mislim... ;) Ah ne, saj ne mislim težiti! Ampak... navezana sem nase. Na svoje misli. Na svoje Življenje. Moč navade mi je, da se trudim živeti sebe. Da se trudim postajati in postati srečna. Da se trudim biti jaz.

To je torej navezanost na nekaj, kar ni oseba. Kaj pa navezanost na človeka? Dva ali tri? Zdi se mi, da sem nekako tam: rada imam ogromno ljudi. Nekateri so mi bližje, nekateri se mi zdijo tam nekje daleč - se me ne zmorejo dotakniti, niti jaz njih.
Navezana sem bila (dolgodolgo...) na svojo sestro. Potem pa sem se nekega dne zbudila in ugotovila, da to duši obe. Preveč nekih omejitev je bilo. Preveč nenapisanih zapovedi. Počasi sem se začela oddaljevati. Vzela sem si čas zase. Premišljevala o tem, kakšno Življenje si želim živeti. Imeti. Koliko mi pomeni, da svoje cilje dosežem jaz. Koliko mi pomeni, da svoje cilje doseže moja sestrica draga. Zelo!
Prerezali sva niti, ki so naju vlekle ena na drugo in nama "kradli" ob Boga (pa kdorkoli to že je ;)). Nekako sva se učili oz. se še vedno učiva biti vsaka zase celota. Vendar, ko sva skupaj, je Življenje še lepše. Kajti lažje je dajati, če daješ sam od sebe. Brez, da bi nekdo pričakoval, da bo karkoli prejel. Samo dati!

Lahko daš, če si navezan?
Kaj ne pride potem že do tega, da si lastiš človeka? Saj po eni strani je misel po zapreti osebo v zlato kletko lepa... Sprašujem se, katera ptica se je rodila s to željo... Jaz se nisem.

Povzetek: rada imam mojo sestrico. Najboljša prijateljica mi je. V mnogih pogledih mi je vzor. Trenutno je edina oseba, za katero bi dala oz. naredila vse - po sili razmer, seveda... ;) Vendar jo imam samo rada. In ona ima mene samo rada. Meja ni... Določene omejitve pa morajo vendarle obstajati, kajne?



*mavrico sem opazovala, kako s soncem in dežjem se je smejala... nasmeh me navdihnil je, da nasmehnila sem tudi jaz takoj se!... nasmehni se še ti!... Živeti zaslužiš lepo Življenje si!...*

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by MIKE on 30.01.2002 at 13:23:07

Sem dobu navidih ki ga je izrazu Anthony De Mello:"Zakaj mati rešuje samo svojega otroka, zakaj ne sosedovega!"

Se v tej misli skriva kaj podobnega! Ne vem, samo na misel mi je prišla.

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Susi13 on 30.01.2002 at 13:35:27

1.) ...mislim, da je logično in prav, da najprej poskrbiš zase... saj veš: najprej pometi pred svojim pragom; kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen;...
...zato je bila meni tema odnos z mojo drago sestrico... ker je približno razčiščen... bom rekla, da se trudiva!... to je še najbolj realno...

2.) ...zdi se mi tudi prav, da ima vsakdo sebe in vse, kar je sestavni del njega/nje rad... da se spoštuješ... česar nimaš, ne moreš dati... tisto, kar nudiš sebi, bi, se mi zdi, moral nuditi tudi drugim...

3.) ...

*začnemo z nasmeškom?*

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Miska on 04.10.2002 at 09:03:55

Po Baršku še de Mello:

Kaj človek lahko stori, da bi dosegel srečo? Nič takega ni, kar bi ti ali kdo drug mogel storiti. Zakaj? Zaradi preprostega razloga, ker si prav zdaj že srečen. Kako torej moreš doseči, kar že imaš? Če je temu tako, zakaj te sreče, ki je v tebi, ne okušaš? Ker tvoja miselnost ves čas ustvarja nesrečo. Opusti to nesrečo iz svojih misli, pa bo sreča, ki je že ves čas v tebi, takoj prišla na površje. Kako človek opusti nesrečo? Ugotovi, kaj jo povzroča in neomajno opazuj njen vzrok! Sama od sebe bo izginila.

Če skrbno pogledaš, boš videl, da je ena sama stvar, ki povzroča nesrečo. Ime ji je NAVEZANOST. Kaj je navezanost? Čustveno otepanje, ki ga povzroča prepričanje, da brez neke stvari ali določene osebe ne moreš biti srečen. To čustveno oklepanje je sestavljeno iz dveh prvin, pozitivne in negativne. Pozitivna prvina je preblisk sreče in vznemirjenosti, prevzetost, ki jo doživiš, ko občutiš, na kar si navezan. Negativna prvina je občutek ogroženosti in napetosti, ki vedno spremlja navezanost. Zamisli si človeka, ki golta hrano v koncentracijskem taborišču; z eno roko nosi hrano v usta, z drugo jo varuje pred sosedi, da jo ne pograbijo v trenutku, ko bo popustila njegova pazljivost. V tem imaš popolno podobo navezanega človeka. Tako te navezanost že po svoji naravi dela ranljivega za čustveno razburjenost in vedno grozi, da bo uničila tvoj mir. Kako torej moreš pričakovati, da bo navezan človek stopil v ocean sreče, ki se imenuje božje kraljestvo? Kakor zaman pričakuješ, da bo kamela prišla skozi šivankino uho!

Žalostno pri navezanosti je to, da če ne doseže svojega predmeta, naredi človeka nesrečnega, če pa ga doseže, to ne pomeni sreče – povzroči samo preblisk veselja, ki mu sledi dolgočasje; vedno pa ga seveda spremlja strah, da bi mogel predmet navezanosti izgubiti. Boš rekel: »Ali ne bi mogel ostati navezan na eno stvar?« Na koliko hočeš. Toda za vsako navezanost boš plačal ceno z izgubo občutka sreče. Premisli tole: narava navezanosti je taka, da ena sama navezanost, ki ji ni bilo ustreženo, preži nad tvojim srcem in te dela nesrečnega, tudi če zadostiš mnogim v teku enega samega dne. Nobenega načina ni, da bi dobil bitko nad navezanostmi. Kot bi iskal vodo brez vlage, tako lahko iščeš tudi navezanost brez občutka nesreče! Nihče še ni živel, ki bi se pojavil s formulo, kako zadržati predmete navezanosti brez boja, skrbi, strahu in – prej ali slej – poraza.

Samo ena pot je do zmage v boju nad navezanostmi: OPUSTITI JIH! V nasprotju s splošnim prepričanjem je opustiti navezanost lahko. Le vedeti moraš, toda res videti naslednje resnice:

Prva resnica: Držiš se zmotnega prepričanja, namreč prepričanja, da brez te in te določene osebe ali stvari ne boš srečen. Ustavi se ob vsaki svoji navezanosti posebej in spoznaj, kako zmotno je to prepričanje. Lahko, da boš v svojem srcu čutil odpor, toda v trenutku, ko boš spoznal, bo takoj nastala čustvena posledica, prav v tistem trenutku navezanost izgubi svojo moč.

Druga resnica: Če stvari samo uživaš in se upiraš, da bi se nanje navezal, se pravi, upiraš se, da bi se držal zmotnega prepričanja, da brez njih ne boš srečen, ti je prihranjen ves boj in čustveni napor, da bi jih varoval in hranil zase. Ali se ti je posvetilo, da lahko zadržiš vse predmete svoje navezanosti in jih ne opustiš, se ne odpoveš niti enemu, pa lahko še bolj uživaš na osnovi nenavezanosti, neoklepanja, ker si zdaj miren, sproščen in neogrožen v svojem uživanju?

Tretja in zadnja resnica: Če se navadiš uživati vonj tisočerih cvetlic, se ne boš oklepal ene ali trpel, če je ne moreš dobiti. Če imaš tisoč priljubljenih jedi, bo izguba ene neopaženo šla mimo, tvoj občutek sreče pa bo neokrnjen. Toda prav tvoje navezanosti ti branijo, da ne razviješ širšega in raznovrstnejšega okusa za stvari in ljudi.

V luči teh treh resnic nobena navezanost ne more preživeti. Toda luč mora, če naj bo uspešna, svetiti brez prenehanja. Navezanosti lahko uspevajo samo v temi slepila. Bogatin ne more stopiti v kraljestvo veselja ne zato, ker bi želel biti hudoben, temveč zato, ker si izbere slepoto.

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by LittleStar on 04.10.2002 at 09:16:20

Navezanost obstaja, dokler ne dosežeš stanja popolne svobode in neodvisnosti. Pomeni prerezati 'popkovino' (čustvena navezanost) in biti sam. To pomeni, da dosežeš stanje večnosti in ti je totalno vseEno oz. to si. Vsaka navezanost pa potrebuje smrt in morebitno novo rojstvo z novimi oblikami navezanosti. Lahko bi rekli, da dokler živimo, je logično, da smo navezani na Življenje, da se med seboj odvezujemo - ljubimo - If you love somebody, set them free. Gre le za to, da se za navezanost in soodvisnost prostovoljno odločimo - to je prava nenavezanost.

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by veronika on 04.10.2002 at 09:36:38

Večina ljudi je navezanih eden na drugega. Obstaja pa ena vaja, kako prerežeš to "popkovino" navezanosti. S tem nisi več navezan na tistega drugega, kar pa ne pomeni, da ga nimaš več rad, le veš, da če se mu kdaj kaj zgodi, boš lahko živel naprej brez njega. Rad ga imaš pa še vseeno in to toliko kot prej.

je pa tudi res, da mora človek najprej poskrbeti zase. Najlepši primer je letalo. Če pride do nesreče, moraš masko za zrak najprej dati sebi, šele nato otroku. Pa ne zato, ker ga nimaš rad, ampak glih zato, ker ga imaš rad.

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Miska on 04.10.2002 at 10:50:36


veronika wrote on 04.10.2002 at 09:36:38:
Obstaja pa ena vaja, kako prerežeš to "popkovino" navezanosti.

Veronika, zaradi tegale – kako prerezati popkovino, dodajam drugi del teksta de Mellota o navezanosti:

Pravijo, da je ljubezen slepa. Pa je? V resnici ni nobena reč na zemlji tako jasnovidna, kakor ljubezen. Slepa ni ljubezen, marveč navezanost. Navezanost je stanje, ko se človek nečesa oklepa, kar prihaja od zmotnega prepričanja, da je nekdo ali nekaj potreben za tvojo srečo. Ali si na kaj navezan – na ljudi ali stvari, o katerih si zmotno prepričan, da brez njih ne moreš biti srečen? Napiši si seznam kar zdaj, preden začnemo razmišljati, kako te pravzaprav dela slepega.

Pomisli na politika, ki se je prepričal, da ne bo srečen, dokler ne bo dosegel politične moči. Njegovo iskanje moči otopi njegovo občutljivost za vse drugo v življenju. Komaj ima nekaj časa za svojo družino in prijatelje. Nenadoma na vsa človeška bitja gleda in nanje reagira glede na to, ali pomenijo njegovi častihlepnosti podporo ali grožnjo. In tistih, ki ga ne morejo ogroziti ne podpirati, še opazi ne. Če je poleg želje po moči navezan še na druge reči, kakor je spolnost ali denar, je ubogi človek postal v svojih dojemanjih tako omejen, da se lahko reče, da je slep. Vsakdo to vidi, sam človek pa ne. To je položaj, ki povzroči zavrnitev Mesije, zavrnitev resnice, lepote in dobrote, ker je človek postal slep in jih ne opazi.

Zdaj si zamisli sebe, kako poslušaš orkester, v katerem je boben tako glasen, da ni mogoče slišati kaj drugega. Če hočeš uživati simfonijo, moraš biti dovzeten za vsak instrument v orkestru. Če hočeš biti v stanju, ki se imenuje ljubezen, moraš biti občutljiv za enkratnost in lepoto vsake posamične stvari in človeka ob sebi. Komaj je mogoče reči, da ljubiš tisto, česar niti ne opaziš; in če opaziš le nekaj bitij, izključuješ pa druga, to nikakor ni ljubezen, kajti ljubezen nikogar ne izključuje; objema celotno življenje; posluša simfonijo kot celoto ne pa le en ali drugi glasbeni instrument.

Pomisli za trenutek in poglej, kako tvoje navezanosti izsušujejo življenjsko simfonijo; nič manj kakor otopi politika navezanost na moč in gospodarstvenika navezanost na denar, otopita pa smisel za napev življenja. Ali pa poglej stvar na drugačen način: neizmerna množina informacij nenehno priteka iz sveta skozi čute, tkivo tvojih telesnih organov. Le neznaten del teh informacij doseže tvojo zavest. Podobno je neizmerni množini povratnih informacij poslanih predsedniku države; le majhen del pride končno do njega. Nekdo jih v predsednikovem kabinetu izbere in obdela. Kdo odloča, kaj bo nazadnje prišlo do tvoje zavesti od vse tvarine, ki se steka iz sveta? Tri cedila so odločila: najprej tvoje navezanosti, drugič tvoja prepričanja in tretjič tvoji strahovi.

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Miska on 04.10.2002 at 10:51:28

Tvoje navezanosti: Obvezno boš moral poiskati, kar jih podpira ali jim grozi in slep boš za vse drugo. Drugo te ne bo zanimalo nič bolj, kakor pohlepnega gospodarstvenika ne zanima nič drugega, le tisto, kar prinaša denar.

Tvoja prepričanja: Samo poglej fanatika, ki opazi le to, kar potrjuje njegovo prepričanje in se zapira pred vsem, kar ga ogroža, pa boš razumel, kaj ti povzročajo tvoja prepričanja.

Tvoji strahovi: Če bi vedel, da boš v tednu dni usmrčen, bi to osredotočilo tvojo misel in izključilo vse drugo. To storijo strahovi; neustavljivo zapičijo tvojo pozornost v nekatere stvari, druge pa izključujejo. Zmotno misliš, da te tvoji strahovi varujejo, da so te tvoja prepričanja oblikovala v to, kar si in tvoje navezanosti prinašajo v življenje vznemirljivost in varnost. Ne vidiš pa, da so v resnici pregrada med teboj in simfonijo življenja.

Seveda je nemogoče, da bi se človek popolnoma zavedal vsake note življenjske simfonije. Če pa se tvoj duh reši ovir in se čuti odprejo, boš začel dojemati stvari, kakor so, in boš v stiku z resničnostjo in očarala te bo harmonija vesolja. Potem boš razumel, kaj je Bog, kajti nazadnje boš vedel, kaj je ljubezen.

Glej takole: ljudi in stvari ne vidiš, kakršne so, temveč kakršen si ti. Če jih želiš videti, kakršne so, moraš paziti na svoje navezanosti in strahove, ki jih rodijo tvoje navezanosti. Kajti ko gledaš življenje, tvoje navezanosti in strahovi odločajo, kaj boš opazil in kaj spregledal. Karkoli opaziš, ima potem oblast nad tvojo pozornostjo. In ker pri tem gledanju izbiraš, je tvoja podoba o stvareh in ljudeh okoli tebe neresnična. Čim bolj živiš s tem izkrivljenim pogledom, bolj postajaš prepričan, da je to edina resnična podoba sveta, kajti tvoje navezanosti in strahovi še naprej obdelujejo prihajajoče podatke na način, ki krepi tvojo podobo. Tu je vir tvojih prepričanj: uhojeni, nespremenljivi načini gledanja na resničnost, ki sploh ni uhojena in nespremenljiva, marveč v neprestanem gibanju in spreminjanju. Tako to ni več resnični svet, s katerim sodeluješ in ga imaš rad, temveč svet, ki ga je ustvarila tvoja glava. Šele ko boš izgnal tvoja prepričanja ter svoje strahove in navezanosti, ki jih porajajo, boš osvobojen neobčutljivosti, ki te dela gluhega in slepega zase in za svet.



Title: Re: (Ne)navezanost
Post by MIND on 04.10.2002 at 13:20:48


Quote:
Šele ko boš izgnal tvoja prepričanja ter svoje strahove in navezanosti, ki jih porajajo, boš osvobojen neobčutljivosti, ki te dela gluhega in slepega zase in za svet.


sprasujem se, ali je zares dobro izgnat vse strahove.

ali so strahovi vedno neupravičeni ?

meni se zdi, da so mi potrebni.....ker, še nisem "popoln", imajo torej nek namen, me narediti, nauciti bit popolnega...me opozarjajo na mojo nepopolnost

z njihovo pomocjo postajam "popolnejsi", lahko recem tudi, da mi kazejo pot

Mislim, da ni tako pomembno, kaksno naj bi bilo tvoje idealno stanje (torej brez strahu, prepricanj, navezanosti) ampak, je bolj pomembno ZAVEDATI se kaksno vlogo ima vse to  v tvojem zivljenju in kako nanj vpliva.

Če povem drugace, zdi se mi, da mores tud navezanost "sprejet", kot del tebe in ne nujno kot nekaj, cesar se moreš za vsako silo otresti.
 



LP

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Star12 on 04.10.2002 at 13:34:18


herby wrote on 20.01.2002 at 10:54:04:
Vsi smo Eno. Zakaj je bed če smo navezani?
Mogoče zato ker je naše bistvo svoboda?
Kako lahko svoboda obstaje če je vse med sabo povezano?   (kvantna fizika ipd)



....svoboda je dobra do ene mere..... ne sme se je omejevat  v smislu, da si preveč sam s sabo....

naveze morajo biti......morajo........potrebujemo jih, da si dajemo moč..........moč....... :)




Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Harry on 04.10.2002 at 23:58:29


Quote:
Večina ljudi je navezanih eden na drugega. Obstaja pa ena vaja, kako prerežeš to "popkovino" navezanosti. S tem nisi več navezan na tistega drugega, kar pa ne pomeni, da ga nimaš več rad, le veš, da če se mu kdaj kaj zgodi, boš lahko živel naprej brez njega. Rad ga imaš pa še vseeno in to toliko kot prej.


Zakaj rezati popkovino? Z nekom živiš in si recimo tako nanj navezan. Ko ga ni več, ga pogrešaš, naveza je pretrgana, vseeno živiš naprej.  Nekoga imaš rad in z njim živiš. Ko ga ni več, ga zopet pogrešaš, vseeno pa živiš naprej.
Bistvo je v tem, da se navežeš na nekoga, ki ga imaš rad. Če ga ni več, nima veze ali si bil nanj navezan, ali si ga imel rad. Pogrešaš ga tako ali tako.

LP Harry

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by gape on 05.10.2002 at 00:57:26


Miska wrote on 04.10.2002 at 09:03:55:
Druga resnica: Če stvari samo uživaš in se upiraš, da bi se nanje navezal, se pravi, upiraš se, da bi se držal zmotnega prepričanja, da brez njih ne boš srečen, ti je prihranjen ves boj in čustveni napor, da bi jih varoval in hranil zase. Ali se ti je posvetilo, da lahko zadržiš vse predmete svoje navezanosti in jih ne opustiš, se ne odpoveš niti enemu, pa lahko še bolj uživaš na osnovi nenavezanosti, neoklepanja, ker si zdaj miren, sproščen in neogrožen v svojem uživanju?

tole mi ni jasn, dej mi razlož ...


Miska wrote on 04.10.2002 at 10:50:36:
Pomisli na politika, ki se je prepričal, da ne bo srečen, dokler ne bo dosegel politične moči. Njegovo iskanje moči otopi njegovo občutljivost za vse drugo v življenju. Komaj ima nekaj časa za svojo družino in prijatelje. Nenadoma na vsa človeška bitja gleda in nanje reagira glede na to, ali pomenijo njegovi častihlepnosti podporo ali grožnjo. In tistih, ki ga ne morejo ogroziti ne podpirati, še opazi ne. Če je poleg želje po moči navezan še na druge reči, kakor je spolnost ali denar, je ubogi človek postal v svojih dojemanjih tako omejen, da se lahko reče, da je slep. Vsakdo to vidi, sam človek pa ne. To je položaj, ki povzroči zavrnitev Mesije, zavrnitev resnice, lepote in dobrote, ker je človek postal slep in jih ne opazi.

egič ...

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Miska on 06.10.2002 at 10:31:38


Miska wrote on 04.10.2002 at 09:03:55:
Druga resnica: Če stvari samo uživaš in se upiraš, da bi se nanje navezal, se pravi, upiraš se, da bi se držal zmotnega prepričanja, da brez njih ne boš srečen, ti je prihranjen ves boj in čustveni napor, da bi jih varoval in hranil zase. Ali se ti je posvetilo, da lahko zadržiš vse predmete svoje navezanosti in jih ne opustiš, se ne odpoveš niti enemu, pa lahko še bolj uživaš na osnovi nenavezanosti, neoklepanja, ker si zdaj miren, sproščen in neogrožen v svojem uživanju?

Hmm, nisem ravno Tony de Mello ;), ampak lahko ti pa povem, kako sem jaz razumela tole. In mislim, da je zate dovolj, če to povem čisto na kratko: odvrzi ego (navezanost), stvari samo uživaj (kar pa seveda ne pomeni izkoriščaj), ne izgubljaj svoje energije zato, da bi se nanje navezoval, pa boš lahko miren, sproščen in srečen…

Ali pa naj poskusim razložiti bolj na dolgo?

m.



Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Nara on 09.10.2002 at 21:38:54

Čau!

Čujte, jaz sem tu prvič, pa ne vem čisto kaka so pravila, ampak ker se mi je zdelo, da bi morda lahko dodal kaj "pametnega" k vaši diskusiji, sem se odločil poslati nekaj misli. De Mella ste že obdelali, pa ziher bi lahko dodali še kako njegovo o tej temi, ker res super piše.

Jaz sicer veliko razmišljam in pišem o navezanosti, pa si vse lahko preberete v raznih clankih, ki so bili ze objavljeni v raznih revijah in jih imam nalozene na www.zdravduh.org/np/clanki.htm. Posebej navezanosti je posvečen članek na www.zdravduh.org/np/clanki/011karma.htm.

Moja temeljna ideja je:

Nenavezanost ... ne pomeni, da vse, tako dobro kot slabo, zavržemo in se odklopimo od sveta, da postanemo hladni in nedostopni. Pomeni to, da ohranimo potrebne odnose, pretrgamo pa [i]čustveno odvisnost od njih. Ne prekinemo čustvenega odnosa, saj so čustva pravzaprav gonilo vsakega dejanja. Človek in okolje se nenehno prepletata - da bi ohranili pristno individualnost in hkrati ostali povsem povezani s svetom, je potrebno veliko modrosti. Če se začnemo zlivati in nas preplavi nezadovoljstvo, se ustavimo in razmislimo: smo vezani ali navezani?[/i]

Nekaterim ljudem je življenje brez navezanosti pusto. Če jim ni treba nositi težkih bremen, so zbegani in nezadovoljni, ne pa sproščeni in osvobojeni. Nič čudnega, da jih duhovnost in religija navdajata s strahom, kar pogosto prikrivajo z ironijo. To spominja na plavalca s kamenjem v žepih, ki se dela, da mu je plavanje lahkotno, ko je povsem izčrpan, pa je že prepozno, da bi se rešil. Res se sliši neumno, ampak duša brez navezanosti je kot plavalec brez kamenja v žepih.

...

Nadaljevanje v članku ...

Nara

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by gape on 09.10.2002 at 23:48:27


Miska wrote on 06.10.2002 at 10:31:38:
Ali pa naj poskusim razložiti bolj na dolgo?

dej probi, ker nekako mi ni jasno, kje poteka meja med navezanostjo (zloraba) in nenavezanostjo (uporaba) ... če sm si pravilno razložu ...

nara naprimer ... kako definiraš 'čustveno odvisnost od'?

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by titud on 10.10.2002 at 08:53:11

Tale topik o navezanosti spremljam kot eno bolj soft verzijo unega o odvisnosti. Berem miškinega de mellota pa tud men ene dileme ne razreš:

Zakaj navezost, če ničemer ne služ? A ni to ena lekcija, ki jo je treba vzet pa skoz dat? Se je po moje ne da prešpricat, zato ne vem zakaj taka panika pred njo. Šele ko si not, ko si navezan, da dihat ne moreš brez naveznosti, maš šele šanso, da spoznaš, da te ta naveznost utesnjuje. Prej ne, prej v nekem smislu osvobaja, saj ti omogoča, da slišiš vsaj en inštrument, da izostriš svoje otopele čute vsaj nanjga, kar je boljš, kot da preslišiš cel orkseter. Šele, ko se čuti prebudijo pa magari navežejo na posamezno, pol se morda šele izostri potreba pa tud sposobnost dojemanja  vseh inštrumentov v  de mellotovi simfonični harmoniji. Ne moreš v začetku stvari dojemat totalno, ker te kot take ne potegnejo vase. Potegne detjal, ki ma en potencial celote v seb. Če ga ma res, se bo pozornost razvezala navezanosti nanj pa  se razširla na kontekst, v katerem se pojavlja tkorekoč avtomtasko, se po moje ni treba v naprej bat, da se to ne bo zgodl. Ker če bi se praviloma dogajal,  da obtičimo v omejenosti navezanosti, pol bi bli po defoltu patološki odvisniki, kar praviloma nismo in kar smo v topiku o odvisnisnosti po mojem dost natnčn obdelal.

V bistvu je to spet eno post festum razmišljanje:ko daš koz, ti je vse jasno. Prej pa vmes pa nč al pa bolj mal, zato tud nima smisla vnaprej z navezanostjo okrog strašit.

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Miska on 10.10.2002 at 08:59:03


gape wrote on 09.10.2002 at 23:48:27:
dej probi, ker nekako mi ni jasno, kje poteka meja med navezanostjo (zloraba) in nenavezanostjo (uporaba) ... če sm si pravilno razložu ...

nara naprimer ... kako definiraš 'čustveno odvisnost od'?

Bom poskusila…

Najprej, kako si jaz razložim »čustveno odvisnost od…« Po moje sem/si/je nekdo čustveno odvisen od nečesa/nekoga takrat, kadar svoje zadovoljstvo, svojo srečo, svoj notranji mir vežeš na nekaj/nekoga. Če tistega ni, nekaj manjka. Nekaj te »praska« ;), nekaj ti »fali« in ko dobiš tisto, šele takrat si popolnoma srečen in zadovoljen. In navezanost pomeni ravno to. Neka stvar/oseba ti je potrebna za to, da se ti počutiš dobro. Če tega ni, ti nekaj manjka. Če vzamem recimo partnerski odnos, se po moje navezanost izraža tudi v ljubosumju, posesivnosti in v tistem: »brez tebe mi živeti ni«. Ali drugače rečeno – na ta način ustvarjaš zunanjo moč. Ki ti daje polnost, zadovoljstvo, srečo. Hodiš vodoravno potko.

Nenavezanost pa pomeni, da si to, kar si in si srečen zato, ker si to, kar si. Nekako bi se navezala na tisto avtentično/notranjo moč, ki izhaja iz tebe in jo nosiš sam v sebi. V bistvu ne potrebuješ nikogar/ničesar, da si srečen, zadovoljen, miren. Če ti recimo kdo prekriža tvojo potko (zdajle mislim na partnerstvo) to ne pomeni, da svoje zadovoljstvo vežeš nanj, ampak samo ti ostaneš ti in on/a ostane on/a. Oba skupaj lahko uživata bližino drug drugega, ampak pri tem ostaneta vsak zase popolna celota. Vsak zase sta mirna in srečna, ker pa se recimo dopolnjujeta, potem bližino drug drugega in srečo ter zadovoljstvo, ki jo ob tem doživljata, uživata skupaj. Hodiš navpično potko, to je pot zavedanja in teženja tvoje duše k popolni ljubezni.

Uf, zdaj sem šele zakomplicirala, ane?

Ampak, če zraven privlečem še karmo in to, da vsakdo, ki ti prekriža tvojo potko, jo prekriža z določenim namenom…. hmm, potem… ja, potem se mi stvar še bolj zakomplicira in edino, kar lahko spet zaključim, je, da je navpična potka edina prava… POT ZAVEDANJA!!

Če poskusim še enkrat na kratko: razlika med navezanostjo in nenavezanostjo je v tem, da pri navezanosti svojo srečo vežeš na nekaj/nekoga zunaj tebe. Nenavezanost pomeni biti srečen in zadovoljen sam v sebi in sam s sabo in v bistvu to deliti z nekom.

Kaj bolj jasno? Drugače ti jutri iz oči v oči razložim v Pržančku?

m.

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by titud on 10.10.2002 at 09:05:40


Quote:
Ampak, če zraven privlečem še karmo in to, da vsakdo, ki ti prekriža tvojo potko, jo prekriža z določenim namenom…. hmm, potem… ja, potem se mi stvar še bolj zakomplicira in edino, kar lahko spet zaključim, je, da je navpična potka edina prava… POT ZAVEDANJA!!


Ne vem, men se zdi, da pot zavedanja ni tako premorčrtna. Ne moreš se kar odločit za pot 'gor', ker pol ti tvoje potke noben ne prekriža in ti nobenmu. Men zveni to nekak sterilno, čeprav morda gladko...

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by ARS on 10.10.2002 at 09:17:45


titud wrote on 10.10.2002 at 08:53:11:
Tale topik o navezanosti spremljam kot eno bolj soft verzijo unega o odvisnosti.

Tut jest mam tak filing, Titud.

Men "povezanost" predstavlja vse tisto, kar nas povezuje v smislu tega, da sploh lahko živimo; smo povezani med seboj močno bolj, kot pa sploh uspemo čutit oz. se zavedat.

Npr.: lahko jem, ker "nekdo" mojo hrano pridela; lahko se umijem, ker je "nekdo" poskrbel, da skozi moje pipe voda teče; lahko svoje težave in misli tle razpredam, ker je "nekdo" ta forum skupi spravu; lahko se peljem na morje, ker je "nekdo" moj avto naredu, pa "nekdo" cesto zgradil; lahko karkoli, ker je "nekdo" omogočil, da ta karkoli jest lahko; pa še mnogo vas oz. drugih. To je men povezanost; prepletenost našega (so)bivanja in zmožnost furat svoj lajf, ker vsakodnevno mnogo njih omogoča, da ga sploh lahko živim ...

Dočim svojo "navezanost" prevajam v odvisnost (al pa obratno) in jo velikokrat čekiram prav tkole (predvsem pri sebi, valjda) oz. mi praviloma tkole butne nazaj:

Če bi me vprašali,
kaj je odvisnost,
bi lahko čutila bolečino vaših dejanj,
narejenih za drugih priznanje, ljubezen.

Mi je znana začetna bolečina dejanj,
da ljubezen nase in navzven obrneš.

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by Miska on 10.10.2002 at 09:17:53


titud wrote on 10.10.2002 at 08:53:11:
Tale topik o navezanosti spremljam kot eno bolj soft verzijo unega o odvisnosti. Berem miškinega de mellota pa tud men ene dileme ne razreš:

Zakaj navezost, če ničemer ne služ? A ni to ena lekcija, ki jo je treba vzet pa skoz dat? Se je po moje ne da prešpricat, zato ne vem zakaj taka panika pred njo. Šele ko si not, ko si navezan, da dihat ne moreš brez naveznosti, maš šele šanso, da spoznaš, da te ta naveznost utesnjuje. Prej ne, prej v nekem smislu osvobaja, saj ti omogoča, da slišiš vsaj en inštrument, da izostriš svoje otopele čute vsaj nanjga, kar je boljš, kot da preslišiš cel orkseter. Šele, ko se čuti prebudijo pa magari navežejo na posamezno, pol se morda šele izostri potreba pa tud sposobnost dojemanja  vseh inštrumentov v  de mellotovi simfonični harmoniji. Ne moreš v začetku stvari dojemat totalno, ker te kot take ne potegnejo vase. Potegne detjal, ki ma en potencial celote v seb. Če ga ma res, se bo pozornost razvezala navezanosti nanj pa  se razširla na kontekst, v katerem se pojavlja tkorekoč avtomtasko, se po moje ni treba v naprej bat, da se to ne bo zgodl. Ker če bi se praviloma dogajal,  da obtičimo v omejenosti navezanosti, pol bi bli po defoltu patološki odvisniki, kar praviloma nismo in kar smo v topiku o odvisnisnosti po mojem dost natnčn obdelal.

V bistvu je to spet eno post festum razmišljanje:ko daš koz, ti je vse jasno. Prej pa vmes pa nč al pa bolj mal, zato tud nima smisla vnaprej z navezanostjo okrog strašit.

Ja, titud… Navezanost ne služi ničemur. Ampak vsi smo »gor rasli« s tem, da so nas tako učili, ane? No, ja, vsaj velika večina nas, po moje. In prešpricat se je ne da, imaš prav. Je del potke, ki jo je treba prehodit. In mislim tudi jaz, da dokler ne daš skozi navezanosti na svoji lastni koži in dokler sam ne izkusiš, kaj v bistvu pomeni navezanost in dokler sam ne ugotoviš, da navezanost ni prav nič OK, toliko časa pač živiš na ta način. Saj ni frke. Če ti odgovarja, seveda. In ni nobene panike tukaj, nihče nikogar ne straši. Saj veš – vsakdo sam zase odloča, kaj se ga dotakne in kaj ne. O čem želi razmišljati in o čem ne. Kaj bo sploh bral, če bo bral. Kaj bo sploh izkusil, če bo izkusil. Po kateri potki bo hodil, če bo sploh hodil…



titud wrote on 10.10.2002 at 09:05:40:
Ne vem, men se zdi, da pot zavedanja ni tako premorčrtna. Ne moreš se kar odločit za pot 'gor', ker pol ti tvoje potke noben ne prekriža in ti nobenmu. Men zveni to nekak sterilno, čeprav morda gladko...

Pa ker si me prehitel s temle tvojim zadnjim postom, naj dodam še tole: kdor trdi, da je navpična potka premočrtna in da je lahka, se po mojem mnenju hudo moti. Ker ni. Vsaj jaz mislim tako. Je polno ovinkov, ki jih moraš prehoditi, je polno hribčkov, ki jih moraš prestopiti, je polno kamenčkov, ki jih moraš prestaviti. Pa si enkrati "up", pa si spet "down". Kar pa bi jaz poudarila, je to, da je pomembno predvsem to, da veš, po kateri potki želiš hoditi. Ali želiš razvijati zunanjo moč ali notranjo, avtentično moč. Sem nekje brala, da v bistvu vse duše stremijo k navpični potki. In jo vse duše tudi tudi opravijo. Prej ko slej. Nekatere v tem življenju, nekatere v naslednjem, nekatere v nekem prihodnjem. Odvisno tudi od naloge, ki si jo izberejo, ko se inkarnirajo in od karme, ki si jo naberejo v vsakem življenju. Ampak opravijo jo pa. Ker vse duše težijo k ljubezni, sočutju, radosti, sreči, veselju. Ker je to njihova naloga.

m.




Title: Re: (Ne)navezanost
Post by titud on 10.10.2002 at 10:03:13


Quote:
Ali želiš razvijati zunanjo moč ali notranjo, avtentično moč. Sem nekje brala, da v bistvu vse duše stremijo k navpični potki.


Tisto našo pot navzgor si jest ne predstavljam kot eno spiralno pot iz ene orbite v drugo, kjer se vsakič  bližina/navezanost ustvari  na orbiti,  za vzdrževanje  katere je potrebna najmanjša energija: da te ne  potegne noter pa dol v polno al pa izstreli v ven pa  prazno. Avtentične moči ne kaže preveć izčrpavat za zadrževanje v tej orbiti, ampak jo  teba  zmeraj imet  v rezervi le za 'zagon' motorjev v pravem trentku, da te utiri v novo orbito, ko bi za vztrajanje v stari potreboval preveč njene energije. Po  takih zakonih  astrofizike se 'osvaja'  vesolje z minimalno porabo avtentične  moči in maksimalno izrabo gravitacije, ki tako kot 'zunanja' moč  lahko deluje zločesto kot navezaost/odvisnost ali pa  kot osvobajajoča odskočna deska  za vesoljsko potovanje od enega mase do druge in naprej gor v neskončnost...  

Title: Re: (Ne)navezanost
Post by NoOne on 10.10.2002 at 10:11:38


Miska wrote on 10.10.2002 at 09:17:53:
kdor trdi, da je navpična potka premočrtna in da je lahka, se po mojem mnenju hudo moti. Ker ni. Vsaj jaz mislim tako. Je polno ovinkov, ki jih moraš prehoditi, je polno hribčkov, ki jih moraš prestopiti, je polno kamenčkov, ki jih moraš prestaviti. Pa si enkrati "up", pa si spet "down". Kar pa bi jaz poudarila, je to, da je pomembno predvsem to, da veš, po kateri potki želiš hoditi.


Jest trdim, da je navpična potka v dimenizij spodaj-zgoraj lahko ravna, v gledišču na dimenzijo levo-desno, ampak, takih ki tako pot hodijo je kar dost, le ne vedo (vemo), da smo na njej. In vse je odvisno od predstave teh poti, ki si jih zgradimo v lastnih glavah. Vsaka glava pa, že ko rečeš:"Predstavljaj si goro" zgradi toliko različnih gora, kolikor glav nagovoriš k temu predstavljanju. He he, in kje so potem šele poti...

Jupi, za vse ki želijo na Nanos.
Jest bi to goro dal v enciklopedijo, kot statusni simbol, govorjenja o življenjsko-duhovni poti človeka. Ma zelo strmo pot, pa malo manj strmo, pa sredno, pa lahko, in za konec še tisto, po kateri se lahko kar z avtom gor pripelješ. Seveda, se pa najdejo zoprni posamezniki, ki po poti ne gredo navzgor, ampak malo zavijejo s poti dol na levi ali desni strani.....

;D ;D ;D

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.