Title: Re: Vrednost človeškega življenja
Post by t on 20.11.2007 at 11:28:34
Da nebomo samo jamrali in nabijali v prazno lahko gremo podatke pogledat:
Najprej en zanimiv članek na temo veterne energije pri nas:
http://ro.zrsss.si/projekti/energetika/8_razred/vetrna_energija_v_sloveniji.htm
Quote:| Največje hitrosti vetra so v pomladanskem in jesenskem času. Za večino krajev v Sloveniji so hitrosti vetra med letom od 1 do 3 m/s, kar pa niso ravno velike vrednosti za izkoriščanje vetra. Le v višjih predelih, na primer na Kredarici, so povprečne mesečne hitrosti vetra višje in dosegajo vrednost nekako med 3,5 in 7,5 m/s. |
|
Quote:| Če primerjamo naše kraje z drugimi kraji po severni Evropi in Sredozemlju, zasledimo tam le malo brezvetrja in dosti višje povprečne hitrosti vetra. Na primer jadranski otok Lastovo ima povprečne hitrosti vetra nad 6 m/s, na Nizozemskem pa niso redke hitrosti vetra prek 7 m/s. |
|
Quote:| Smiselna namestitev vetrnic v Sloveniji je predvsem v gorskem v svetu. Vendar pa se tu pojavijo dodatne težave, saj se v višjih legah lahko praktično čez celo leto spustijo temperature po 00C in tako se lahko pojavijo tudi snežne padavine in žled na vetrnicah, kar lahko otežuje delovanje le - teh. |
|
Quote:| Vetrnice pa bi lahko postavili tudi na Primorskem, vendar se moramo zavedati, da so večje letne hitrosti vetra v teh krajih posledica burje, ki pa je s svojo sunkovitostjo in nestalnostjo prej v nevarnost vetrnica, kot pa v korist. |
|
Še malo preračunavanja:
Vetrna elektrarna Volovja reber naj bi pri 2000 obratovalnih urah na leto proizvajala 80 GWh električne energije, to pa znaša 0,65 odstotka slovenske porabe električne energije leta 2003. Za primerjavo - tovarna aluminija Talum iz Kidričevega je od leta 2001 do leta 2003 zvečala porabo električne energije za 579 GWh na leto, kar pomeni zvečanje skupne slovenske porabe električne energije za 5 odstotkov ali več kot sedemkratnik letne proizvodnje vetrne elektrarne Volovja reber.
Prav tako je zanemarljiv delež zmanjšanja emisij toplogrednih plinov: Predvidena proizvodnja Volovje rebri - 80 GWh električne energije na leto - bi po metodologiji, uporabljeni v Analizi prostorskih potencialov na Primorskem, prispevala k zmanjšanju emisij 32.000 ton CO2 na leto, to je 0,16 odstotka slovenskih emisij toplogrednih plinov.
In še denar (cene so stare, razmerja pa ostajajo ista):
Administrativno določena in subvencionirana cena električne energije, ki bi bila posledica izkoriščanja energije vetra, je v Sloveniji nekaj več kot 14 tolarjev. Zmanjševanje uvoza pomeni, da naj bi namesto uvažanja električne energije po tržni ceni 6 tolarjev za kilovatno uro dajali prednost lastni proizvodnji, ki nas bo stala 14 tolarjev za kilovat. In nasprotno, ko bomo imeli preveč električne energije vetrnega izvora, katere proizvodnja nas bo zaradi subvencionirane odkupne cene stala 14 tolarjev, jo bomo na evropskem trgu prodajali po tržni ceni 6 tolarjev.
In še posegi v prostor:
Primerjamo količino potrebnega prostora na enoto proizvedene električne energije. Če primerjamo energijo, ki jo proizvede jedrska elektrarna v Krškem, z energijo, ki jo proizvede vetrna elektrarna, lahko izračunamo, da bi za teoretično zamenjavo jedrske elektrarne potrebovali najmanj 30 takšnih vetrnih elektrarn, kot je načrtovana na Volovji rebri. Vsega skupaj bi torej potrebovali kakšnih 2500 vetrnic, za kar bi porabili krepko več kot sto kvadratnih kilometrov prostora. Izračun je v praksi zaradi nenapovedljivosti in nenadzorljivosti vetra kot vira energije brezpredmeten.
In še o ekoligiji in o interesih:
http://www.mladina.si/tednik/200711/clanek/slo--volovja_reber-gregor_cerar/
http://www.mladina.si/tednik/200709/clanek/slo-tema--jure_trampus/
Quote:| Nobene "CO2 elektrarne" ne bomo zaprli ali zmanjšali, celo nove bomo gradili. Te elektrarne dajejo, v nasprotju z vetrnicami, tudi toploto, kar mnogi pozabljajo. Po vladnem programu načrtujejo med 500 in 1000 MW novih, zanesljivih elektrarn na premog, plin ali jedrske. Kaj tu počnejo vetrnice? 40 milijonov evrov, kot navajajo za Volovjo reber, bi bilo edino razumno vložiti v proizvodnjo kvalitetne elektrike, skupaj s proizvodnjo toplote ali pa za varčevalne energetske naložbe. |
|
Quote:| V tehniki so stvari konkretne ali jih pa ni. Nekakovostna je, ker niti približno ne dosega zgoraj omenjenih standardov. Vetrnice dajejo povsem naključno električno energijo. Elektriko začno pošiljati v omrežje, če jih žene stalen veter s hitrostjo vsaj 15 km/h (4 m/s). Predvsem pa velja, da je moč odvisna od hitrosti vetra na tretjo potenco. Rezultat je visoko nihanje električne moči, s katero generator poganja elektriko v omrežje. Pri omenjeni hitrosti ne dobimo nazivne moči, ki je okrog 24 MW (29 vetrnic x 0,85 MW/vetrnico). Dobimo zgolj 0,8 MW (!) iz podatkov proizvajalca vetrnic, kar je dobre 3 (!) odstotke nazivne moči. Če pristanemo na neko, že kar veliko stalno hitrost 25 km/h (7 m/s) na Volovji rebri, dobimo 5,9 MW, kar je 24,5 odstotka nazivne moči. Moč se ne da napovedati. Ko se veter poleže pod 15 km/h, pade moč na nič. Na nič pade tudi, če veter piha več od 90 km/h, ker morajo vetrnice ustaviti zaradi možne okvare. Celotni diagram nihanja moči podobne vetrnice skozi celo leto na prevetrenem severu Evrope si lahko ogledamo na http://vetrnice.ilbis.com/. Celo za 7000 vetrnic ugotovimo podobno - dobimo sliko vetra, z vsem nihanjem. |
|
Quote:| Dr. Tomšič je za 47 stebrov ocenil delež na 6 tisočink. Ker poraba raste 3-4 % na leto, bi se ta delež še bistveno zmanjševal. Vetrnice se v tem izgubijo. Toliko električne energije bi privarčevali že samo s krajšim ugašanjem luči. Ob zadnji akciji ugašanja luči (1. februar) se je po podatkih Elektra Ljubljana v času akcije v Ljubljani zmanjšala poraba za 2,9 odstotka oziroma 16 MW. Po podatkih Elektra Maribor pa se je tam poraba zmanjšala za 1 % oziroma 3 MW. |
|
Predvsem pa se pozablja, da je tudi prostor naš neobnovljivi vir - ko ga enkrat uničimo, ne bo več nikoli tak kot je bil. Toliko o svinjanju proti svinjanju.
In kdo pravi, da veternice nimajo emisij CO2?
uživajte!
|