Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Splošno, aktualno ... >> Podnebne spremembe - Kaj lahko naredimo sami? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1163420052 Message started by Astral on 13.11.2006 at 13:14:12

Title: Podnebne spremembe - Kaj lahko naredimo sami?
Post by Astral on 13.11.2006 at 13:14:12

Katere navade naj spremenim?

Kupujte lokalno pridelano (sezonsko) hrano! (pridelano največ 150 km od mesta bivanja). Ocenjujejo, da prepotujejo živila za osnoven obrok severno Američanov do 2.400 km preden pridejo do njihovih miz.
* Jejte manj mesa! živalske farme so velike onesnaževalke s TGP: živinoreja je ena glavnih onesnaževalk z metanom in dušikovim oksidom. Za primerjav še: enaka površina kmetijske zemlje lahko prehranjuje enega mesojedca ali deset vegetarijancev.
* Kupujte stvari, ki trajajo dlje! Česar ne rabite več poklonite nekomu, ki jo potrebuje. Ko se stvar pokvari, jo raje popravite, kot pa zavrzite. Na ta način se prihrani energija, surovine, pa se manj je obremenjevanja okolja z odpadki.
* Kupujete njihove izdelke proizvajalcev in trgovcev, ki delajo v smeri zmanjševanja emisij TGP in drugih onesnaževal in jih na ta način podpirajte.
* Komunicirajte od doma - v primeru, da imate možnost hitrih internetnih povezav, boste lahko prihranili precej goriva in časa.

http://www.umanotera.org/index.php?node=127

Title: Re: Podnebne spremembe - Kaj lahko naredimo sami?
Post by Samson on 13.11.2006 at 14:05:11

Katere navade naj spremenimo? :P

Mislim, da so podana priporočila v glavnem zelo na mestu. Moteče je le nekakšno 'vsiljevanje' vegetarijanstva na osnovi nestrokovnih mnenj. Vsekakor drži, da so živilske farme veliki onesnaževalci, vendar mi lahko jemo tudi doma pridelano meso (vsaj mnogi!), npr. kunce, piščance, race, gosi, domačega pujsa, doma dorejenega telička ali kravico na domačem futru... se pravi na zares zdravi hrani. Glede na to, da rad jem meso, se v svojem 'vegetarijanstvu' znajdem tako, da jem meso samo od rastlinojedih živali, oziroma tiste, ki jim dajemo jesti samo rastlinsko hrano!

Glede nakupovanja je gotovo res. Toda to ni samo v naših rokah. Jaz bi npr. kupil avto, ki bi mi zdržal v dobri formi vsaj trideset let, pa takšnega preprosto ne dobim. Poleg tega bi kupil avto na čisti električni pogon, pa ga celo nočejo serijsko izdelati, čeprav so ekonomsko upravičene tehnološke možnosti na voljo že skoraj dve desetletji!

Ni vse torej odvisno od nas. Je pa res, da lahko kupujemo hrano od domačih proizvajalcev, toda prav ti proizvajalci pogosto pridobivajo surovine 5 do 15 tisoč kilometrov daleč, česar mi pa niti povedo ne.

Tisto glede komunikacije je tudi zelo utemeljeno. Na ta način 'varčujem' že dolgo, ne da bi pri tem sploh pomislil na TGP, pač pa iz čisto ekonomskih razlogov.

Mislim, da se je vredno potruditi, da upoštevamo v vsakdanjem življenju čim več od zgoraj priporočenega, in obenem se je vredno potruditi, da takšno miselnost aktivno širimo v svoje bližnje in daljnje okolje, vključno z nevsiljivim vegetarianstvom, saj gotovo ni škodljivo! ;D

Title: Re: Podnebne spremembe - Kaj lahko naredimo sami?
Post by gape on 14.11.2006 at 10:22:00

gape wrote on 30.10.2006 at 17:28:53:

t wrote on 30.10.2006 at 15:09:53:

Osnovni izvor pomanjkanja pitne vode lahko najdemo v prenaseljenosti in preveliki gostoti poselitve, onesnaženju in globalnemu segrevanju.

to je zihr tud res

kot je blo res ko sva pisala:

gape wrote on 22.08.2006 at 18:37:04:

t wrote on 22.08.2006 at 12:31:27:

Za kmetovanje se povprečno porabi 70 krat več vode, kot v gospodinjstvu.

pri tem zadnjem ne smeš pozabt da je kmetovanje provzaprov vzreja živali za zakol ...

in kot sm pisu kle (prmerji te številke s svojimi)

gape wrote on 12.05.2006 at 09:47:08:

Amazonski pragozd ogroža soja za krmo živali

Samo v enem letu, od avgusta 2003 do avgusta 2004, je bilo 27.200 km2 pragozda (površina enako velika kot Belgija) izgubljenih. Tričetrt tega uničenja je bilo ilegalnega. To pomeni 10km široko in 7,5km dolgo površino vsak dan. Več kot 3 km2 vsako uro. Nogometno igrišče vsakih osem sekund! V letu 2004-05 je bilo v brazilskem Amazonskem pragozdu posajenih okoli 1,2 milijona hektarjev s sojo (kar pomeni 5 odstotkov celotne površine posajene s sojo).

do 75 odstotkov brazilskih emisij toplogrednih plinov (mimogrede, skupne emisije prekašajo industrijske države, kot je Nemčija) izvira iz posekanih gozdov. Večina teh prihaja od čiščenja in sežiganja Amazonskega pragozda. Zanimivo da je, glede na razvitost industrije, Brazilija četrti največji onesnaževalec podnebja na svetu.

obstaja ogromno povpraševanje po soji na svetovnem trgu. Povpraševanje pa prihaja predvsem od živalske industrije, saj se preko 80 odstotkov svetovne proizvodnje soje tamkaj porabi za krmo živali.

In to povpraševanje nadalje vzpodbuja pridelavo soje na takšnem območju, kot je tropski pragozd v Braziliji.

Cargill je tudi uradno priznal, da odkupuje sojo od kmetov na velikem področju države Mato Grosso in v okolici pristanišča Santarém (ki je, mimogrede, ilegalno zgrajen, a zaenkrat jim nihče nič ne more) v zvezni državi Pará. To sojo nato izvaža v Evropo, kjer jo npr. predela v svojih mlinih v Veliki Britaniji. Od tam sojo prepeljejo v svoje hčerinsko podjetje Sun Valley, kjer jo pokrmijo piščancem. Od tam piščance prodajo velikim odjemalcem, kot so supermarketi in verige restavracij s hitro prehrano. Tukaj je Greenpeace najbolj izpostavil McDonalds, saj so v letu 2005 imenovali Cargill kot najboljšega in največjega dobavitelja leta.

http://www.gibanje.org/?id=444

http://www.greenpeace.org.uk/mcdonalds/logginit.html

http://www.greenpeace.org/usa/press/reports/eating-up-the-amazon.

težava JE

[edit]eidt[/edit]

eko
sm zdej najdu številkice k jih učeri nism mogu
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/vegetarij.htm

Quote:

Zemlja, na kateri raste oves, da 8-krat več beljakovin in 25 krat več kalorij, če je oves namenjen za ljudi in ne za živino. Zemlja, ki jo uporabimo za brokoli, da 10-krat več beljakovin, kalorij in niacina, kot če zemljo uporabimo za proizvodnjo govedine.

Gojenje Živali zaradi mesa ima svoje posledice. Pelje do uničevanja deževnega gozda, segrevanje planeta, onesnaženja voda, pomanjkanja vode, širjenja puščav, zlorabe energetskih virov in svetovne lakote.

Izrabljanje zemlje, vode, energije in človeški trud za proizvodnjo mesa niso učinkoviti načini izrabe zemeljskih virov.

Od leta 1960 so že okrog 25% deževnega gozda v Srednji Ameriki požgali in očistili za pašnike goveji živini. Ugotovili so, da se za vsakih 100g hamburgerja, ki je narejen iz govedi deževnega gozda, uniči 5 m2 tropskega deževnega gozda.

Poleg tega vzreja živine v veliki meri prispeva k proizvajanju treh plinov, ki povzročajo segrevanje zemlje. Je glavni vzrok za onesnaževanje voda in zahteva 9326 litrov vode, ki je ni ravno za pretek, za proizvodnjo vsakih 450g govedine. Za proizvodnjo 450 g paradižnikov je potrebno samo 110 litrov vode in 526 litrov vode za 450g polnozrnatega kruha.

Skoraj polovico vode, ki jo porabijo v ZDA, gre za gojitev živine.

Veliko več ljudi bi se lahko prehranilo, če bi vire, ki jih uporabljamo za vzrejo živine, porabili za pridelavo žita, da bi prehranili svetovno prebivalstvo. Zemlja, na kateri raste oves, da 8-krat več beljakovin in 25 krat več kalorij, če je oves namenjen za ljudi in ne za živino. Zemlja, ki jo uporabimo za brokoli, da 10-krat več beljakovin, kalorij in niacina, kot če zemljo uporabimo za proizvodnjo govedine. Takih statistik je veliko. Svetovne vire bi učinkoviteje izrabili, če bi zemljo, ki jo uporabljajo za proizvodnjo živine, spremenili v zemljo za gojenje pridelkov namenjenih prehranjevanju ljudi.

kle
meso in to
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=85/12#12

pa še tegale
Vegetarijanci ste morilci rastlin
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1068124122/40#40
bom kle zatlaču