Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Kako spraviti Slovenijo na pravo pot >> Slovenski mediji http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1163706921 Message started by ARS on 16.11.2006 at 20:55:19

Title: Slovenski mediji
Post by ARS on 16.11.2006 at 20:55:19

Zanimiv povzetek oz. članek o slovenskih medijih in novinarjih:

Spregledi v medijih

Alja Brglez, direktorica in raziskovalka ICK
Finance, 16.11.2006
http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=168229&src=pj161106

O slovenskih medijih se je uveljavilo nekaj predpostavk: 1. da so oziroma niso pluralni in da njihovo poročanje je oziroma ni uravnoteženo; 2. da postajajo tudi nekdaj resni mediji vse bolj tabloidni; in 3. da novinarji v neusmiljenem boju za bralce in oglaševalce med seboj vse bolj goreče tekmujejo, kdo bo hitrejši, prodornejši, bolj raziskovalen in pronicljivejši.

O prvi predpostavki ni enotnega mnenja, dejstva pa je mogoče zelo natančno ugotavljati in ovrednotiti z resnimi sodobnimi raziskovalnimi prijemi. Drugo predpostavko je pred leti dokazal kolega Čepič, ki je z raziskavo treh resnih dnevnikov (Delo, Dnevnik, Večer) v obdobju 1991-2001 ugotavljal spreminjanje in preoblikovanje vsebin v smeri proti tabloidnim - gotovo bi bil za najnovejšo dobo dobrodošel ponoven pregled, ki bi zlasti moral vključevati raziskavo spreminjanja resnih vsebin znotraj televizijskega medija. Glede tretje predpostavke pa je treba reči, da je napačna. Poglejmo, zakaj.

Kam so šle vse rožice

V zadnjih dneh so vsi mediji poročali o novem državnem logotipu in geslu. Zaradi narave izhajanja oziroma oddajanja medijev so eni res prehiteli druge, prav vsi pa so poročali na enak način in za mnenje vprašali iste posameznike. Nihče ni, na primer, preštel, koliko pojavljanja sta v naslednjih dneh geslo in/ali znak zabeležila v tujih medijih in kakšni so bili odmevi. Nihče ni za svoje bralce pripravil pregleda znakov/sloganov, ki jih imajo in uporabljajo druge države, pa bi bila vizualno taka časopisna stran lahko prav privlačna. Nihče se ni spomnil, da bi ministra Rupla vprašal, ali tokrat ne bo zahteval državne zastave namesto znaka, tako kot so mediji pred časom trdili, da jo je namesto rožic, ko je Slovenija objavljala reklamo na CNN. Nihče tudi ni naročnikov povprašal, kakšen je bil uspeh tiste reklame in v kakšnem sozvočju z njo je nova akcija.

Kam so šle vse deklice

Pred zadnjimi lokalnimi volitvami je Slovenija dobila zakonodajo, ki je določila, da morajo stranke pri sestavljanju kandidatnih list upoštevati 20-odstotno zastopanost obeh spolov, kar v praksi pomeni, da mora biti v zgornji polovici liste vsak tretji kandidat kandidatka. Mediji so o uveljavitvi tako imenovanih ženskih kvot veliko poročali - vsi, ki imajo to možnost, so šli v parlament in vprašali poslanke, kaj mislijo o njej. To ni nenavadno: v populaciji je več žensk kot moških, tudi precej bralcev/poslušalcev/gledalcev je ženskega spola, novinarstvo pa je menda sploh feminiziran poklic. Ne navadno je, da celo po drugem krogu volitev še nihče ni opravil enako zavzetega povzetka: ugotovil bi, da je uveljavitev zakonskega določila prinesla osem županj, medtem ko jih je bilo doslej 10, in za nas preštel še, kakšno je po novem razmerje v mestnih svetih.

Kam so vsi ti fantje šli

Ko je nekdanji tržiški župan in nekdanji poslanec Rupar na predvolilnem shodu vihtel pest proti novinarju Financ, češ da je ta užalil njegove volivke in volivce, in ko se je pozneje nekajkrat spakoval ob izgovarjanju novinarjevega imena in priimka, češ da je Novíca, in ne Novica ter ob tem izrazito poudarjal mehki ć na koncu priimka, bi od novinarjev pričakovali vsaj troje: solidarnost do kolega, zgodovinski spomin na sebe same in hitro analizo pričakovanega volilnega rezultata. Solidarnost je odločitev posameznika oziroma kolektiva in o njej tu ne bomo sodili, zgodovinski spomin bi zahteval, da bi kdo stopil do nekdaj pretepenega novinarja in zdaj poslanca SDS Mira Petka in ga vprašal, kaj meni o početju svojega strankarskega kolega, analiza pa bi ugotovila, da je v Tržiču toliko volivk in volivcev, katerih priimek se konča z -ič ali -ić, da bo Rupar že zaradi tistega spakovanja izgubil volitve. Namesto tega so novinarji razpredali o predsedniškem dvoboju v šuštarskem mestu in ugibali, kdo bo zmagal v spopadu Janša : Kučan.

Kam so vsi vojaki šli

Celo do naših medijev je seglo, da je skupina mednarodnih pravnikov v Nemčiji te dni vložila zahtevo po začetku preiskave proti donedavnemu ameriškemu obrambnemu ministru Donaldu Rumsfeldu zaradi vojnih zločinov nad ujetniki v ameriškem zaporu Abu Graib v Iraku in zaporu za teroristične osumljence v oporišču Guantanamo na Kubi. Istega dne sta bila v Ljubljani britanska državljana Ahmed Rhuhel in Rasul Shafiq, glavna junaka filma Pot v Guantanamo, ki sta tam prestala dve leti in pol ujetništva ter vsak dan znova odgovarjala na vprašanje: "Kje se skriva Osama bin Laden?" S filmom obiščeta tudi najmanjši svetovni festival, da bi vsakomur povedala, da je v zaporu najbolj demokratične države na svetu še vedno skoraj 500 zapornikov, da je v zadnjih letih le deset posameznikov doseglo pravico sodnega procesa in so bili prav vsi oproščeni. V naših medijih nista naletela na velik odmev. Pravita, da sicer mediji zanju najdejo zanimanje, tembolj seveda, če se njuna zgodba prilega aktualnemu dnevnopolitičnemu dogajanju. V Ljubljani sta bila v pravem času na nepravem kraju.

Kam so vsi grobovi šli

Primerov še ne zmanjka. Seveda se lahko zgodi, da naši novinarji ne spremljajo tujih medijev in niso opazili, da je imel predsednik naše države septembra velik intervju v sobotni izdaji New York Timesa, kar se drugim našim državnikom menda še ni zgodilo. Možno je, da slovenski novinarji bojkotirajo hrvaške medije in niso povzeli, da je imel ljubljanski župan Janković takoj po izvolitvi velik intervju v Globusu, v katerem je povedal, da bo Ljubljana njegovo podjetje in Đuro njegov minister za kulturo, kar sta informaciji, zanimivi tudi za uporabnike slovenskih medijev. Ni izključeno, da se novinarji česa ne spomnijo: pred tednom so, na primer, vsi poročali o vdoru v Klik Nove ljubljanske banke, pa se ob tem nihče ni spomnil na projekt Sigma Nove ljubljanske banke; že mesece mediji namenjajo prostor ljudem, ki se zavzemajo za stadion v Stožicah, pa se noben novinar ne spomni, da so bili isti ljudje pred nedavnim zelo proti tej lokaciji; vsi županski kandidati so v kampanjah govorili o javno-zasebnem partnerstvu (JZP), pa se ni noben novinar spomnil, da je projekt Potniškega centra Ljubljana kot največji slovenski projekt JZP prav zaradi neupoštevanja pravil JZP prišel pred evropsko sodišče. Vse to je mogoče, neverjetno pa je, da se časopisu lahko primeri, kar se je Lady (8. novembra 2006): "Zgodilo se nam je nekaj groznega. Nekaj, kar se ne bi smelo nikoli zgoditi - v prejšnji številki smo objavili nekrolog modni ustvarjalki Marti Vodeb. Gospa je še zelo živa in odpira novo trgovino. Za napako in morebitne težave, ki jih je povzročila, se iskreno opravičujemo Marti Vodeb, njeni družini, prijateljem in poslovnim partnerjem. Opravičujemo se tudi bralkam in bralcem Lady, ki smo jih nehote zavedli. Hvala za razumevanje."

Kdaj bomo izvedeli

Novinarji nimajo niti lahkega dela niti lepega življenja. O tem pričajo vsakoletna poročila, ki navajajo številke nasilnih smrti med njimi, o tem govori dejstvo, da so novinarji postavka na lestvicah ugotavljanja indeksa svobode nekega okolja. Ni razloga, da bi kdo trdil, da pri nas ni novinarjev, ki so pripravljeni tvegati za odkrivanje resnice in zmago pravice. Novinarji so tisti, ki delajo medije, in če novinarji v medijih ne pridejo do besede, raziskav o uravnoteženosti njihovega poročanja sploh ni treba delati. Novinarji, od katerih njihovi delodajalci zahtevajo, da službujejo kot uradniki, niso novinarji: so pisci predstavitev, oglasnih sporočil in prepisovalci izjav za javnost. V času, ki medije razume samo kot podjetja, je naloga njihovih uslužbencev, da sestavljajo okvir okoli oglasnega prostora svojega medija. Je že res, da je tranzicija medije oblikovala v okolja, ki so novinarjem izrazito nenaklonjena. Res pa je tudi, da je pri tem pozabila na bralce/poslušalce/gledalce in da se vsaka tranzicija enkrat konča. Ko se bo novinarstvo lahko vrnilo v medije, bomo vedeli, da se je končala.

Alja Brglez je direktorica in raziskovalka na ICK.