| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Svetovalnica >> strah pred neznanim... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1170614967 Message started by sharky82 on 04.02.2007 at 19:49:27 |
|
|
Title: strah pred neznanim... Post by sharky82 on 04.02.2007 at 19:49:27 Lep pozdrav vsem skupaj. Jst sm nov tuki na forumu, zato mi je vse skupi se malo neznano ;)...upam da mi boste znali kako pomagati oz svetovati. no da zacnem....v meni se dogaja neki cudnega, neznanega, kot da to sploh nisem jaz. to se mi je zacel dogajat priblizno 3 leta nazaj, ko sem se kr na vsem lepem zacel tresti, grabili so me krci in me obhajale cudne misli :-[. bil sem na veliko zdravniskih pregledih, vendar je bilo vse ok. osebni zdravnik je prisel do zakljucka da so te tezave najverjetneje psihicnega izvora. no potem se je vse skupi nekok umiril, ni blo vec tko hudo. Potem se mi je lansko leto pred poletjem to ponovilo, to je bil cas pred izpiti na faxu - mogoče zarad stresa...ponovno sem sel k svojmu zdravniku in mi je predpisal neke antidepresive Paroxat. ne morem rect kok so mi pomagal, slabs ni blo, bols pa tud ne vem, saj je bilo poletje in s tem tudi čas oddiha in zabave na morju....ja recmo da sem te antidepresive jemal malo manj kot 4 mesece(do septembra) in sm bil kr vredu do sedaj. zadnje par tednov pa se mi je zacel spet neki podobnega dogajat...ne znam si razlozit nek strah, ki ga imam pri pogovoru z drugimi, pa naj bodo to kolegi al pa cist x osebe. vcasih sm bil cist sproscena in nasmejana oseba, sedaj pa mi je tezko ze z nekom komunicirat. ne znam opisat teh obcutkov...zacnem se tresti, kr neki me stisne v vratu oz zadnjem delu glave, besede kr ne grejo iz mene in mi postane ful neprijetno....pol pa se zacnem razmisljat, kaj si zdej o men misl ta oseba in je se huj. v tistem trenutku bi najraj zbezu nekam al pa se u zemljo udrl. sam ne vem vec kaj naj storim in kako naj premagam ta strah. zelo mi je tezko v sluzbi, saj mors komunicirat tako z nadrejenimi kot s sodelavci...sedaj razmisljam ali bi se ponovno obrnil na antidepresive ce bi to kej pomagal, sam jst mislm da to ni resitev....a se je komu izmed vas ze kej podobnega dogajal??? No upam da mi boste znali kakorkoli svetovati oz pomagati. vem da je vse v glavi sam ne vem kok nej to odpravim.... :( hvala in lep pozdrav.....upam da se se beremo ;) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by gape on 04.02.2007 at 20:05:32 jebeno precej malo podatkov precej je pomembno kaj se ti je dogajal takrat približno 3 leta nazaj ozavestit najdt vzrok in čas vstopa te energije - mogoče entitete ... men še najblj zgleda kot ... u bistvu dost nenamerne slabe misli od nekoga, ki ga dobr poznaš ... npr razišč kdo od ljudi ki jih poznaš doživlja podobne jebe ... boš vidu če je povezano ... kolk te je strah o tem govort z ljudmi ki te poznajo? strah http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1140550166/15#16 ja ... zdej sm šele naslov topica zapazu ... sej si sam napisu tričetrt ... od kaj se ti dogaja jeba ... kolk si že kej spoznavu neznano? kako? [edit]crosreference http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1171316016/0#9[/edit] |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by sharky82 on 04.02.2007 at 22:11:48 Zdravo, ja gape hvala za odgovor, sam ne vem kaj si s tem mislu: ''men še najblj zgleda kot ... u bistvu dost nenamerne slabe misli od nekoga, ki ga dobr poznaš ... npr razišč kdo od ljudi ki jih poznaš doživlja podobne jebe ... boš vidu če je povezano ... kolk te je strah o tem govort z ljudmi ki te poznajo?'' ??? Kar pa se tiče pogovorov o tem, pa se nerad pogovarjam k mi ni glih kul o tem govort. pol se bojis tega, da te ne zavrnejo in si mislijo da si cudak....al kaj pa vem no velik pa o tem razmisljam, kako bi se znebil tega, sam kr nekok ne najdem prave poti - mogoče ne znam. sm pa opazu tud to, da ko gremo s kolegi zurat, mal popijem in sm cist kul. sam to ni resitev, da bi zdej z alkoholom odpravljal te probleme... LP :) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by U. on 04.02.2007 at 23:03:06 tko kot je reku že gape - premal podatkov.... - A je kakšna oseba s katero se lahko pogovarjaš brez da se ti pojavijo ti občutki strahu? - Kakšne "čudne misli" so te obhajale, konkretno? - Kako mate urejene odnose v družini? - Ima kdo v familiji ali v sorodstvu psihične probleme? Je bila v sorodstvu kakšna "tragedija"? . . . . Razpiši se tukaj na veliko, napiši tudi tisto, kar se ti zdi da nima smisla.... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by tai on 05.02.2007 at 01:13:07 mene pa zanima, ce ti je zelo pomembno v zivljenju, kaj drugi mislijo o tebi? si se recimo v zivljenju pocutil mal odrinjenega od vecine, ker si razmisljal drugace al pa so ljudje zate recimo mislili, da si mal cuden al pa nenavaden... ? mogoce se slis mal hecno, ampak me resno zanima. |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by gape on 05.02.2007 at 09:08:10 sharky82 wrote on 04.02.2007 at 22:11:48:
kaj sm mislu ... kar sm napisu slabe misli iz okolice, so, poleg naših lastnih, največji generator čudaškosti kogar ne poznaš, tist težko pride do tebe - lahko pa tud ker se težko pogovarjaš z bližnjimi o tem kar se ti dogaja, bi blo pametno čim prej začet nimajo te kej zavračat to je tvoja zgodba to se teb dogaja ko se je men dogajal kar se mi je dogajal sm tud mislu da sm edini - no pa nism bil - ampak dokler nism nobenmu povedu - nism vedu ... jest sm bil neprizemljen slabo povezan z zemljo ti mi pa zgledaš preveč povezan ... mogoče ti zato že mal alkohola pomaga razmišljanje ti tuki ne bo dost pomagalo pomoč od uzuni prej ... imho ... al pa meditacija ... dej dodatne podatke to kar boš kle artikuliru, boš mogu še večkrat ... to je tvoja zgodba ... iz te godlje se rešit ... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Loops of Infinity on 05.02.2007 at 09:49:12 A je res, da mormo za vsake težave oz. strah al pa strah pred strahom brskat po neki zgodovini al pa družini? Ni strah nekaj, kar naj bi vsi tekom življenja imeli čas sprejet, predelat, dojet, razumet, premagat, spregledat, dati na čakanje, odmislit, skrit, izvat, navsezadnje ljubit, se ga veselit - whatever... oz. a ni strah nekaj, kar se skriva za vsem kar počnemo? |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Eva on 05.02.2007 at 09:56:12 po prvem postu me toel zlo spominja na to, kar se dogaja sodelavki/kolegici. Zdravila nič kaj ne pomagajo. Jest osebno jih raje ne bi jemala. A spiš tud mogoče težko? Pri njej so temu rekli Anksiozna motnja al kako že. Strah pred ljudmi. Najbrž se ti vsaj malo svita, česa te je strah. tud če izpademo kruti, znamo tud sprejemat. Tud zavračat znam ljudi. In čudaki so mi najbolj zanimivi. Bisajds mislim, da imajo vsake oči svojga malarja tud pri čudaškosti. In se učim, sprejemat lastno čudaškost (z drugimi besedami, definiraj normalno, da ti pol lahko definiram čudaško) Ona, koelgica, je zdajle ravno v fazi, ko pravi, da je u redu. In sicer, je rekla, da se je odločila, da ima dovolj in da bo zdaj v redu. Je blo pa do zdaj tud pri njej tako v fazah. Ko mi je opisovala svoje doživljanje, sem ji vedno lahko rekla, da se mi zdi, da se vse to dogaja tudi drugim, oz. da zase lahko rečem, da se mi, ampak morda en doživljam tega takko intenzivno.. in tolk časa.. zdelo se mi je, da tud če bi hotla, da bi to dost poguma terjal... Seveda noben ne upa govort o stvari, ki jo vsi skrivajo, češ, da je čudaška in pol ne vemo, da se to dogaja tud drugim in se še bolj čudne počutimo, pa še bolj obtožujemo zarad tega. zanima me, kaj ti dogaja. Če ti je laži, ti povem, da zato, ker verjamem, da si s tem lahko sama dost pomagam. Tko da vidiš, zdej moraš povedat že zato, da ti nam pomagaš, ne samo mi tebi :) mal se hecam, nč ti ni treba |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 05.02.2007 at 09:59:12 kot kaže res rabmo katastrofo. k se bo človk bavu za svoj živlene, bodo vsi drugi strahovi nepomembni |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Eva on 05.02.2007 at 10:08:55 ixtlan wrote on 05.02.2007 at 09:59:12:
res misliš, da je strah za svoje (fizično) življenje vsem ..najstrašnejši ( [smiley=1grin1.gif]) ? jest se pa včasih tko "apatično" počutim... whtvr... ja, bi se borila... a mislte, da iščemo probleme zato, da bi se česa naučil? Al zato, ker so moteči, al zato ker so zanimivi.. al vsakemu kaj drugega bolj potegne, po resnici pa je ..ozaveščanje problemov mehanizem z globljim namenom? |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 05.02.2007 at 10:25:59 Eva wrote on 05.02.2007 at 10:08:55:
apatičnost ni kul, drgač pa poznam. mene je dejansko strah, da bi imel onemogočeno nadaljevanje tega življenja, saj sem ga pripravljal zelo dolgo in sem končno na točki kjer sem želel bit Eva wrote on 05.02.2007 at 10:08:55:
sej problemov ni, so samo izzivi :P |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Eva on 05.02.2007 at 10:29:04 Eva wrote on 05.02.2007 at 10:08:55:
sej problemov ni, so samo izzivi :P [/quote] no sej, a so problemi a so zares "samo_celo!" izzivi [smiley=1grin1.gif] (oui, deja vu) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Loops of Infinity on 05.02.2007 at 12:11:55 ixtlan wrote on 05.02.2007 at 10:25:59:
Misliš, da to, kar si se naučil, pol kam gre, izgine, se izniči? |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 05.02.2007 at 12:47:38 wrote on 05.02.2007 at 12:11:55:
to ne, ampak mislim, da je zdaj najbolj idealna priložnost, da znanje nadgradim |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Loops of Infinity on 05.02.2007 at 13:02:13 ixtlan wrote on 05.02.2007 at 12:47:38:
Ja, ok, fajn. Toda, v raziskovalni pristop spada tud, da se včasih moramo predvsem odučit. Ne samo gradit, tud porušit, pozabit. Velikokrat znanje sploh ni avtentično, ampak le pomoč za spoznanje. In nekaj se ponavadi tud ne zgodi, če ni že celo vesolje za to. |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 05.02.2007 at 14:16:44 wrote on 05.02.2007 at 13:02:13:
Ja... to sem pretežno počel do sedaj---preverjal in kenslal zgrešena prepričanja posvojena tekom procesa socializacije. |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Loops of Infinity on 05.02.2007 at 14:48:28 ixtlan wrote on 05.02.2007 at 14:16:44:
Aha, back to normal... Samo ker praviš: "mene je dejansko strah, da bi imel onemogočeno nadaljevanje tega življenja, saj sem ga pripravljal zelo dolgo in sem končno na točki kjer sem želel bit", me zanima, (to je če ti je za povedat), zakaj strah oz. kje vidiš možnost za onemogočenje tega življenja oz. zakaj misliš, da si ti sam toliko pripravljal to točko in ne življenje samo oz. skupaj no :). Kdo pa drug kot to življenje nam omogoča razviti čut, da je to približno to? Zakaj bi nam pol to odvzelo? My point je najbrž, da če nas je strah pol to ni to, če pa to ni to, pol je strah odveč, če pa je to to - tam pa najbrž tako ali tako ni prostora za strah. Al kako že? (Sicer pa je lahko pametovat.. oz. rabim to vse skupi tud zase ::) :P)) Je pa itaq tako, da strah izgubi ves smisel ko se začne neizbežno, in da je tisto česarkoli nas je strah možno sprejeti le v celoti. |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 05.02.2007 at 15:34:20 wrote on 05.02.2007 at 14:48:28:
strah je mogoč res mal preostra beseda. bi mi bilo pa zelo žal......... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by sharky82 on 05.02.2007 at 18:02:47 ja tko je pr men, nej odgovorim na nekatera vprasanja, ki ste mi jih zastavili.... Kot sm ze reku se mi je to zacel kr naenkrat pojavljat. Prvič se mi je zgodil, ko sm sel po novmu letu voscit mami in dedu, vse je blo ok, sedel smo v sobi se mal pogovarjal, pol mi je pa kr naenkrat kliknl pa kot da bi odrezou...bil sm cist drugi, zacel sm se trestin mi je blo ful neprijetno. ne vem tak cudn zoprn obcutek zacutim v glavi, v vratu me kr neki stisne-zablokira, oci mi vlece skup, licnice mi zacnejo trzat, jst pa komi ksno besedo spregovorim...ne vem, res neprijetni obcutki. no to se mi je zgodilo takrat prvič, pol dolg casa nism obcutu oz dozivu tega, zadnje case pa se mi to pojavlja vse pogosteje. tud ko sm z ozjimi kolegi, sam ni tok hudo kot na primer pri ostalih.je pa res da se mi ne dogaja glih skoz, na določene trenutke. najhuj mi je nekoga gledat v oci in se z njim pogovarjat...pol me skor 100 procent presinejo ti cudni obcutki, tresenje in to... :-X. recmo ko kej delam oz se s cim ukvarjam je nekok bols. odnosi v druzini so pa sledeci...zivim z mamo in njenim drugim partnerjem, mam dva polbrata, fotr pa zivi pri stari mami. z njim ze okol pol leta nimam stikov, ker sva se sprla. sam mislm da to ni zarad tega, ker se mi je dogajal ze prej. drugac pa imam z vsemi ostalimi kr poslihtane odnose. tud kar se tiče psihičnih problemov oz bolezni v druzini ni bilo. mogoče je mami vcasih prevec zivcna, sam jst jo razumem...je ful natancna, vse ce met poslihtan, pol pa mi stirje dedci pr bajti vsak delamo po svoje in seveda ji ni glih z rozcami postlano...hehe kako pomembno mi je kaj si drugi mislijo o meni? hja kaj nej recem, itak da mi ni vseeno kaj si mislijo sam se s tem pa tud ne obremenjujem prevec. nerodno mi postane v takih situacijah ko z nekom komuniciramin postanem zivcen...pol si mislm kaj si zdej ta oseba misl o men, zakaj se tresem in pol je vse se slabs...tko nekok. na splosno pa se ne obremenjujem za mnenja drugih. nej se to povem, sem ljubitelj hitrih avtomobilov in mam tud jst bol tezko nogo...tko da me majo nekateri mogoče za divjaka za volanom in tud marsikasno slism na racun tega, vendar pa se ne obremenjujem s tem.... meditacije...imho...kot prvo ne vem kaj pomen izraz 'imho', z meditacijami pa se tud se nikol nism ukvarjal. vem pa da je moja bivsa punca skoz govorila o tem. ne vem tud kako nej se lotim te zadeve, saj vem zlo malo o tem kako spim? ja s spanjem nimam tezav. mogoče preden grem spat oz preden zaspim mi vcasih se kej dogaja v glavi, ko pa enkrat zaspim pa nimam tezav. ponoč ko se prebudim in ce morm na wc, sem kot rozca in se počutm zlo sproscenga. ce se le da spim ob vikendih malo dalj, drugac pa sluzba in morm ustat ob pol 7. takoj ko se zbudim sm kul, ko pa pomislm da morm spet v sluzbo in med ljudi, mi pa spet pade razpolozenje in volja... no mislm da sm se kr razpisou zdej, upam da ste me uspel poslusat do konca... ;) lp... :) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Eva on 05.02.2007 at 18:57:46 ja, uspel, uspel nc... mogoce bi ti lahko kolegica kej rekla, dones, ko sem ji povedala, da sem pisala o njej, je rekla, da zdej ugotavljajo, da je to nekej povezan z nepravilnim delovanjem scitnice. Men je vseen, ce se treses.. sorrry, pojma nimam, kaj bi to lahko blo, mam pa eno idejo, ki je mogoce za preverit razmisljam, da se ti to zgodi zarad tega, ker tako zanihas med tem kar si ti in tem, kar je drug clovek; u bistvu te zanima, kaj si drug clovek, tisti, ki te gleda v oci, misli (o tebi, pa ne samo o tebi), po drugi strani te skrbi, kaksen si ti zdaj (ravn zarad tega, ker te skrbi, kako te bo dojel) (to nima veze s tem, da na splošno opažaš, da ti mnenje drugih ni pomembno) mogoče te zavibrira ko hkrati poskušaš vbit v drugem človeku, v njegovem mindu, zato, da bi izvedel, kako te dojema, hkrati pa moraš pazit, da boš sebe obvladal, da te bo dojel u redu. Potem se ti začne nekej dogajat, česar nisi zavestno skontroliral in te vedno bolj skrbi, kako to tresenje gleda drugi in vedno bolj bi se rad obvladal, tolk si razpet med tem dvojim, da se samo še bolj treseš. torej če bi takrat pustu druzga tolk pr mir, se lepo osredotoču na svoje občutke, kot tiste, ki so bolj pomembni zate, da jih ozavestiš, da jih poznaš, in to, kaj si misli drugi vzel za manj pomembno; DA bi torej lahko lepo v sebi ostal in opazoval samega sebe skoz svojo percepcijo, svoje občutenje, bi se mogoče ne tresu več,... mogoče dejansko maš močne telepatske in empatične sposobnosti (mogoče bi res lahko "zlezel v drugega človeka" s svojo zavestjo), mogoče bi pri umiritvi tresenja lahko zaznal en bolj sfokusiran tok tega. sej pravim, pojma nimam, ne vem, kako je v tvoji koži. Bolj zihr ti pa lahko rečem, da samo k ozaveščanju pomaga, če bi porajtal, kaj se dogaja v tebi, kakšne občutke se ti zdi, da ti vzbujajo drugi, pred tem, ko do tega pride. Veš že, npr, da je to takrat, ko se z nekom gledaš iz oči v oči. Kaj pa je blo takrat pri dedu. To so stvari, ki jih sploh ni treba delit z nami.. če se ti zdi, da je kaj ful osebnega; (lahko pa tud, če se najde nekdo, ki piše, se menda najde tud nekdo, ki temu lahko drži pozornost) hočem rečt, da je bolj važno, da jih samemu sebi upaš priznat. Če boš delil, se lahko mi iz tega kaj naučimo, sam to, da se mi zdej učimo od tebe, tud ne smeš vzet kot en pressure odgovornosti do nas, ker je nimaš. NAj bo tebi samemu udobno ob tvojih občutkih. ... že mal plavam po svoje (no, ja, sej že skoz :) ) In kaj ste se pogovarjal, kako si se počutu, preden si e začel trest, kaj bi takrat najrajš ... naredu.. oz. česa najrajš ne bi.. mislm, da si tko sam lahko pojasniš, zakaj pride do takih močnih filingov. |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 05.02.2007 at 20:47:48 fenomen, ki ga Eva razlaga, bom probal jst zj še za malenkost bl "matematično" opredelit občutki so lahko internega (lastni občutki) ali eksternega izvora (občutki drugih) interni občutki, torej tvoji lastni občutki se manifestirajo v telesu kot posledica prepričanj (zavestni in nezavednih-večinoma nezavednih) - možgani pošljejo impulz v telo. če je človek pozoren, za vsak občutek lahko zazna začetek impulza in prepričanje, ki ga je sprožilo (včasih treba tut mal pobrskat po podzavesti) eksterni občutki se zaznajo z astralnim/čustvenim telesom. vse celice v telesu imajo poleg fizičnih receptorjev tudi energijske receptorje če je nekdo empatičen, to pomeni, da uporablja svoje astralne "tipalke" in z njimi prenese občutke drugega na isto mesto v svojem telesu lastne občutke in občutke drugih je treba ločit, sicer pride do zmede...pa ne samo to če človek ni vešč preklapljanja med empatijo in asociiranim/disociiranim načinom zaznave, torej če ostane v empatičnem zaznavnem načinu, potem se občutki prekrivajo (lastni in tuji). kar pomeni, da tekom komunikacije človek lahko postane odsev samega sebe --- prevzame občutke drugega za svoje... vključno z občutki, ki je sogovornik proizvede z večinoma neupravičenim predalčkanjem. zadeva se seveda stopnjuje...občutke posvojiš (ne moreš drugače, ker se prekrivajo) in nanje reagiraš...lahko postaneš zmeden, saj ne veš odkod in zakaj so...skratka reagiraš...drugi reagira na tvojo reakcijo...in kmalu si odsev odseva...potem odsev odseva odseva...itn...kar privede do (bolj ali manj totalne) izgube lastne identitete....čeprav se to zgodi subtilno, nazunaj se niti ne opazi, da si ne bo kdo narobe predstavljal, se zgodi..... jaz se zdaj učim non-stop projicirat lastno samopodobo, kar je imam pač zdefinirane (kaotičnost pa to...)---zaradi samega sebe, samo zato, da tekom komunikacije ne pozabim kdo sem. empatijo uporabljam samo še na način: not in hitr ven :) medtem, ko ugasnem lastne občutke.... mal se še lovim...mi gre pa vedno bolje 8-) hvala bogu za tranzit lune čez ovna ne vem če pride v poštev za ta dotični primer...verjamem pa, da bo še komu prišlo prav, tkole mal bolj natančno zdefinirano....zame je bila to cela revolucija |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Eva on 06.02.2007 at 10:24:10 ja, ful hvaležna za razlago, čeprav ne dojemam glih vsega tud sama sem opazla, da navkljub firbcu, kaj se v drugih dogaja in želji po čustvenem stapljanju je najboljš zame, da ostanem osrediščena.. to me najbolj izpolnjuje in plusi tega se odražajo povsod |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 06.02.2007 at 10:30:55 Eva wrote on 06.02.2007 at 10:24:10:
hmmm...v čem pa nisem bil dovolj jasen? |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by titud on 06.02.2007 at 11:55:07 ixtlan wrote on 05.02.2007 at 20:47:48:
Nisem čist zihr, da je občutja mogoče delit na notranja (občutja sebe) in zunanja (občutja do drugih). Prej bi reku, da gre za delitev na občutja in čustva, pri čemer so občutja vedno notranja, čustva pa zunanja. Problem je v tem, da tud do notranjih občutij lahko gojimo čustva, imamo skratka čustven odnos do svojih občutij kot objekta, do katerga gojimo neko empatijo. Na svoja občutja smo navezani ali pa smo od njih odtujeni, jih mamo radi ali pa jih sovražimo... Tko da ni problem v 'mešanju' notranjih in zunajih občutij, ampak v mešanju čustev in občutij, pri čemer je občutje praviloma tisti notranji (ob)ču(tek), ki ne vara in na katerga se lahko zanesemo (je primarno, kemijsko/hormonalno stanje, ki teži k ravnovesju/homeostazi), čustva pa ta občutja spravljajao iz ravnovesja s spomočjo čutov (receptorjev, ki nevronsko vplivajo na kemijsko/hormolnalna stanja), ki naša občutja vežejo na objekte, na tisto, kar je izventelesno oz. na tisto zunanje (v nekem smislu je to lahko tud jaz kot center zavedanja), kar je šele potrebno pretvoriti v občutje... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 06.02.2007 at 12:10:52 titud wrote on 06.02.2007 at 11:55:07:
o jst pa sem :) v natalni karti preveri kdaj ti bo luna prečkala ribi...tisti dve leti boš najbolj empatično "navdahnjen" titud wrote on 06.02.2007 at 11:55:07:
ja...čustva so "nadgradnja", posledica občutkov... titud wrote on 06.02.2007 at 11:55:07:
empatije ne moreš "gojit do nekoga"....je eden izmed treh možnih zaznavnih položajev (sta še asociirani in disociirani)...enega ponavad prevzameš za default, najbolj "priljubljenega".... uporabna je pa kombinacija vseh treh.... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by titud on 06.02.2007 at 13:46:59 Empatija je sposobnost občutenja občutja drugega kot svojega, torej je vedno izvedna iz čustva. Otrok npr. ni empatično bitje (znana so obdodja otroške neobčutljivosti za trpljenje drugega bitja), dokler ne razvije svoje čustvene mreže. Sicer pa gre za emergenten odnos med občutjem (kot prvinskiom in evolucijsko razvojno/zgodovinsko prvotnim), čustvenim in nazadnje mentalnim, pri čemer vsako od naslednjih stopenj 'gnezdi' v nižjem, kavlitativno drugačnem procesiranjem sveta (in našega mesta v njem). Pri občutenju gre za proseciranje v polju ugodja/neugodja, pri čustvovanju v polju dobro/slabo, pri mentalnem pa v polju resnično/lažno, ker pa ta polja gnezdijo druga v drugem je težko določit točke prehoda. Skupaj tvorijo celovitost občutenjsko/estetskega-etičnega/moralnega-racionalnega/zanstvenega procesiranja sveta z osrediščanjem na prvem, drugem ali tretjem nivoju. |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 06.02.2007 at 14:03:22 titud wrote on 06.02.2007 at 13:46:59:
z empatijo se DEJANSKO vživiš v drugega...prezrcališ njegove občutke vase...zrcaljenje se opravi prek 6. čuta, če hočeš---z astralnim/čustvenim telesom... šele potem, ko imaš enkrat občutke prezrcaljene v svojem telesu.....jih lahko prepoznaš kot take iz njih po svoji lastni analogiji zgradiš čustva in jim pripneš ustrezno misel....ni obratno, da na podlagi zaznave petih materialnih čutov posredno prek možganov kreiraš svoj lasten občutek, to bi želu poudart ....ja, je pa še vedno subjektivna zaznava... titud wrote on 06.02.2007 at 13:46:59:
[smiley=thumbsup.gif] |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by en_bk on 06.02.2007 at 15:51:36 Sharky živjo Zdej, jst sem samo en bk in se ne spoznam glih na tresenje, ma, me zanima, a si bil kej pri zdravniku zarad tega? Mislm, cukr pa to, ker dost podobni simptomi so pri tistih, ki jim pade sladkor v krvi, poleg tega pa, ko sem te bral, sem kuj pomislu na to, zato te tud sprašujem. Kar se tiče pomembnosti odzivov drugih nate, bi reku, da vsakemu sede, če ga drugi sprejemajo, če je v očeh drugih fajn pa kul. Ni pa dobro, če ti je to nadpomembno a veš. Ker drugi so kakršni že so a ne. fajn je vedet, da si za svoje življenje odgovoren sam, kar pomeni, da so tvoji odzivi na druge pač tvoji. Ti jih izbiraš in za svojo izbiro si sam odgovoren in fajn je tud da veš, da so tud drugi sami odgovorni za svojo izbiro odzivanja a ne. Kva pa to pomen? Jah, da se bojo drugi odzvali nate tko kot se pač bojo in da imajo vso pravico do tega /empatija/ in da če je teb to tolk pomembno, mislm, kako te bojo drugi sprejel, da si zaradi tega vesel, žalosten, živčen, prestrašen, jezen,razočaran, pomen to, da predajaš odgovornost za svoje življenje v tuje roke, njim. Halo. A bi ti to rad al kva? Da ti drugi diktirajo, kdaj bod vesel, žalosten....? Mislm. Tle se boš moral mal v roke vzet a veš. Pravš da ponoč fest dobro spiš, k pomisliš, da je treba v službo, te pa podre. Zakaj? Kakšni so tvoji odnosi v službi? A rad delaš svoje delo? Se dobr počutiš med sodelavci? Lej kolk vprašanj. K boš iskal odgovore, se vpraš, kaj lahko spremenim jst, da bojo bolši odnosi, da bom delal kar rad delam, pa tko. Mej se skrajno fest, Sharky. Vidva Ixtlan in Titud, mislm, a bi lahko tole okol empatije razložila na en tak, mislm, razumljiv način in po možnosti s primeri, pa čeprav hipotetičnimi. Ker tole očitno obvladata, pol znata ziher tud preprosto razložit a ne. butl /kje so pa smajliji?/ [smiley=1grin1.gif] |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by sharky82 on 07.02.2007 at 19:12:11 živjo. ja najprej hvala za tolk odgovorov oz nasvetov...in seveda tudi jst odgovarjam se na vprasanja ki ste mi jih zastavili. bil sem velikokrat pr zdravniku, so tud ze sumil za sladkor in scitnico, vendar pa so izvidi pokazal da je vse ok. je pa res da ma stara mama ze od majhnega tezave s scitnico, mogoče je to dedno in se tud pr men kej razvija... V sluzbi se kr razumem s sodelavci, nimam nobenih tezav, sam ne vem zakaj do tega prihaja...ja ce se ne motm je to vse vec al mnj v moji glavi in morm sam pr seb postimat te stvari...tko jst mislm. sam tezko je k ne ves kako zacet in kaj nardit. na trenutke si mislm da ni nc narobe z mano, da sm cist ok, pol pa recmo zacnem pogovor, pa takoj pomislm spet na to in smo tam.... najhuj mi je ko se ksn ustav pr men in se zacne pogovarjat z mano, najveckrat o temi k me sploh ne zanima. ne vem zakaj ampak takrat mi je ful neprijetno. vcasih nism bil tak. neki se je spremenil v men. in v tistem trenutku bi najraj nekam zbezu al pa se v zemljo udrl... ja trenutno sm ful prehlajen, po moje ksna gripa al kej podobnega tko da grem nazaj v posteljo. ;) lep pozdrav vsem skupaj... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by Eva on 07.02.2007 at 22:18:50 Quote:
pobegnu ja, iz telesa, s tresenjem zdej pa z boleznijo se pred nami ker ne upas pokazat, da ti nekej ni vsec, da te nekej ne zanima... da ti neki ne disi mogoce? to se pa tud jest ucim, povedat, kadar se ne pocutimo kot majhni kuzki do vsazga in vsega: poslusna in ustrezljiva. KAdar smo preprosto pri eni razlicni, svoji stvari. Vsakemu svojo pot. Spet bom mal propagirala sebicnost (ki to ni); ker je (po mojem) najsebicnejse od nas, kadar nismo iskreni izrazi sebe in s tem druge prikrajsamo za pomemben del lepote resnice, ki je Ljubezen - kos sestavljanke ki smo, vsak izmed nas. (1777) p.s. ok, mogoče ni prikrajševanje, v primeru, da vsakdo izmed nas res potrebuje samo svojo zgodbo, ne drugih; toda z neiskrenostjo lahko zavajamo druge, ki v nas itak vidijo svojo projekcijo, in si lahko zaradi tega zmotno interpretirajo sami sebe. Kar bi lahko tako ali tako storili tudi v primeru, da bi bili iskreni. Tukaj nekej se razkriva zdaj ta moj cikel; namreč kar dajemo naj bi tudi prejemali. SE pravi, če bom iskreno izrazila sebe, bom znala pravilno interpretirat izraz "drugih", ker sem itak odprta tej resnici. goes around (o vidim, da je datum 07.02.07) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by tai on 15.02.2007 at 03:12:04 pomojem ni nc fizicnega, da bi imel ksno tezavo. se posebej ce misls, da je na psihicnem nivoju pol je sigurno to res. kaj pa zase misls, kaj bi bil lahko vzrok? recmo, taprva stvar k ti pade na pamet? pomembno je, da pogledas, a se ti dogaja to tud takrat ko si sam? ce se ti ne, pol je neki povezano z ljudmi. js sm mela tud en tak "defekt" pred ljudmi. ne zmeri, ampak samo v dolocenih situacijah, k jih pa vnaprej nism mogla predvidt kdaj tocno se bojo zgodile. hitrej se je recmo zgodil pr ljudeh k jih nisem poznala, al pa ce sm bla kje bolj izpostavljena. po alternativi je blo men receno, da sm bla kot otrok bolj zapuscena in da sm mela mal pomanjkanje ljubezni s strani starsev, recmo v tem smislu, da mi kot mejhnmu otroku niso dal dovolj ljubezni, niso me objemal me bozal pa to. pa moji starsi so bli zlo tko, hm, niso bli strogi, so mel pa mal cudne fore, recmo, zavese so mogle bit poravnane cist do levga in desnga kota, zato da "ne bojo sosedi gledal nam v stanovanje" pa kot druzina smo bli zlo zaprti, nikol ni blo enga sproscenga vzdusja pr nas, nikol se nisi mogu nevem kako izrazat, ce si pa prsu s ksno novo idejo si bil pa hitr pokloplen ipd. uglavnem, sama zase sm mela filing, da mam en tak splosen strah pred ljudmi, ker se na splosno nism pocutla sprosceno, vcasih kr nism mogla komunicirat, to s tresenjem rok je bil pa standard. men je slo pol se mal bolj v extrem, zato nevem, ce ti tole lih kej pomaga. se pa strinjam z ostalimi, vsaj pr men je blo tko, da sm bla v bistvu odtujena od sebe. pa tega vecinoma sploh nism vedla. sele pol, ko sm zacela izrazat samo sebe, svoje misli, ideje in jih tud realizirat, sm dojela, da mam v seb velik vec potenciala in velik bolj drugacna prepricanja kokr sm misnla, da jih mam. pa kr mal sm se prsilla, da sm mela bolj intimen kontakt z ljudmi, da sm se jih dotaknla, jih gledala v oci, da sm se kdaj izpostavla itd. nevem, mogoce ti tole kej pomaga. ceprov js mislm, da bi sam sebe mogu vprasat, zakaj misls, da se ti to dogaja, tko iskreno, brez izmotavanja. ker js tud nism tocn vedla, zakaj se gre, ampak k sm se vprasala, kaj bi lah blo, se je pol izkazal, da to, kar se mi je zdel, da je blo res. lahko probas, mogoce pa rata ;) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by sharky82 on 15.02.2007 at 21:30:23 Zivjo. ja TAI hvala za svoje mnenje, mislm da se ti je podobno dogajal kot men sedaj, vsaj kokr si povedala. tud pr nas u familji ni blo nikol tko sprosceno, mami se je ful zgodi ločila od fotra, fotr ji je hodu skoz neki tezit....pol si je najdla druzga s kerim je se zdej in ni vse glih najbol postiman....ne vem, tak obcutek mam. kar pa se tice natancnosti pa sploh. jst recmo se sploh ne latim kej prevec po hisi pospravlat(razn svoje sobe sevada), ker bi sla itak mami za mano se enkrat, ker ne bi blo u redu. je ful natančna in vse more bit tko kokr si ona zamisl. sj verjamem in vem da ful trpi pr 4 moskih v hisi(imam namrec se 2 polbrata) in tud cutm da jo zadne case ful neki zre. ful bi ji rad pomagou sam kaj k se seb ne morem. Ja recmo ko sem sam nimam tezav s tem. vcasih mi na trenutke ksni prebliski v glavi k zacnem razmisljat o tem, sam pol k se pa zamotim s ksno stvarjo je pa kul. Tud v sluzbi k delam in ce delam nimam teh problemov(razen obcasnega tresenja), sam pol k pa pride ksn do mene in se morm pogovarjat z njim ali vsaj spregovorit ksno besedo, mi pa spet zacne to dogajat. tud sanja se mi ne kako in kdaj ampak kr na vsem lepem. pa tud pr men je tko da to ne ravno pri vseh osebah. recmo nekatere k jih tud mnj poznam, sploh nimam tega filinga...pa ne vem zakaj je tko. mene zanima, k vidm da se ti je dokaj podobn dogajal tud teb, kako si resila ta kompleks oz to tezavo. res je ful neprijetno, ampak pride cist podzavestno. kr neki strah dobis pr pogovoru - nepojasnjen, pa ves sam pr seb da ni noben bau bau. zato me zanima kok si lahko pomagam in zacnem odpravljat to tezavo. Hvala in lep pozdrav..... ;) miha |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by tai on 17.02.2007 at 22:38:10 joj, mam same slab izkusnje z mihati :) uglavnem... tole z nasveti je vedno tko tezko napisat. js nism nc nrdila konkretno v zvezi s temi mojimi tezavami, sm sla cist s kontra strani. mogoce v tem smislu, da sm enostavno dala sebe na prvo mesto, mal pogledala, kaj mene res veseli, kaj so moje zelje, vrednote in potem tud zacela funkcionirat v skladu s tem. v bistvu sm si zacela zivljenje delat po mojem okusu ;) nevem, pustila sm mal, da delam stvari po filingu. zacela sm prav sovrazit to, da vse stvari delam vedno enako, in so recmo lih takrat odprli eno novo galerijo pa sm sla mal pogledat notr. in in pol sm se enkrat odlocla, da bom zacela laufat, pa so se mi vsi smejal, pa rekl, da bom itak sla samo enkrat, pa nikol vec... in res je blo tko ;) ampak - sm si rekla, ej, ni panike, bom ze sla, ko bom mela potrebo po tem. in sm pol zacela mal setat po naravi in grem zdj brez problema na sprehod sama al pa v druzbi, kokr je. najdla sm na internetu ksne stvari k me zanimajo, in pr ns je bla navada v druzini, da smo vedno sparal vsak tolar, ceprov sta mela starsa cist ok placo. in sm si prvosla par stvari samo zase. sm si kupla en kipec k je bil drag ko svinja, ampak lep, pa posteljnino tako k men pase, pa tisto sobno drevo k sm ga ze skos hotla imet... slis se hecno, ampak ne mors verjet, men je ful pomagal. js sm vedla, da ce tezko sprejemam ljudi oz. dolocene situacije k so povezane z ljudmi, potem mi sigurno neki steka v sprejemanju same sebe. in sm bla zelo potrpezljiva pri mojih napakah in slabostih k so se mi nekoc nekje zdle grozne, zdj sm jih pa zacela sprejemat. in med temi je bil tud ta moj problem s tresenjem rok pa neprijetnim obcutkom ipd. glede ljudi samih sm mal vec nrdila na osebnem kontaktu, da sm se navadla imet fizicen stik ljudmi, takrat sm mela tako sluzbo, da sm mogla velik komunicirat z ljudmi in sm se pol tko bolj navadla. nekaterim sm kr povedala, da me te zadeve jebejo... in je pol velik lazje. recmo, k sm cutla, da se bom zacela trest, sm to tud povedala, da se mi bo to zgodil. in pol so ljudje to zacel sprejemat, z njimi pa tud jst. se zdj ko grem k zdravniku recmo, vedno cutm eno paranojo pred sedenjem v cakalnici. vedno imem filing, da me vsi gledajo in ratam nenormalno zivcna :) in ker to vem, pridem tja, vprasam, kdo je bil zadnji, a nasa zdravnica danes dela, pa recem recimo joj, ampak dons je pa res tak turoben dan, so napovedal, da bo jutru spet dez in bla bla... ampak pomaga :) al pa v trgovini se mi je kr zgodil, da sm se spet neki pocutila nelagodno in sm pogledala eno ceno, pa tistemu zraven mene rekla, joj, ampak js se se vedno ne morm navadit na te eure. dobr da so se tolarji napisani. in sva potem v vrsti rekla par besed in mi je blo mal lazje. preprosto povedano, se mi je zdel, da morm mal odpret samo sebe. recmo, da se kr mal poigras z zivljenjem, da v trgovini spregovoris kr z nekom k ga sploh ne poznas, da grem recimo v trgovine, kjer se nism bla, pa sm vedno samo stala pred izlozbo pa rekla, joj, enkrat pa morm v to trgovino ;) da nrdis ksne stvari kr tko mal, iz heca, da si mal razgibas zivljenje v skladu s tem, kar si res ti in ne to, kar misls, da ljudje pricakujejo od tebe. in je pomembno, da tud ce vids, kaksne negativne odzive od ljudi mors najprej pomislt, kaj to teb pomen. recmo, tud ce bi mene kdo v cakalnici cudno gledal, zato ker flancam neumnosti, mi je vseeno, ker men pa te neumnosti pomagajo, da lahko potem 3ure presedim tam, ce je treba. vem, da ni lih najboljsi nasvet no :D ni nc konkretnega pa prepricljivega, ampak men je ful pomagal. se vedno se mi kdaj dogajajo ti isti simptomi, ampak sm zdj bolj pomirjena z njimi in tud ce pride do tega, vecinoma sprejmem in potem kr sami izginejo. ne vem, a tebi se zdi, da zivis zivljenje tako kot si sam zelis, da to, kar delas si resnicno ti? |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by string on 21.02.2007 at 15:54:42 ixtlan wrote on 05.02.2007 at 20:47:48:
Zivjo! Kako se to učiš? Kaj natančno delaš? Mislim, da je tudi pri meni kar nekaj zmede... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 22.02.2007 at 08:50:02 string wrote on 21.02.2007 at 15:54:42:
Ne verjamem, da obstaja en univerzalen recept za upravljanje s čustvenim telesom, poleg tega pa jaz znam tok zakomplicirat, da ne bo nič več jasno. Zato ti predlagam, da sama najdeš svoj način in sicer: 1) ko si sama, opazuj lastna čustva - kaj jih sproži in kako jih lahko modeliraš (nad njimi imaš lahko 100% kontrolo) 2) ko si v družbi, izmenično usmerjaj pozornost; zavedaj se lastnih čustev in čustev drugega, loči jih Vaja dela mojstra! :-* |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by titud on 22.02.2007 at 11:37:00 ixtlan wrote on 22.02.2007 at 08:50:02:
Po moje bi moral bit pri tovrstenem nadzoru/modeliranju čustev skrajno pazljivi, ker hitro pridemo na selektivno čustvovanje, po katerem se čustveno odzivamo le še na tisto 'dobro', ki v nam vzbuja občutje ugodja. S tem si višamo prag ubčutja ugodja tja do ekstaze, hkrati pa postanemo neobčutljivi za vso paleto čustvenih stanj na premici ugodje-neugodje, ki tega praga ne dosegajo. Hrbtna stran tega čustvenega selekcioniranje, ki ima za edini cilj maximilizacijo ugodja, je ravno nesposobnost vživljanja v občutja konkretnega drugega (empatije), saj drugemu daje konkretnost ravno pisana paleta čustvovanja na premici dobro/slabo za nas. Evo en tak patološki primer selekcioniranja čustvovanja (ki je sicer fiziološko pogojen), ki rezultira v fanatizmu: titud wrote on 27.01.2003 at 09:04:16:
|
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by tai on 22.02.2007 at 17:14:56 Quote:
lahko prebereš od eckhgart tole: tukaj in zdaj, kjer tole piše notr ;) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 22.02.2007 at 18:52:58 tai wrote on 22.02.2007 at 17:14:56:
kva tole? prosim lepo, tole je na mojem zelniku zraslo ;) matr... ::) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 22.02.2007 at 18:55:19 titud wrote on 22.02.2007 at 11:37:00:
ufff, titud ne govorim o nlp-ju... ;) okkk, se bom potrudil s primerom, da bo jasno kaj sem imel v mislih z "modeliranjem".... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by tai on 22.02.2007 at 20:59:22 ixtlan wrote on 22.02.2007 at 18:52:58:
hm, ocitno so ti drugi ukradl misli in napisal knjigo o tem ;) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 23.02.2007 at 07:41:43 tai wrote on 22.02.2007 at 20:59:22:
veš kaj, če bi mi rada podtaknila, da sem prebral knjigo avtorja, ki ga ne poznam, in zdaj "prodajam" njegove misli za svoje, se fuk* v r*t ;) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by tai on 23.02.2007 at 11:45:27 ixtlan wrote on 23.02.2007 at 07:41:43:
veš kaj, sama sebe zlo težko, bom koga drucga prosla, da me :D |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 23.02.2007 at 12:38:25 ixtlan wrote on 22.02.2007 at 18:55:19:
Bom za primer uporabil čustvo “samopomilovanja”. To čustvo je še posebej posrečeno, saj se lahko 1-2 zavrti v “ljubezen do sebe”. Pravzaprav je to eno in isto čustvo, samo predznak je različen. Čustva so domena 3. telesa, za razliko od 2. telesa, ki je telo strasti. Za upravljanje z nekim telesom je moč uporabiti le telo, ki je neposredno višje. Torej za upravljanje s 3. telesom, uporabimo 4. telo, ki je telo “logičnega uma”. Za upravljanje s telesom strasti (2.telo) uporabimo telo čustev (3.telo). Samopomilovanje kot čustvo je torej domena 3. telesa in za “modeliranje” s čustvom uporabimo “logični um”. Čustva izhajajo iz prepričanj. Eno izmed prepričanj, iz katerega izhaja samopomilovanje: Jaz sem dober človek, okolica je pa kljub temu zlobna do mene. (buhuhu. :'(..kako krivicno!) V tem prepričanju praktično samo zamenjamo vrstni red besed: Jaz sem dober človek in to kljub temu, da je okolica zlobna do mene. ...pa tako popravljeno prepričanje kar naenkrat ne tvori več negativnega čustva, ampak pozitivnega. 8-) Ko nekajkrat vajo ponoviš, se prepričanje naloži v podzavest in se s tem ni treba več ukvarjat. To nikakor ne pomeni, da (negativno) čustvo potlačiš. Ravno nasprotno. Pazi, energijo, ki je skoncentrirana v čustvo “samopomilovanja” na ta način transcendiraš v “ljubezen za sebe”. Energiji se samo spremeni predznak. Vsak, ki se samopomiluje, se ima itak rad, sicer sploh ne bi čutil samopomilovanja v prvi fazi. Bi si mislil: saj si zaslužim. Tole so zdaj zgolj besede, je treba doživet. Vizualizacija. Če bi kdo poskusil, ga lahko peljem še naprej. Če se človek v nekem trenutku ne smili sam sebi, skoraj zagotovo obstaja kakšna muzika, ki mu to čustvo lahko hitro približa. ;) Skratka pomembna je energija, ki se v čustvo skoncentrira in potem s to energijo lahko delaš, jo uporabiš. 1. korak Potem, ko je bolečina/stiskanje v želodcu (beri: samopomilovanje) transcendirana v vročino čez prsi (beri: ljubezen do sebe)... 2. korak ...človek lahko začne čutit ljubezen do drugega/drugih – takrat se vročina dvigne v grlo 3. korak ...če ljubezen drugemu/drugim izrazi na "moder" način, se vročina dvigne v tretje oko Pač vsak način ni moder. Za izhodišče: predstavljaj si, da svojo ljubezen izraziš tako, da ne veže. Kdor si tega želi, bo že našel svoj način. Žal je tendenca večinoma taka, da se ljubezen izkazuje tako, da človeka potem hoče-noče veže nate. No, vse to si predstavljaš (vizualizacija). 4. korak Na koncu si pa predstavljaš, da živiš v okolju, kjer vsi "modro" izražajo svojo ljubezen... Sedma čakra zažari + vse ostale trenutek za tem. No, evo...in vse to iz "smiljenja samemu sebi". [smiley=thumbup.gif] Skratka energijo, skoncentirano v čustva (katerakoli že) se da lepo uporabit. Zanimivo kako sem čisto podzavestno izbral besede: vsi=7. čakra modro=6. izražajo=5. svojo=3. ljubezen=4. Vsi modro izražajo svojo ljubezen. tai, a si to tud že kje prebrala? [smiley=evil.gif] |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by titud on 23.02.2007 at 14:25:26 Tole mi zveni kot psihološka interpretacija camusovove filozofsko ekistencialistične interpretacije mita o sizifu, v katerem se (1) samopomilovanje 'dvigne' v (2) uporno vztrajanje, ta pa v (3) emaptično solidarnost med uporno vztrajajočimi, ki na tak način (4) osmisljuje tud posmeznikovo eksistenco na (1) ... in krog se lepo zaključi.... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 23.02.2007 at 16:24:10 titud wrote on 23.02.2007 at 14:25:26:
ke pa, to sploh ni to, daleč od tega... nobenega upora sploh. le kje si ga našel? :D |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by titud on 24.02.2007 at 11:29:04 ixtlan wrote on 23.02.2007 at 16:24:10:
Valjda da gre najprej za upor, upor proti samopmilovanju, ki izhaja občutja abusurdne situcije, da si obtožen kridve za nekaj, kar veš, da nisi zagrešu, da si skratka obsojen po krivem. Menatlni zasuk v stavku stavka, ki ga opisuješ, je orodje (orožje) tega upora, po katerem se v bistvu ne navzven ne spremeni nič, obrne se le percepcija doganajnja: sizifov upor ni usmerjen proti kršenju nesmiselne sankcije zlobnih bogov, ki so mu za večno naložili valit skalo na način, da bi se skušal izognit valjneju skale, ampak da vali skalo njihovi zlobi navkljub, iz kljubovanja zlobnim bogvom, ravno s tem svoje sicer nesemisleno/patetično početje tudi osmisli ... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 24.02.2007 at 13:23:48 titud wrote on 24.02.2007 at 11:29:04:
Nič od tega, sorry. Nisi se vživel ali pa jaz nisem dobro zapisal. Verjetno kombinacija obojega. Se mi pa rahlo dozdeva, da si se mojih besed lotil zgolj mentalno. Brez vizualizacije in pripadajočih čustev. Če si slednje vpeljal, potem si doživel po svoje, na čisto drugačen način. Če se ti vrtiš v krogu, kot navajaš v prejšnjem postu, si se zaciklal v intelektu. V tem primeru tud ne boš mogel pokukat čez rob intelekta. Dodal bi še to, da se samopomilovanju ne upiram, kot tudi marsikdo drug ne. Že sam po seb je to kislo-sladek občutek. Nekateri so celo zasvojeni s samopomilovanjem. Seveda se ga pa poleg tega da še lepo transcendirat (imho najlažje od vseh občutkov), kar sem tudi opisal. Še nekaj. Upor bi samopomilovanje pretvoril v jezo/trmoglavost. V to bi se potem ujelo še več energije, eventuelno nesmiselno zapravljene. |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by tai on 24.02.2007 at 17:19:33 Quote:
dragi moj o tem s telesi je pisal že gape (priznam pa, da ne bi vedla od kere knjige točno, ker nimam pojma), da pa negativne misli lahko pretvoriš v drugo obliko najdeš pa skor v vsaki alternativni knjigi (ne me silt, da grem gledat! :P) predvsem na podlagi tega, da ne smeš negirat ali da se ponavljaš določeno besedo/besedno zvezo (a la mantra) ali da si najdeš kakšno svojo misel ali misel duhovnih učiteljev ipd. plus reply od tituda... tko da mislm, da si boš spet zaželel, da se nabašem u rit a ne :D ti pa čestitam, da si eno povezal z drugim, to je pa na podlagi mojega malega znanja unikatno. |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by ixtlan on 24.02.2007 at 22:24:49 tai wrote on 24.02.2007 at 17:19:33:
Ja, ja...priznam....a veš kje piše čisto vse kar sem napisal? Ti povem, da ne boš iskala: v SSKJ....v kolikor sem se v dotičnem postu trudil s pravopisom. S pokroviteljstvom mi pa prizanesi, draga moja tai. ::) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by tai on 26.02.2007 at 08:45:35 ixtlan wrote on 24.02.2007 at 22:24:49:
hehe :D no, ok, pa bom ;) |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by titud on 26.02.2007 at 10:04:58 ixtlan wrote on 24.02.2007 at 13:23:48:
Zaciklanost v intelektu je zaciklanost v dialektičnem krogu, po katerem se nova kvaliteta (recimo drugačno čustvovanje ali občutenje) ne more pojavit brez zavestne negacije prejšnjega in potem tud negacije te negacije, ki porodi novo kaliteto. Nekak mentalno ne zaupam v čustveno preobražanje alkimističnega tipa pod krinko intelekta, ker če ta preobrazba ne sledi dialetitki, pol ne moremo rečt, da smo uporabili intelekt kot orodje preobrazbe. Se mi zaato zdi, da pod krinko uporabe intelekta ponujaš alkimijo oz. magijo, ki sta same po seb čist v redu zadevi in čist primerna načina za transforamcijo čustev, vendar samo v primeru, če ju kot taka pripozna intelekt in jima zavestno prepusti preoprazbo čustev s hkratno zavestjo, da sprejme nase tud rezultat te preobrazbe, ki bo morda drugačen on njegove namere. Skratka brez upoštevanja diklaktike kot intelektulane metode za spreminjanje kvalitete stvarem/pojavom/pojmom ni mogoče dosečt v naprej zaželjenjih/načrtovanih učinkov oz. je treba zavestno tvegat, da ima zavestna prepustitev magiji/alkimiji lahko zelo nezažljene učinke (ki pa niso nujno tud slabi, če se intelektulno trudmo čustva tranformirat v nekaj, kar nas odtujuje od lastnih očutij)... |
|
Title: Re: strah pred neznanim... Post by string on 26.02.2007 at 15:06:02 Se mi zdi zelo koristno to, kar si napisal, Ixtlan. Hvala. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |