| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno, aktualno ... >> freeconomy skupnost http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1260266252 Message started by titud on 08.12.2009 at 10:57:32 |
|
|
Title: freeconomy skupnost Post by titud on 08.12.2009 at 10:57:32 Evo link na FREECONOMY BLOG od marka boyla, ustanovitelja freeconomy skupnosti. Mark je 29. novembra kočal leto, ki ga je preživel brez denarja in se je odločil, da z življenjem brez denarja nadaljuje. Ima resen problem, kam z denarjem, ki naj bi ga prejel od knjige in se nagiba k sicer paradoksni možnosti, da ga porabi za nakup zemljišča za skupnost brez denarja. Ob zaključku enoletnega obdobja brez denarja je priredil celo brezplačno gostijo z ostanki hrane za 200 udeležencev... http://www.justfortheloveofit.org/blog-archive-2009-12 |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by David on 08.12.2009 at 11:06:47 Sem bral o njem - frajer |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by Optimus T. Prime on 08.12.2009 at 12:27:06 Osebno mislim, da take skupnosti so stran vrzen trud Res ne vem zakaj bi sploh tako skupnost delal. Le kdo misli de bo zivel v kamni dobi mislim. danes se rabi alko kondome varanje itd,. in to ej to ljubezni nic,.. ceprov pa priznam da bi raje bil kmet pa gledal kako solata raste kot pa bilc el dan v pisarni. mam rad jagode |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 08.12.2009 at 12:49:20 Všeč mi je njegova izjava, da je vernik vaje. Če se solo življenja brez denarja ne bi dalo prakticirat, bi ga opustil. Po tej logiki bi po moje opustil tudi skupinsko življenje brez denarja, če bi se ga ne dalo realizirat v praksi, in ga prakticiral naprej sam. Ker mu je zaradi uspešne vaje v življenju brez denarja življenje z denarjem postalo tako odvartno, da se vanj ne namerava vrnit, mu po moje tudi neuspešnost projekta freekonomy skupnosti, v katerega bi investiral denar od knjige (ki mu itak nič ne pomeni), ne bi vzela vere v vajo... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by Bamby on 08.12.2009 at 18:35:44 titud wrote on 08.12.2009 at 10:57:32:
Ta denar naj raje prišpara, da ga bo uporabil, ko bo moral prvič iti k zdravniku ali k zobarju, da mu ne bodo njegovega zdravja vzdrževali davkoplačevalci. |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 09.12.2009 at 16:18:34 No, večina komentaorjev na blogu, ki jih je prosil za nasevt se nagiba k njegovem predlogu Set up a fund and use the money to help buy a piece of land to set up the first REAL Freeconomy Community - a community of people that live without money, where any member of this online community can come and stay and experience moneyless living, get involved in daily life and take away ideas. It will be a community where food, friendship, fun, music, education, dance, art, skillsharing, experience, foraging, scavenging is at the core. vendar ga hkrati opozorjajo, da se bo 'denarno kontaminiral' že s samim aktom nakupa, saj bi prodajalec lahko vložil njegov denar od avtosrkih pravic v dejavnosti, ki so mu odvratne in zaradi katerih se je prazprav odločil za življenje brez denarja. Da bi se temu izognil, naj zemljo kupi od tistega, ki bo s denarjem izdal in založi knjigo in bi tako zadeva z denarjem zaokrožila znotraj njegove ideje. Nekaj jih zagovarja tudi mnenje, da cilj posvečuje sredstva in da je kot rušilno orožje za revolucionarni prevrat proti vladavini denarja dovoljeno uporabljati tudi sredstvo, na katerem je sistem utemeljen, torej denar sam (kljub slabim tovrstnim izkušnjam v zgodovini). Bolj radikalni svetovalci mu svetujejo, naj se moč njegove ideje dokaže sama, naj knjigo o svojih filozofskih in svetovnonazorrkih motivih ter konkretni izkušnji življenja brez denarja brezplačno šera na spletu, se poveže z drugimi sorodnimi gibanjii (npr. zeitgeist movement) in s podobno mislečimi ustanovi spletno freekonomy skupnost brez realne ozemljske podlage, katere člani naj bi šerali med sabo dobrine, storitve, ideje in znanja, ki bi jim ob zadostni kritični masi omgočila skromno življenje v skladu z njegovo etično življenjsko izkušnjo brez denarja (tle noter bi lahko spadala tudi bambyeva brezplačna zobarska asitenca) kjerkoli po svetu. |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by David on 09.12.2009 at 18:21:39 To z serat free po netu je dobra |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 10.12.2009 at 11:34:04 Postavlja se vprašnje, kolk je konkretna/osebna izkušnja lahko splošna/univerzalna. Če napišeš priroročnik o tem, kako dostojanstveno (brez fehtanja, zbujanja usmiljenja in vzdrževanaja od tistih, ki si dobrine za preživetje kupujejo z denarjem vse z motivom, da osebno ne pripevaš neetični odnosih, utemljenih na denarju) preživet brez denarja v neki zapuščeni prikolici na robu nekega gozda od nabiralništva in od odpadkov/ostankov urbanega okolja, ima ta izkušnja neko univerzalno sporočilo in uporabnost, za katerega čutiš moralno dolžnost, da jo šeraš z drugimi. Po drugi strani pa je konkretno uporabna zgolj v konkretnem okolju, ki je praktikantu takega življenja na voljo in ki ga s svojo visoko etičnim (a ne rečem ljubeznskim) delovanjem soustvarja na način, da ga to okolje popira v takem bivanju. Mark boyle zato cvika, da bi bile njegove osebno praktično preizkušene ideje, ki jih neglede na vse namarava zbrat v knjigi, preveč utopične in s tem neuresnićljive, če si hkrati z izadjo knjige ne zagotovi čisto konkretnega ozemlja, kjer bi z verniki v vajo delil svojo idejo in izkušnje... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by gape on 13.12.2009 at 12:48:26 mater kr zakompliciran prvo od prvega če zadeva deluje naj se glas o tem maximalno razširi med ljudi da vsakdo lahko začne zadevo testirat prvi je seveda ne bojo začel testirat uni ki imajo use ampak uni ki nimajo nič in če se takih zadev zakurbla več - rečmo - da nekateri probajo tud samo z mal manj denarja ... usak svojo izkušnjo popiše in jo da u knjigo in zasluž denar, pač usakdo ta denar vloži v zemljo, po možnosti rodovitno iz te zemlje se potem zadeva širi ker je lastnik, lahko tm dela kar hoče in to pomeni tud da lahko povabi tja zastonj živet kogar mu pač paše tuki pol sicer nastanejo problemi ker je človek človeku volk ampak to so blj tisti ki imajo tisti ki nimajo itaq nimajo ker niso volki zdej a oni niso to zato ker niso mel možnosti al pa ker majo pač taka prepričanja niti ni pomembno važn da niso volk (2 sta rim ustanovila) skratka iz teh kosov zemlje bi se zadeve širle in na konc bi prasci shadowsi ostal brez sužnjev ki bi delal delo za njih ... hahahahahaha |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by Optimus T. Prime on 13.12.2009 at 13:40:09 1.) Dokler ne bos odvisen od svoej proizvodnje nimas kaj prasakti. 2.) Dokler en bos mel soje vojske nimas kajpraskati. 3.) Dokelr ne bos mel svojih laboratorijev in izobrazenega sistema ter ljudi nimas kaj rpasakti. 4.) Dokler ne bos mel ljudi k so prirpavljeni umreti za to nimas kaj praskati. Vi sanjate kar neki,.. veste kako lahko je uniciti tkao skupino ljudi k bi rada tako zivela daj ne seri. Se jaz bi jih znal zradirati pa sploh nism pameten. Lepo pojes eno vrsto frekvence tjha zacnejo vsi crkavat pol pridejo do dohatrja in dohatr je zanipuliran ap jim da s eneki da hitraj pocrkajo. ALi ap frekvenco in bakterije in so mrtvi vsi ozgane kose koze trgajo iuz seb eitd,. daj lepo rposim,.. Sploh ni fora v tem de bi nekam spizdu kne mores dejstvo je neje drugje k ga jaz vidim,.. Sam dokler folk ne bo ves folk pred zidom da dobi kuglo v mozek ne bonobeden nic delal sej to je znano. OSbno vidim za akj se gre ze v gospodarstvu deanrja ne mreos azluztiti k niams vez izobrazbomas pa je ne mreom uproabiti kar neki sluzb aje ratala luksuz to ej to,. lepo rposim pol ap s eomejuje,.. veste kaj vam povem vsi tisi k bi tako skupnos tnaredili poljite gapu enoepo prosnjo da boste azclei delati na tem vsi neki glumite nobedne pa nima jajc da bi zacle djate no,. Gape ma plac in so rpobelmi azzidljivost lastnistvo oskrba z vodo stromom itd,. dajte no neki sanjat,.. ne govoriti NEHITE NAKALDAT,... k to vam gre dobro od rok,. Pridite do gapa mu priensite kramp pa par rok ap gremo,. dajte anridti projetk da se zemjo odkupi leganlno priglasite lepo vedno na obcino in je to to je kdo kaj naredu,.. Se katasterskega seznama zemlej ali registrske nismo dobili da bi vedeli kaj ej na tem,. ap sm emu reku ze parkrat pa nic,. dajte no Sanjite kako svizec zasije sokoaldo v folijo itd,.. Al pa naredte neki,... to ej to,.. kr neki,.. ... mhm ko bos boaln bo ssek k zdravniku po uspen m,. res si pameten,. kaj pa to pomen itak 2012 bo konec ali bos umrl kto prah ali ap sel v vever lastig liyfe,. ekec je v tem kgo sem jaz polusal folk de smo itak ze prah k smo tkao neumni nimamo ne zgodovine ne tehnologiej nicesar nimamo,.. tisi k pa bi lahko poamglai pa nam ne bodo pomagali,.. tkao de lepoprosim,.. nehite sanjat jao jao kaek bucke,. gape wrote on 13.12.2009 at 12:48:26:
|
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 14.12.2009 at 12:57:38 gape wrote on 13.12.2009 at 12:48:26:
Tle je en keč, ker tisti, ki nimajo nč, si nakupa knjige ne bodo mogli privoščit, s tem pa ne bodo omogčli marku nakupa zemljišča, pa tud sebi ne omogočit, da stestirjao markovo izkušnjo na seb in da bi lahko pol svojo izkušnjo popisal v knjigi in na tak način s prodajo knjige zaslužil za nakup svojega zemljišča... V bistvu mark lahko pride do zemljišča samo na račun tistih, ki majo dnar za njegovo knjigo, ti pa po defoltu niso tisti, ki so brez vsega tako kot on in bi lahko z njim šeral brez problemov njegovo (in ne svojo) izkušnjo življenja brez dnarja na njegovi zemlji. Se mi tako zdi, da bi blo manj problemov, da vsak, ki se s pomočjo nakupa markovega 'prioročnika' odreče denarju, življenje brez denarja najprej vsaj leto dni prakticira sam, šele nato pa naj se spet na podlagi markove izkušnje z nakupom zemljišča odloči, ali naj s prodajo lastnega priročnika skuša prit do lastne zemlje... V tem smsilu bi mark moral najt način, kako prit hkati do tistih, ki nimajo nič in nočejo tudi imet nič z denarjem in jih povabit na svojo zemljo na račun tistih, ki imajo tolk, da lahko kupijo njegovo knjigo in so vsaj potencialno pripravljen it po njegovi poti, da se po vsaj enem letu navdušijo za življenje brez denarja tudi v praksi, tako da mu ne bodo predstavljal problema, če se združijo v skupnost... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 14.12.2009 at 19:30:46 Tisti brez denarja že tako živijo brez denarja. Zakaj bi potem rabili neki priročnik o tem? Dela se debata zaradi debate same. Izgleda, da bi Mark rad prodal svoj sistem. Išče samopotrditev. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 15.12.2009 at 08:47:08 wrote on 14.12.2009 at 19:30:46:
Razlika je živet brez denarja zato, ker si v to prisiljen, al pa zato, ker je življenje brez denarja tvoja svobodna izbira. V bistvu je to razlika med zdravim in patološkim tako v osebnem kot socialnem smislu, o kateri je po moje vredno reč kakšno besedo. Quote:
Ga mika prodat, ja, a se hkrat ne želi obremenit/kontaminirat z aktom prodaje. So mu na blogu svetoval tudi, naj prepusti vse skupaj kakšnim pooblaščencem, ki naj projekt peljejo v njegovem imenu in po njegovih 'pravilih igre', samo to ne bi smel bit plačanci ampak somišljeniki in praktikanti njegove ideje življenja brez denarja, tko da spet ne gre tolk za prodajo sistema kot za njegovo verifikacijo v praksi, ki je zihr tud neke vrste samopotrditev. |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 15.12.2009 at 13:49:44 Postavljaš že neko lestvico o tem, kdo je vrednejši. Sedaj, kakšna je razlika med prisilo življenske situacije in nekom, ki lahko izbira (neko preizkuševanje, ki se je njemu začelo dopasti) se ne bom spuščal. Preizkuševanje je izbira in ni rečeno, da je svobodna. Naredi jo tvoja misel. Kontaminiran je že z dilemo, saj kalkulira v svojo korist. Kalkulira, da se ne bi kontaminiral. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 15.12.2009 at 16:04:31 Izbire, zlasti temljene življenjske, ne naredi nujno zgloj misel (ni nujno preračunljiva), ampak celostna življenska situcija, ki jo najpogosteje detrminira zgolj obučtje in v tem smislu ni nujno povsem zavestna niti svobodna v smislu, da imaš vse racionalne elemente za odločitev za alii proti. |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 15.12.2009 at 18:26:59 titud wrote on 15.12.2009 at 16:04:31:
Navadno so razumske. Ta občutja so navadno posledica intelekta, razuma. Razum ima za osnovo izkušnje in misel. Vse te debate, ki jih je sprožil s svojo knjigo so razumske. Te dileme ustvarja razum. In to je zabloda. Ujel se je v klobčič razuma in odločitev bo sigurno razumska. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 16.12.2009 at 09:58:21 Temeljne življenske odoločitve v bistvu sploh niso odločitve, so bolj občutenjski tokovi, ki nas usmerjajo ne glede na racionalne argumente. Racionalni argumenti se kreiraijo post festum (po tvoje rečeno v psihološkem času) in argumentirajo/utemeljujejo/pokrivajo 'odločitve' za nazaj za namenom, da misel opraviči svojo potrebnost po obstoju (po tvoje povedano). Seveda misel tudi povratno vpliva na občutja, vendar ne toliko v tem ali so ugodna/neugodna, ampak po tem, ali so resnična ali lažna ter glede na to določa njihovo pravilnost/nepravilnost v luči izkušenj, pridobljenih iz soočenja subjektivnih občutenjskih tokov z objektivnimi okoliščinami. Te objektivne okoliščine (ki se nam miselno kažejo kot zunanja resničnost) pa spet niso samo neka fiksna zunanja konstanta, saj nanje vplivamo (jih sostvarjamo) skozi sledenje lastnim občutenjskim tokovom in se nam samo v obliki misli kažejo kot fiksna zunanja resničnost. Med njo in našimi občutji posredujejo čustva, neke vrste posrednik in 'talilni lonec' med mislijo in občutjem, v bistvu edina trdna občutenjska realnost, ki nam pove, kaj je doro/slabo za nas oz. nam določajo orinetacijski vrednostni sistem, na podlagi katerega delujemo in na katerega se opre misel, ko se 'odloča' (ponavadi, kot rečeno, zgolj racionalizra naša že storjena dejanja in prihodnje namere)... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 16.12.2009 at 10:26:02 Temeljne življenske odločitve so utvara, s katerimi upravlja razum. Razum deluje v psihološkem času. Noben spomin ni popoln, zato tudi dejanja na podlagi izkušenj in spomina niso. Zato so vse te odločitve stare in le razum ti jih navidezno predstavi kot nove. Čustva so vedno v psihološkem času, so podaljšek misli. Kaj je zate dobro ali slabo, ti tako pokaže življenje preko straha. Dokler se bo ta Mark ukvarjal s preživetjem in ne življenjem, bo prisotna dilema in s tem strah. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 16.12.2009 at 11:39:35 Težko rečeva, da pri marku gre zgolj za strah in preživetje in ne za življenje. Življenje brez denarja očitno ni zgolj racionalni eksperiment, ampak sledenje nekemu notranjemu ugodju, ki ga tako življenje prinaša v primerjavi z racionalno odločitvijo za preživetje s pomočjo denarja, ki pa mu očitno povzroča nelagodje in odpor, saj življenju brez denarja ne namerava odrečt. V polje racionalnosti ga čustveno 'vleče' zgolj potreba, da bi bi svoje ugodje šeral z drugimi, saj do njih drugače kot preko polja denarja ne najde poti. Drugače povedano: dodatno ugodje, ki bi mu ga prineslo šeranje življenja z drugimi, mu zaradi denarne narave šeranja v knjigi (provizije založnikom, prodajalcem, avtosrki honorar...) ga ogroža v doseženem občutju ogodja doseženim na samoten način... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 16.12.2009 at 14:37:42 Ja, ampak potrebuje imovino. Zakaj, ker ne zna biti sam. Strah ga je, da bo osamljen. Zato kupuje parcelo. Stremi pač po več ugodju, tko kot vsak novodobni bogataš. Sedaj ali so to jahte ali neka skupnost ni pomembno. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 16.12.2009 at 16:44:24 wrote on 16.12.2009 at 14:37:42:
Njegove potrebe po življenju v skupnosti (brez skunosti pač živjenje ni mogoče) in ne v socialni izoliranosti oz. na njenem robu jest ne bi enačil s potrebo po denarju/imovini, ki je v danšnjem času žal predpogoj za življenje v skupnosti. V bistvu samo išče način, kako formirati skupnost brez denarno/imovinsko posredovanih odnosv, ki bi dandanes skupnosti v izhodišču formirajo kot skupnosti. Ker je za neko skupnost potrebna fizična bližina (za komunikacijo, za nego, za medesbojno šeranje dobrin, idej in vrednot), si vsaj jest težko predstavljam, da bi se lahko vzpotavila čustveno zadovoljuoča skupnost samotarjev, ki bi živeli v skladu z njegovo izkušnjo vsak zase na med seboj nepovezanem teritoriju družbenih robov. V bistvu gre spet samo zato, kako iz nejgove individualne izkušnje naredit kolektivno brez posredovanja denarja/imovine... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 16.12.2009 at 19:05:44 Zato je pa etika. Za življenje v skupnosti. Samotarstvo je utvara asketov. Izolacija je razdvojitev. Zato sem napisal samote, ko si sam s seboj in ne osamljenost, kot si ti prikazal. Skrbi ga njegova deviškost, kako nadaljevati življenje, ne da bi se "umazal". Predvsem ga pa skrbi osamljenost. Zato je dal svojo dilemo v debato. S to debato pa se zopet vzpostavlja staro (preko izkušenj spomina). In sedaj bo primoran v to življenje brez denarja, kot so primorani drugi. Svoboda v izbiri se je razblinila v trenutku, ko je postavil lastno dilemo v javnost. Sedaj ga usmerja javno mnenje. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 04.01.2010 at 12:02:51 Markovo zadevo s svobodno izbiro za življenje brez denarja sem si ogledal skozi prizmo žižkove teze, da je aboslutno svobodo tovorstnih odločitev (npr. tudi za prostovljno življenje v revščini/skromnosti/preprostosti) treba jemati v kontekstu nevidnega ozadja, ki take navidez abosolutno svododne odločitve odločilno determiniranjo. To tezo je ilustrilal z new-agovsko spreobrnjenim drnovškovkom, ki je izpostavil pozitivno plat dejstva, da neka upokojenka z mizerno penzijo ne more normalno preživeti, saj bo zaradi tega dejstva lahko odločila za bolj zdravo in preprosto življenje... Skratka, liberalne vrednote, med katerimi prevladuje svoboda izbire, so puhle in prazne, določeno vrednost jim daje samo vzpostvljeno nevidno ozadje, ki jih determinira, zato si je hkrati z zagovarjanjem svobodne izbire vedno treba prizadevati za tako kolektivno določeno nevidno ozadje, da bi na njegovi podlagi osebna zavestna izbira šele dobila svoj pozitivni svobodni pomen... Zadevo žižek še naprej ilustrira s svojo osebno podporo obaminovemu prizadevanju za kolektivno zdravstveno zaščito američanov z novim zdravstvenim zavoravanjem (podobnim kot ga poznamo v evropi), ker njihov zdajšnji sistem zdravstva v bistvu sploh ni liberalen, ker tega nevidnega kolketivnega ozadja svobone izbire, na kateri bi lahko posameznik lahko svobodno izbiral, sploh nima. Skratka, izbira za življenje brez denarja je dejasnko svobodna samo znotraj vzpostavljenega nevidnega kolektivnega ozadja, ki tako odločitev naredi smisleno, zato si je prav v imenu liberlane svobode izbire treba hkrati prizadevat za vzpostavitev takega kolektiovnega ozdaja, ki osebne odločitve šele naredi svobodne. Brez tega kolektivnega ozadja je tudi odločitev za življenje brez denarja podobno samo navidezno svobodna kot je odločitev sedanjega američana, da svobodo izbere življenje brez zdravstvenega zavarovanja... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by Alojz in Sandib on 04.01.2010 at 13:02:24 Titud Ti se vedno zakoplješ v lastnem filozofiranju. Freeconomy skupnost danes- je utvara,ker jo civilizacijska podstat ne omogoča. Prvo nekaj zagovarjaš braniš ,potem te pa en zahojen Žižek čist pojaha in spet igraš papagaja s protiargumenti za takšno skupnost. |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 04.01.2010 at 13:11:39 Zadeva je verjetno padla Drnovšku v betico, ko se je privatno kopal v bazenu s slikarjem Cekuto. Pa ne, da se je tudi Žižek občasno pridružil njunemu igračkanju. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 04.01.2010 at 14:38:27 wrote on 04.01.2010 at 13:11:39:
No, jest verjamem v njegovo dobronamernost oz. iskrenost želje, da bi z njo delil občutek svobode, ki pa je izhajala zgolj iz njegovega očitne osebnega (zdravstvenega in ekonomskega) ozadja, ki pa ga je posplošil (naredil za splošno kolektivno ozadje), ne pa iz kolektivnega skupnega ozadja, na katerega bi se po njegovem nasvetu upojenka lahko pri svobodni izbiri dejansko oprla, saj ta vsaj zanjo preprosto ne obstaja. (Samo)nateg je v tem, da neko osebno odločitev, ki je nesvobodna glede ne to, da ne izhaja iz našega realnega, čeprav nevidnega kolektivnega ozadja (ker ta sploh ne obstja), vzamemo za akt svobodne osebne odločitve samo zaradi potrebe po tem, da šeramo z drugimi občutek svobode in na tak način kompenziramo realno odsotnost kolektivnega ozadja... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 04.01.2010 at 19:53:45 Ni mi jasno, kaj si prilepil tega Drnovška na Marka. Drnovšek je iskal odrešitev (to je povsem očitno), preden ga smrtna bolezen pokoplje. Tako je tudi deloval. Pusti neka ozadja. Bistvena je odrešitev, ki jo vsak vernik v ideal išče. Za svoja slaba dejanja, se je želel spovedati in s tem odkupiti. Zato ker je vedel, da je smrtno bolan in je bil prepričan da je na koncu neka sodba. Denarno je pa deloval tako kot je vedno. Ko smo že pri knjigi, ki jo izdajajo taki kvazi-učitelji. Na radiu sem takrat poslušal vprašanja in odgovore. Neka poslušalka je vprašala, zakaj je ta knjiga od Drnovška tako draga (mislim, da okrog 6000 sit)? Odgovor je pa dal dir. založbe, ki jo je izdala. Rekel je, da so se pogajali okrog izdaje in cene te knjige. Avtor je pač hotel svoj fiksen denar in mi smo šli na najmanjše stroške brez dobička, da bi bila cena čim manjša. Potem je pa prišla ta zadeva z Darfurjem in hotel je, da se del odvaja tudi za tja. Ker mi nismo imeli rezerve v stroških tiskanja, avtor se pa tudi ni hotel odreči svojega kar visokega honorarja pri knjigi, smo morali pač ceno zvišati in sedaj je taka, kot je. Vsi pa izkoriščajo to penzionistko in ji ponujajo prosto izbiro. Za plačilo. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 05.01.2010 at 11:09:37 To, kar pišeš za prodajo drnovnovškovih knjig, žižek imenuje kupovanje odpustkov. 'Ozavaščen' potrošnik, ki se zaveda grešnosti/pohlepa svojega akta nakupa, se v ob nakupu samem ponudi nakup odpustka za ta storjeni greh, pri čemer se 'neozaveščenega' potrošnika prav s poujanjem nakupa odpustka pravzaprav opominja na ta storjeni greh. Žižek opozarja na preveznost kapitalizma, ki je sposoben zaračunati potrošniku tudi nakup ideologije odrešenja, saj hkrati z nakupom izdelka plača še idelogijo odpustka, zapakirano v ta izdelek. Za primer daje korporacijo za izdelavo čevljev, ki ob nakupu vsakega para ćevlje obljublja, da bo en par čevljev podarila brezplačno nekomu v tretjem svetu, ki si nakupa ne more privoščit. In korpopracijo za prodajo kave, ki kupce mami z obljubo, da bo del prihodka od cene prodane kave namenila za dobrodelne namene. To gre celo tako daleč, da neka korporacija za prodajo sladoleda ponuja che-rry icecream, pri čemer z okusom po rdeči češnji zdrobljeni v sladoled ponuja participacijo pri občutenju pristnega okusa revolucije (che-guevara), zmletega med dve plasti sladoleda.... Žižek v šali zahteva, da mu na račun zabeležijo strošek idelogije posebej (tako kot npr. ddv), da se bo vedelo, koliko izdelek dejansko stane in koliko je vanj zapakirano ideologije ... |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 05.01.2010 at 19:32:19 Drnovšek se je sam odločil in ni bil pod nobeno korporacijo. Sam si je postavil ceno in nato nanjo dodal še Darfur. Temu se pravi osebni pohlep. Ni znižal svojega honorarja, katerega je tako sam določil. Svoj honorar si je tako samo zvišal. Žižek pa zelo bluzi. Robi me malo spominja nanj. En odstavek rabi, da obrazloži besedo pohlep, pa še vedno ne zna dvakrat povedati povsem enako. Še vedno nima pojma, da obstaja za vse to nakladanje (analiziranje) ena beseda. Tista penzionistka to zna, pozna pomen besede pohlep in lahko jo ponovi vsaj desetkrat, povsem enako in vedno bo pomen isti. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 06.01.2010 at 10:02:19 Pohlep je psihološko gledano le hrbtna stran skoposti, odrekanje je torej sredstvo kopičenja bodisi materialnih bodisi ideoloških 'zalog' v njunem medsebejnom prepletenju. Eno determinira drugo, odvisno od kota zrenja. Psihološko gledano je pojem pohlepa paradoksen, zato se s psihoanalitičnega stališča ne more opredeliti enoznačno. Žižek lakanovsko pshionalitično analizo problema pohlepa (v tem je res dober mladen dolar http://www.drustvo-dtp.si/analecta/product_info.php?products_id=29 ) postavlja v širši miselni okvir. Vedno se sprašuje, zakaj mislimo tako tako kot mislimo, pri čemer se ne zadovolji samo z vprašanjem, zakaj tako mislimo, ampak si pogosto zastavllja tudi vprašanje, zakaj si tako vprašanje sploh postavimo... Sveda s tem ne preseže/transcdentira psihološko-miselnega okvira, vendar vsaj meni hkrati vzbudi in poteši intelektektualno radovednost. |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 06.01.2010 at 11:06:59 Psihološko gledano kot dvojnost. Ko vse gledaš skozi prizmo dualnosti; vzrok-posledica, jing-jang.... To gledanje je na podlagi spomina, saj intelekt sloni na spominu. Inteligenca pa nima nič z intelektom. Skopost pomeni, da od njega ne dobiš nič. Pohlep pa, da hlepi po zadevah. Skopost je bolj statično stanje od pohlepa, ki je aktivno stanje. Skopost je mrtva, pohlep živi se razvija, giba. Skopost hitro prepoznaš, pohlep pa ima tisoč obrazov in je težje. S tem lahko intelektualnost povežeš z pohlepom. Intelektualec polni svoj spomin in razvija razum. Hlepi po znanju. Dočim ni nujno, da je tudi skop in tega znanja ne deli. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by titud on 07.01.2010 at 10:12:30 Intelekt je orodje, ki praviloma služi tistemu, ki mu daje veljavo, mu omogoča razvoj (mojstrenje). To je v njegovi naravi, ampak zato sam po sebi še ni izvor pohlepa. Če ga v 'službo' pokliče osebni/skupnski poglep, se bo pač mojstril skozi zadovljevanje potreb pohlepa, dokler pohlep ne trči ob svoje meje, ki so ponavadi določene z ekspanzijo pohlepa drugega/drugih. Takrat bo intelekt v svojo službo nanovačila skopost, da ji zgradi okope okrog svojega skozi pohlep nakopičenega bogastva... Intelekt se lahko seveda zaposli tudi sam s sebo, ponavadi takrat, ko ga nihče drug ne potrebuje več njegovih uslug. Glede na njegovo naravo, da mojstri samega sebe, bo se bo kot sluga samemu sebi pač širil v mejah, ki mu omogočajo mojstrenje. Glede na naravo intelekta, ki ni osebna ampak kolektivna (splošna/generalna jezikovno/simbolno posredovana) se bo intelekt, ki je zaposlen sam s sabo, slej ko prej začel ukvarjat zgolj s kolektivnimi/univerzalnimi/nadosebnimi/transcedentnimi pomeni, kjer si ga pojmi ločevanja kot sta osebni/skupniski pohlep ali skopost pač ne morejo več podredit oz. ga 'vzet v službo'. |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by ajgor on 07.01.2010 at 19:00:15 Na hitro povedano; če intelektualec svo delo opravlja z veseljem je radodaren. Tako je v vsakem poklicu. Veselje ne pozna pohlepa. Lp,Igor |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by sašo on 23.01.2010 at 13:04:42 Titud, ne dolgovezi :P |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by Alojz in Sandib on 23.01.2010 at 13:07:32 sašo wrote on 23.01.2010 at 13:04:42:
Dobro delaš!!!! Bo meni manj ostal ;) |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by Robi on 23.01.2010 at 14:21:44 sašo wrote on 23.01.2010 at 13:04:42:
Rajši povej, da ne razumeš. :) |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by Alojz in Sandib on 23.01.2010 at 15:14:18 Robi wrote on 23.01.2010 at 14:21:44:
NE RAZUMEM BREZVSEBINSKEGA NAKLADANJA- SI SEDAJ ZADOVOLJEN? |
|
Title: Re: freeconomy skupnost Post by sašo on 23.01.2010 at 15:59:48 Robi wrote on 23.01.2010 at 14:21:44:
Ojoj Robi mi pa lahko misli bere :o |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |