Title: Re: O AIDS-U MALO DRUGAČE
Post by Nahatee on 23.08.2009 at 18:49:33
satis wrote on 23.08.2009 at 17:50:47:Tale nova gripa pa baje šele začenja svoj morilski pohod. Včasih se mi zdi, da zanalašč pustijo kak virus iz laboratorijev, da bi malo zdesetkali najprej Afriko- aids, zdaj pa bolj revne predele z gripo, kjer so ljudje šibki, brez nege, higiene, zdravil, da bi "ublažili" recesijo z manj prebivalstva in posledično z več delovnimi mesti.
http://24ur.com/novice/slovenija/pandemija-kam-z-vsemi-umrlimi.html |
|
Satis ti si tipičen primer človeka, ki nasede manipulaciji medijev, tako kot so si oni to tudi zamislili.
Povezava ki si jo dala gor je samo propaganda za cepivo in tamiflu. Države ki bodo to imele bodo kao varne ostale ne, tipična manipulacija nič drugega.
Kar pa se AIDSA tiče, preberi prvo si začetni post v celoti, tu tudi piše kakšna je povezava z Afriko.
Humanitarne organizacije jih v "dobri veri" ( ne gre vedno le za dobre namene ) uvajajo v "civiliziran" nezdrav način hranjenja, zalagajo z nezdravo nenaravno predelano hrano in drogo-zdravili ter cepivi. So neke vrste idealni poskusni zajčki na katere se zvali vsa krivda in izvor za bolezni mediji pa razbobnajo po svetu v nerazvitih predelih sveta na veliko umirajo. Manipulacija spet.
7.) JE RES, DA AIDS UNIČUJE AFRIKO?
Ko se govori o AIDS-u, najbolj zastrašujoča poročila vedno prihajajo iz Afrike. Kako je v resnici s tem?
Zato, da v Afriki razglasijo nekoga za obolelega za AIDS-om sploh ni potreben HIV test!!! AIDS se preprosto diagnosticira na osnovi štirih simptomov: diareje, mrzlice, trajnega prehlada in izgube teže za 10 % prej kot v dveh mesecih. Kljub ohlapni definiciji pa velja, da 99,5% Afričanov nima AIDS-a in zanimivo - 97 % HIV pozitivnih Afričanov nima AIDS-a! Število obolelih za tuberkulozo, malarijo in mrzlico močno presega število obolelih za AIDS-om. AIDS še zdaleč ni glavni vzrok smrti v Afriki.
Priljubljena hipoteza pravi tudi, da AIDS izhaja iz Afrike, čeprav za to ne obstaja nobena znanstvena ali epidemiološka študija ali dokaz. Poročila pogosto navajajo, da virus HIV izhaja iz virusa SIV (Simian Immunodeficiency virus). Takšne trditve temeljijo na goli špekulaciji, da je virus preskočil iz vrste na vrsto, za kar ne obstajajo nobeni zanesljivi dokazi. SIV povzroča le simptome podobne gripi na nekaterih laboratorijskih opicah in ne povzroči niti ene izmed 29 bolezni, ki določajo AIDS. Za razliko od HIV-a, za katerega pravijo, da bolezen povzroči šele leta po okužbi, virus SIV povzroči bolezen že nekaj dni po okužbi ali pa sploh ne. Opice v divjini pa obdržijo SIV protitelesca celo življenje in sploh ne zbolijo. Zbolijo samo opice v nenaravnih okoliščinah - to so laboratorijske živali, v katere vbrizgajo velikanske količine virusa SIV. Uporaba opic, zato da bi za vsako ceno dokazali HIV/AIDS hipotezo, je tipičen primer, ki kaže, kako nesmiselni so poskusi na živalih, saj se človeški model popolnoma razlikuje od živalskega. Sprevrženost takšnih preizkusov je v očeh tistih, ki nasprotujemo vivisekciji, evidentna. Na žalost pa se etika zagretih farmacevtskih "Frankensteinov" ne ustavi samo pri opicah, saj s svojimi nepreizkušenimi strupi in cepivi eksperimentirajo tudi na pacientih.
Zanimivo je tudi, da je AIDS v Afriki razpršen enakomerno med vse ljudi - da ne obstajajo rizične skupine, tako kot to velja za Evropo ali Ameriko. Čudno je, da se nekatere bolezni (npr. Kaposijev sarkom ali ena od oblik pljučnice), ki so dokaj pogoste za obolele z AIDS-om v Ameriki in Evropi, sploh ne pojavljajo v Afriki! Človek bi pomislil, da Afričani obolevajo za neko popolnoma drugo vrsto bolezni, ali da pripadajo neki drugi živalski vrsti.
Še bolj nenavadno je, če primerjamo korelacijo med HIV pozitivnimi in primeri AIDS-a v ZDA in v Afriki. Število HIV pozitivnih v Ameriki je od leta 1985 približno konstantno (okoli milijona), število obolelih za AIDS pa se je dolgo časa povečevalo, nato pa spet zmanjševalo. Izgleda, kakor da med HIV pozitivnimi in obolelostjo z AIDS-om sploh ni povezave. V Afriki se je število HIV pozitivnih stalno povečevalo, naraščalo je tudi število obolelih z AIDS-om.
Vse številke, ki veljajo za Afriko so sporne - ne samo zaradi površne diagnostike, marveč tudi zaradi dejstva, da število prebivalcev v Afriki skokovito narašča. V času afriške AIDS epidemije se je število prebivalcev podsaharskega območja povečevalo z letnim prirastkom 2-6% od 378 milijonov do 652 milijonov, skupno torej za 274 milijonov. Postavlja se vprašanje, kaj v teh okvirih predstavlja izguba 1 milijona ljudi zaradi AIDS-a in kako jo je statistično sploh mogoče zaznati ter razločiti od drugih konvencionalnih razlogov za smrt?
Pojasnilo, zakaj Evropejci tako radi verjamemo, da toliko Afričanov umira predvsem za AIDS-om, se skriva v rasističnih predsodkih, ki jih zahodnjaki gojimo o Afričanih oziroma o črncih. Krivi naj bi bili zato, ker samo seksajo in nič ne delajo, kot pogosto slišimo iz ust poprečnega belopoltega domorodca. Za tiste bolj liberalne in "osveščene" je potem kriv še papež, ker prepoveduje uporabo kondomov. Kondomi preprečujejo kvečjemu visoko nataliteto (kar seveda ni slabo), vzroki za afriški AIDS pa ležijo povsem nekje drugje. Evropejci in Američani težko priznamo, da v Afriki ljudje umirajo predvsem zaradi naše požrešnosti, zaradi posledic kolonializma, ki so ga v Afriki zganjali veliki heroji evropske in ameriške zgodovine, zaradi izvoza orožja, podpiranja diktatorskih režimov (tudi v obliki "humanitarnih" pomoči), visokih carin na uvoz hrane, s katerimi ščitimo domače kmetijstvo in prehrambeno industrijo ter zaradi drugih - povsem makroekonomskih vplivov. Za mirno vest zahodnega malomeščana (s krščanskimi koreninami) je veliko bolje, če se vsa krivda zvali na neumne zamorce, ki seksajo počez in povprek, ter se - kot na pol živali in na pol ljudje s kalašnikovi v rokah - podijo med pragozdom in savano, ter občasno zagrešijo še kakšen genocid po naročilu ljudožerskega diktatorja.
Največ AIDS-a v Afrika nedvomno povzročijo mediji, ki objavljajo dramatična poročila, v katerih se pojavljajo grozljive številke. Tako so na primer leta 1998 predvidevanja UN govorila o tem, da v Keniji zaradi AIDS-a umre en človek vsake tri minute. Novico so bombastično objavili tudi svetovni mediji. Če bi bila ta poročila resnična, potem bi vsak dan zaradi AIDS-a umrlo 480 Kenijcev, 175.000 bi jih umrlo na leto, od leta 1981 do leta 1998 pa že precej več kot 3 milijone. Resnica pa je, da so do leta 1998 v Keniji zabeležili le 80.000 ljudi z AIDS-om, pa še med temi so mnogi ostali živi in zdravi.
Leta 1987 je WHO postavil predvidevanje, da je v Ugandi 1 milijon ljudi okuženih z HIV, država pa je bila razglašena za nekakšen epicenter virusa HIV. Deset let kasneje, so številke WHO ostala nespremenjena - še samo vedno 1 milijon okuženih s HIV in manj kot 55.000 primerov AIDS-a v deželi z več kot 20 milijoni ljudi.
Lep pozdrav :)
|
