Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Meje. http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1080765835 Message started by Kr_eden on 31.03.2004 at 22:43:55

Title: Meje.
Post by Kr_eden on 31.03.2004 at 22:43:55

Mene pa zanima, katere so meje, ki jih nebi smeli prestopiti z nekom v katerega smo zelo zaljubljeni.
A so sploh lahko v ljubezni meje ???

THX ;)

Title: Re: Meje.
Post by gape on 31.03.2004 at 22:58:52

moje meje se začnejo pri svobodni volji (nje neupoštevanju) nekoga drugega

Title: Re: Meje.
Post by t on 01.04.2004 at 00:44:11

wrote on 31.03.2004 at 22:43:55:

Mene pa zanima, katere so meje, ki jih nebi smeli prestopiti z nekom v katerega smo zelo zaljubljeni.
A so sploh lahko v ljubezni meje ???

THX ;)

ljubezen je brezmejna, vendar pa so v vsakem odnosu z nekom tudi meje, katerih ne smemo prestopiti in to so meje njegove svobode - načeloma so postavljene tam, kjer pri vsakem odnosu: ne početi nekumu tega, za kar vemo, da nočemo, da bi kdo počel nam

jah to je načeloma

v praksi pa je itaq vse možno, skratka za nas so meje tam, kjer jih postavi drugi, za drugega pa tam, kjer jih postavljamo mi

jeba je pa v konkretnem

v glavnem pa je ljubezen otrok svobode

uživaj!

Title: Re: Meje.
Post by lola on 01.04.2004 at 07:41:33

Verjetno se načeloma vsi strinjamo, da se naše meje začnejo, ko trčimo ob svobodo drugega.

Kaj pa konkretno? Na primer, tisti, v katerega je nekdo zaljubljen, ljubi drugega/je v partnerskem odnosu z drugim. Ali je to ta meja, ki jo spoštujemo?

Title: Re: Meje.
Post by LittleStar on 01.04.2004 at 08:35:52

wrote on 31.03.2004 at 22:43:55:

Mene pa zanima, katere so meje, ki jih nebi smeli prestopiti z nekom v katerega smo zelo zaljubljeni.
A so sploh lahko v ljubezni meje ???
THX ;)

Ne vem :-[. Če želiš s tistim, v katerega si zaljubljen ustvarit odnos, potem so meje. Meje pa so do tam, od kjer ti ne bi želel, da se te drugi "dotikajo". Tako pač lahko greš korak po korak zavestno. Ponavadi pa je tako, da se slej ko prej zgodi, kar se bi itak zgodilo, na kar pravzaprav sploh ne moremo vplivat. Zato je fajn, če to dejstvo sprejmemo in prostovoljno v srcu pristanemo na to, le tako smo svobodni.

Po moje je dobro, da razmišliš o mejah, o svojih mejah, in jih v zavesti postaviš, potem pa skušaš pozabit nanje. Kar se pa drugih tiče, pa mislim, da se čuti, kje jih imajo.

Vtisnilo se mi je v spomin, ko sem prebrala, da nas v primeru, če imamo s svojo dušo dvojčico spolni odnos, razočarana zapusti. ??? Bi na nek način to verjela, vsi poznamo občutek, ko se začaranost razblini. Tako da, it's up to you, kdaj boš pripravljen, da spregledaš resničnost in spustiš iluzije.

Po moje, če si resnično zaljubljen, tudi to ni tvoja volja, in tako se mi zdi, da je resnična moč v tem, da zaljubljenosti dovoliš, da te pelje, kamor te pač, z namenom, da se tvoja duša očisti bolečine, pri tem pa ne pozabiš nase, na to, kdo si. :)

Title: Re: Meje.
Post by Kr_eden on 01.04.2004 at 12:41:45

wrote on 01.04.2004 at 08:35:52:

Tole si pa tako lepo napisala, da sem ostal brez besed, redko kdaj se to zgodi, ampak, sedaj sem ostal brez besed.

:-* :-* :-*

Title: Re: Meje.
Post by LittleStar on 01.04.2004 at 12:49:27

wrote on 01.04.2004 at 12:41:45:

Tole si pa tako lepo napisala, da sem ostal brez besed, redko kdaj se to zgodi, ampak, sedaj sem ostal brez besed.

:-* :-* :-*

;D No, pa da ne bo preveč lepo oz. naj še malo drugo plat prikažem, če to sploh je. Npr. danes sem ti mislila pod glasbena besedila napisat: ej, kr_eden, dost maš s temi in podobnimi besedili, ker mi gredo na živce ::). Ampak sem začutla, da ne morm kr od nekoga to zahtevat, saj tud jaz pišem kaj, kar komu morda ni všeč + tega vsak ima pravico pisat, kar želi, kar ga izpolnjuje. Samo notr se je pač čutlo, da pretiravaš, torej greš čez mejo, al kaj. Čist iskreno pa, s tem sem le sebe zaščitla, ker mi tud ne bi blo prav, da ne bi mogla kakšnega besedila prlimat, ki pove, kar sama ne bi znala. Tak da... ;D Meje so zlo delikatna stvar, a ne.

Title: Re: Meje.
Post by aryan on 01.04.2004 at 12:56:44

wrote on 01.04.2004 at 08:35:52:

Po moje, če si resnično zaljubljen, tudi to ni tvoja volja, in tako se mi zdi, da je resnična moč v tem, da zaljubljenosti dovoliš, da te pelje, kamor te pač, z namenom, da se tvoja duša očisti bolečine, pri tem pa ne pozabiš nase, na to, kdo si. :)

nekoc bom dojel, da zaljubljenost povzroci samopozabo v smislu da pozabim na svoj sebicni interes, ker pride interes ljubljene osebe v ospredje in jaz mu hocem ugodit.

prav tako bom nekoc dojel, da manj ali nic trpljenja se ne pomeni pozitivne izpolnjenosti, srece, ekstaze.

prav tako bom nekoc dojel, da si ne zelim nic drugega kot le zaljubljenost, ki traja, ki je vecna in ki ni nikakor omejena in je popolnoma svobodna.

prav tako bom nekoc spoznal, da za dosego take zaljubljenosti, torej izpolnitve mojega najglobjega hrepenenja nujno potrebujem milost in ljubezen Vsemogocnega, kajti le On je zmozen naredi tisto kar se zdi nemogoce mogoce.

kaj lahko storim, da se me Njegova milost dotakne? iskreno ugodit njegovim "prosnjam". kaj On prosi? nic drugega kot le ljubezen.

Hari bol.

Title: Re: Meje.
Post by Kr_eden on 01.04.2004 at 13:03:43

wrote on 01.04.2004 at 12:49:27:

;) ;) ;)

Title: Re: Meje.
Post by Kr_eden on 01.04.2004 at 13:05:06

A veš little, sej s teboj se človek še skregat ne more, ko pa tak lepo napišeš kakšen odgovor ;) ;) ;)

Title: Re: Meje.
Post by LittleStar on 01.04.2004 at 13:07:56

wrote on 01.04.2004 at 13:05:06:

A veš little, sej s teboj se človek še skregat ne more, ko pa tak lepo napišeš kakšen odgovor ;) ;) ;)

Skoraj dolgcajt, a ne? ;D;D ;)

Title: Re: Meje.
Post by Kr_eden on 01.04.2004 at 13:09:52

wrote on 01.04.2004 at 13:07:56:

Skoraj dolgcajt, a ne? ;D;D ;)

Title: Re: Meje.
Post by en_bk on 01.04.2004 at 14:19:57

Sta Gape pa T vse napisala

Title: Re: Meje.
Post by LittleStar on 01.04.2004 at 14:23:31

en_bk wrote on 01.04.2004 at 14:19:57:

Sta Gape pa T vse napisala

Zakaj pa pol ta tvoja pripomba?

Title: Re: Meje.
Post by LittleStar on 01.04.2004 at 14:24:07

wrote on 01.04.2004 at 12:56:44:

:), lepo, aryan.

Title: Re: Meje.
Post by en_bk on 01.04.2004 at 14:32:31

wrote on 01.04.2004 at 14:23:31:

Zakaj pa pol ta tvoja pripomba?

zakaj pa ne?

Title: Re: Meje.
Post by LittleStar on 01.04.2004 at 14:50:59

en_bk wrote on 01.04.2004 at 14:32:31:

zakaj pa ne?

A ne znate drugega rečt, ko je konkretno vprašanje?

S tem, ko si izpostavil samo določene, si preostale zapostavil. Svet je namreč možno videti tudi v zrnu peska. Vse je torej, če ti vidiš vse. Ampak, ker ti to očitno ni dovolj, ker vidiš le tam, tam pa ne, potem menim, da ne vidiš vse. Zato, ker smo povezani, le vsi skupaj smo eno. Kaj če pa je kr_eden v svojem vprašaju že podal vse? Mi pa le pišemo, kaj notr vidimo. Če bi zares videli vse, ne bi več živeli v tej obliki imho.

Title: Re: Meje.
Post by aryan on 01.04.2004 at 14:56:37

wrote on 01.04.2004 at 14:50:59:

Če bi zares videli vse, ne bi več živeli v tej obliki imho.

v kateri pa pol? ;)

se mi zdi, da se ti itak (tko kot vecina forumasev) bl nagibas na neizrekljivo, neopisljivo, brezoblicno itd. vedt mors, da nekaj kar ni v izvoru ne more bit v posledici. Bog, niti mi, individualne duse (v izvoru) res nimamo materialne oblike in lastnosti, ki bi jih lahko zaznali, opisali ali izrekli z materialnimi cutili ali materialnim umom. vidimo oz. obcutimo in spoznamo jih lahko le z spiritualnimi ocmi. to je z ocmi ljubezni. in tisto se da tudi izrect in opisat... z jezikom ljubezni.

Hari bol.

Title: Re: Meje.
Post by en_bk on 01.04.2004 at 15:01:58

wrote on 01.04.2004 at 14:50:59:

Mala zvezdica

Oprosti no, ker te nisem posebej omenil. Meni neukemu butlju se je zazdelo, da je bilo tvoje razmišljanje znotraj tega, kar sta Gape in T povedala. Moja pripomba je bilo pa le z drugimi besedami povedano strinjanje z njunima izjavama...seveda tudi s tvojo.

Se v stiski in sramu posipam s pepelom...zelo

en bk

Title: Re: Meje.
Post by LittleStar on 01.04.2004 at 15:06:03

en_bk wrote on 01.04.2004 at 15:01:58:

Tvoja stiska in sram ni bil moj namen, tud to, da se me posebej omeni ne, le da se me ne pozabi. That's all. :)

Title: Re: Meje.
Post by en_bk on 01.04.2004 at 15:11:55

wrote on 01.04.2004 at 15:06:03:

Tvoja stiska in sram ni bil moj namen, tud to, da se me posebej omeni ne, le da se me ne pozabi. That's all. :)

Mala zvezdica, kako bi lahko pozabil nate jaz, ki opazujem, obožujem, se pogovarjam z zvezdicami sredi belega dne, jih posipam po vrtnicah, jih prepletam s sončnimi žarki......

:-* :-*

Title: Re: Meje.
Post by miha- on 01.04.2004 at 17:14:36

meni se je kar tako porodilo neko smesno vprasanje:

zakaj sami postavljamo meje to pustmo..

ampk zakaj naletimo na meje pri drugemu, zakaj MI na to naletimo, in pustmo spet vzroke drugega zakaj je meje postavu, ampk zakaj se nam zgodi da mi pridemo do meje... mislm a ma to ksn posebn namen,poleg tega da to sprejmemo saj najvecje darilo drugemu(partnerju) je da mu pustis svobodo..

ce se me sploh da razumet? al sj nevem ce je sploh ksn point v vprasanju, torej ce ga ne vidte pol ni treba nc odpisvt , hvala..

Title: Re: Meje.
Post by Kr_eden on 01.04.2004 at 18:16:32

miha- wrote on 01.04.2004 at 17:14:36:

Dober si tole vprašal, hmmmm, za razmišljat ;)

Title: Re: Meje.
Post by Kr_eden on 01.04.2004 at 22:39:48

Mejo so in to velike, vsak si jih postavi sam.

Zato pa smo ljudje, da se učimo.

Meja je pa tu.

Čao.

Kr_eden.

Title: Re: Meje.
Post by LittleStar on 02.04.2004 at 08:25:06

miha- wrote on 01.04.2004 at 17:14:36:

Heh, miha, če pustiš vprašanje, zakaj si sami postavljamo meje, pri miru, potem bi blo dobro tud pustit na miru mejo, na katero naletimo pri drugemu, če me razumeš (če ti naletiš na mejo pri drugem valda ti naletiš, kdo drug pri tem istem drugem drugem pa ne...), zato se mi zdi to isto - to itak trobim že skoz. Razliko vidim le v tem, da eni osebnostno (od/do, z)rastemo na introvertiran način, eni pa pa bolj na ekstrovertiran. Al kaj? Zato ne mormo govorit o mejah kot mejah, ker jih v ljubezni ni, temveč o osebnostnih mejah, torej skozi kaj oz. kako delujemo v življenju. Osebnost pa je potrebno sprejet, eni ji pravijo ego, enim je največji sovražnik, enim prijatelj, ker je ne spregledajo, skratka..., prepoznat iluzijo. Rada bi bla še bolj jasna: če ti naletiš mejo pri drugem, je to tvoja meja, pri kateri moraš nujno upoštevat mejo, ki jih je tadrug postavil, če jo želiš prestopit. To jest seveda, če želiš, da so tvoje upoštevane.

Sem nekje naletela na en stavek, da ljudje, ki še ločujejo karkoli, naj še v nadalje gojijo ljubezen do živali???

Title: Re: Meje.
Post by Edi on 02.04.2004 at 08:30:27

Meje so itak brez-veze, ....

Včas sem tako rad gledal igre brez meja...

;D ;D ;D

S prvo postavljeno mejo, je človek zakoračil na težko mučno pot.... se mi zdi, da ta meja sega v ugriz Evinega jabolka... (simbolično)

;D ;D ;D

Title: Re: Meje.
Post by aryan on 02.04.2004 at 08:57:29

a lahko tisti, ki je trenutno omejen doseze neomejenost izkljucno s svojim trudom? po moje ne. lahko pa kdo proba(va).

kako to, da si trenutno omejen zeli neomejenosti? a si lahko omejen sploh zeli neomejenosti? ocitno ja, kar pomen, da je v domeni prakticne uresnicljivosti. do tuki ni tolk tezko.

tezko postane (za nas ponos), ko izvemo, da trenutno omejen brez milosti in pomoci ze neomejenga/svobodnega ne more dosezt svoje svobode/neomejenosti. zato mora omejen, ce hoce dejansko dosezt svojo svobodo in neomejenost prakticirat vdanost neomejenmu.

Hari bol.

Title: Re: Meje.
Post by miha- on 02.04.2004 at 12:42:11

mogoce se s tem , k misls da si neomejen, spet omejis;)

malo v sali , malo zares

Title: Re: Meje.
Post by Rose on 03.04.2004 at 15:16:32

wrote on 02.04.2004 at 08:57:29:

kako to, da si trenutno omejen zeli neomejenosti? a si lahko omejen sploh zeli neomejenosti?

Hari bol.

:) Ali se s tem, ko postavimo mejo, do kod drugi sme, utrjujemo v omejenosti ali se naprotno osvobajamo vdorov v lastno možnost neomejenosti?

Resnicoljubje npr. kot redukcija nekoristnega bluženja po kafičih, nastane ne zato, ker so drugi hipokritični (ne vem, če je to pravilna izvedba od hypocrisy) do nas, temveč zato, ker tudi mi nismo iskreni do njih oz. do sebe. S tem, da smo srečanja zreducirali, smo postavili mejo. Ali se zaradi tega (meja) omejujemo ali pa se z vsakim distanciranjem razomejujemo.

Meja je ne/potrebna pri stikanju z drugimi ljudmi. Ali je omejevanje v smislu resnicoljubnosti resnično razomejevanje? Ne/omejevanje bi lahko bilo tudi ne/sprejemanje.

V ljubezni pa verjetno vsakršne meje izpuhtijo, ker bi sicer bil zakon največja omejitev od vseh. Iz tega bi izvedla, da če postavljaš take meje v partnerskem odnosu, da jih drugi ne more akceptirat, v bistvu korigiraš meje drugega, kjer pa se sedaj pri njem odpre vpr. ne/sprejemljivosti.

Torej, če z lastnim omejevanjem posegamo v omejitve drugega je to nesprejemanje. Dinamika zemeljske ljubezni, pa nas slej kot prej sooči z dilemo: ali se enostavno pobrat in premakniti drugam v območje sprejemanja, ali pač v imenu zemeljskih interesov kompromisno redefinirati sprejemljivost in se tako utrditi v omejenosti. :)

Title: Re: Meje.
Post by ixtlan on 03.04.2004 at 18:46:56

Mae wrote on 03.04.2004 at 15:16:32:

:) Ali se s tem, ko postavimo mejo, do kod drugi sme, utrjujemo v omejenosti ali se naprotno osvobajamo vdorov v lastno možnost neomejenosti?

Absolutno brez mej in filtrov bi dovoljevali, da vstopijo v neomejeni interakciji z drugimi v našo energijo tudi vsa negativna čustva tistih, ki niso v ravnovesju z življenjem. Kar pa bi bilo zelo težko pohendlati.

Mae wrote on 03.04.2004 at 15:16:32:

Resnicoljubje npr. kot redukcija nekoristnega bluženja po kafičih, nastane ne zato, ker so drugi hipokritični (ne vem, če je to pravilna izvedba od hypocrisy) do nas, temveč zato, ker tudi mi nismo iskreni do njih oz. do sebe. S tem, da smo srečanja zreducirali, smo postavili mejo. Ali se zaradi tega (meja) omejujemo ali pa se z vsakim distanciranjem razomejujemo.

Meja je ne/potrebna pri stikanju z drugimi ljudmi. Ali je omejevanje v smislu resnicoljubnosti resnično razomejevanje? Ne/omejevanje bi lahko bilo tudi ne/sprejemanje.

Predvsem iz ljubezni in spoštovanja do sebe je prav, da jasno izrazimo kje so naše meje.

Moja zelo osnovna meja ;D je npr., da zagretemu amwayovcu jasno povem, da sistem poznam in me nikakor ne zanima. Torej naredim vse, da je debata hitro zaključena. Če tega ne naredim dovolj jasno, potem verjetno poznate iz prakse kako se nadaljuje... ::) To storim tudi z vsemi komercialisti, ki mi ponujajo nekaj kar nočem kupiti. Jasno, vljudno in čimprej jim povem, da me stvar ne zanima. Prihranim energijo obema - in hvaležni so.

Mae wrote on 03.04.2004 at 15:16:32:

V ljubezni pa verjetno vsakršne meje izpuhtijo, ker bi sicer bil zakon največja omejitev od vseh. Iz tega bi izvedla, da če postavljaš take meje v partnerskem odnosu, da jih drugi ne more akceptirat, v bistvu korigiraš meje drugega, kjer pa se sedaj pri njem odpre vpr. ne/sprejemljivosti.

Torej, če z lastnim omejevanjem posegamo v omejitve drugega je to nesprejemanje. Dinamika zemeljske ljubezni, pa nas slej kot prej sooči z dilemo: ali se enostavno pobrat in premakniti drugam v območje sprejemanja, ali pač v imenu zemeljskih interesov kompromisno redefinirati sprejemljivost in se tako utrditi v omejenosti. :)

Če nekoga ljubiš, je v nekem intimnem odnosu res zelo težko ohranjati meje, ampak je po mojem mnenju zelo pomembno, da jih, če jih moraš. S tem, da se maksimalno potrudiš, da bi ljubljeni tvoje meje začutil, razumel in sprejel. Če vama to ne uspe, pa že nista za skupaj. :o

Po mojem mnenju je nujno, da se zavedamo, da imamo meje do sveta nasplošno in ne meja do posameznikov. Splošne meje, ki jih imamo postavljene, potem apliciramo na posameznike. V skladu z eno mojo splošno mejo, ki jo imam s svetom in ki pravi: trudim se biti maksimalno resničen in želim biti predvsem s tistimi, ki so tudi resnični, z ostalimi pa zgolj priložnostno, sem se odločil, da ohranjam precej striktno distanco do svoje bivše punce (ta meja je pravzaprav rezultat najinega odnosa in sem zelo vesel, da sem jo postavil in mi je trenutno zelo pomembna). To distanco ohranjam predvsem zaradi sebe - ker vem, da sem v določenih okoliščinah, ki bi lahko nastale, lahko zelo dovzeten ;) pa sem sam sebi obljubil, da ne bom več z njo (kljub temu, da jo imam še vedno rad). No, včasih pač ni lahko, je pa potrebno.

V intimnem (in vsakem) odnosu torej nekih mej navznoter ni, ampak so samo splošne meje navzven.

Kompromisi? Včasih. Ampak treba bit pozorn, da ne kompromisiraš svoje lastne integritete.

Moja končna misel pri vsem tem je, da bi bilo zelo evforično-orgazmično, če mej (filtrov) ne bi bilo treba postavljati...

Title: Re: Meje.
Post by siaj on 05.04.2004 at 08:56:47

Sem našla eno pesmico na temo MEJe, ampak ne vem, če glih paše v tale kontekst ... no po moje paše :P:

MEJE ČLOVEČANSTVA

Kadar prastari,
sveti naš oče
s pokojno roko
iz burnih oblakov
bliske dobrotne
seje po zemlji,
skrajni poljubim
rob mu obleke,
z otroškim strahom
v prsih mu vdan.

Ker z bogovi
naj se ne meri
človek - zemljan.
Če se povzdigne
in če zvezd
se dotakne s temenom,
kje stopalom bo
nebogljenim mesto?
Veter igra se
z njim in oblaki.

Če stoji s čvrstim,
jedrim okostjem
na trdno zgrajeni
trpežni zemlji,
ni ga dovolj,
da sploh le s hrastom
ali s trto
bi se primerjal.

V čem so bogovi
več od človeka?
Pred njim vali
gredo številni.
tok večen, brez mej.
Nas val povzdigne
in val pogoltne,
ter nas zagrne.

Neznaten krog
oklepa nam bitje,
in mnogi rodovi
trajno vrste se
na njih življenja
neskončni verigi.

JOHANN WOLFGANG GOETHE ; Prevedel Josip Vidmar.

Title: Re: Meje.
Post by titud on 05.04.2004 at 12:21:50

Percepcija omejenosti kot lastne ali tuje hibe ima svoj izvor v nesprejemanju drugačnosti. Če kaj, pol na bi se vsak skoz partnerski odnos lahko nauču to drugačnost sprejemat z zaupanjem. Skoz ki ti skoz partnerski odnos se zbriše meja med lastno in tujo drugačnostjo, ne da bi se odpravla drugačnost sama.

Title: Re: Meje.
Post by ixtlan on 05.04.2004 at 18:27:39

titud wrote on 05.04.2004 at 12:21:50:

jep.

Title: Re: Meje.
Post by Rose on 05.04.2004 at 21:51:30

titud wrote on 05.04.2004 at 12:21:50:

Omejenost ni hiba, ampak dejstvo. Ni kvalitativna postavka ampak fact. Nesprejemanje drugačnosti bi bila nestrpnost, meje pa lahko postaviš kljub temu, da sprejemaš drugačnost, omejiš pa se lahko z vso pravico npr. stran od patologije, omame, potrate, manipulacij idr deviacij od zavesti. Meja & toleranca sta potrebni tudi zaradi sprejemanja drugačnosti. Meja, spoštovanje, drugačnost, sprejemanje. Meja, nespoštovanje, drugačnost, nestrpnost.

Title: Re: Meje.
Post by ixtlan on 05.04.2004 at 22:29:37

saj v bistvu se čisto strinjata ;) je nastala zlo zanimiva besedna igra

Title: Re: Meje.
Post by siaj on 05.04.2004 at 22:44:57

titud wrote on 05.04.2004 at 12:21:50:

meja med lastno in tujo drugačnostjo, brez da bi se odpravila drugačnost sama, seveda se lahko zbriše, če je vmes ena velika privlačnost, po moje

če je privlačnost, pol je toleranca neizogibna ... samo je pa po moje še nek "notranji" prag neke osebne integritete posameznika/ce

tole kar si titud napisal, se mi zdi zelo idealistično, samo sej ne rečem, da ni možno

toleranca kot bistven element, ki povezuje širšo družbo, je čisto Ok, samo ko se pa to prenese na tistih nekaj pičlih kvadratnih metrov, pa na minute, ure ... leta ... pa včasih ne vem, kako ta koncept lahko pomaga

po moje je tko, da nekaj so intelektualni koncepti, nekaj drugega so pa čustva - in koliko lahko zdaj intelekt kontrolira čustva, da bodo tolerantna ... :-/

Title: Re: Meje.
Post by titud on 06.04.2004 at 07:58:14

Mae wrote on 05.04.2004 at 21:51:30:

Mejo jest pojmujem kot prehod ene kvalitete v drugo, ki je lahko bolja lai manj vidna oz. bolj ali manj propustna. Če jo občutmo ali pa jo drugi občutjo kot kot hibo oz. nekaj patološkega, pol ni problem v njej, ampak v naši nesposobnosti sprejemanja druge kvalitete. Po moje se s toleranco vira te patoploškosti ne da odpravit, ker kolikor koli smo tolerantni drug do drugega, s tem nč ne prispevamo k spreminjanju sebe ali drugega, da bi se sooču s svojo ali našo drugačnostjo. Med tolerantnostjo in sprejemnjajem je velika razlika, ker toleranca pomen le večjo ali manjšo prepustnost za drugo kvaliteto, sprejemnje pa predpostvlja tud pripravljenost na lastno spreminjanje, da te druga kaliteta 'prekvasi'.

Ta druga kvaliteta je lahko tud čista patologija, npr. bolezen, ki te napade ali pa droga, ki te omami. Če ju zavračaš, ignoriraš ali pa jima tolernatno odstopaš del svoje lastne drugačnosti, si kaj kmalu na tem, da z njima deliš svoj osebni prostor in ožaš svoje meje dokler te totalno ne podredita. Če pa tovrsten vdor drugačnosti sprejemš že na začetku kot priložnost in iziv za lastno preobarzbo, ti ne bolezen ne droga ne moreta do živega. Ker obe razkrivata točno tiste točke, v kateri si svoji drugačnosti šibak in ranljiv, ti nudita priložnost, da si jih razkriješ in se utrdiš v svoji drugačnosti praktično do imunusti, zato ti ni potrebno vzdrževat ne meja ne dopuščat tolerance.

Po moje gre v partnerskem odnosu točno za to in kdor v njem ljubezen jemlje za ene vrste patologijo, ki jo je treba držat v razumnih mejah in jo kvečjemu tolerira v nekem zanjo posebej določenme osebnem prostoru, ker se boji, da je v stalni nevarnosti, da ga premga in čist zasvoji, je po moje na napačni poti. Če v partnerskem odnosu ni vzajmenega zaupanja, da se v njem vsak spremeni v svoji drugačnosti tako, da bo imun pred podreditvijo drugemu oz. za osvojitev drugega (za igro moči), pol je boljš, da se vanjga ne spušča oz. da se res zameji od tovrstne 'patologije'.

Title: Re: Meje.
Post by Rose on 06.04.2004 at 19:45:38

titud wrote on 06.04.2004 at 07:58:14:

Po moje gre v partnerskem odnosu točno za to in kdor v njem ljubezen jemlje za ene vrste patologijo, ki jo je treba držat v razumnih mejah in jo kvečjemu tolerira v nekem zanjo posebej določenme osebnem prostoru, ker se boji, da je v stalni nevarnosti, da ga premga in čist zasvoji, je po moje na napačni poti........ pol je boljš, da se vanjga ne spušča oz. da se res zameji od tovrstne 'patologije'.

:) To je že vse lepo in prav, nikakor pa ne govorim o ljubezni kot patologiji. Sprejemam in preobražam vso drugačnost, ali se ti pa le ne zdi, da bi tu nekje bil prostor tudi za vzajemnost. Drugega ne moreš spremeniti. Njegova nespremenljivost ob tvojem spreminjanju pa lahko sproži spremembo v tebi in sicer tako, da več ne toleriraš. Mislim, da sem omenila tut spoštovanje, stvar izbire, mogoče ... Včasih ne greš ven zaradi neljubezni, ampak zaradi samospoštovanja, a je to možno? Ali človek partnerju sploh lahko postavlja pogoje, ali lahko kaj zahtevamo ali prosimo? Ali smo uvidevni, če to počnemo ali če tega ne počnemo?

Patologije v odnosu pa obstajajo, kako je to vseskupaj povezano z ljubeznijo pa itak tudi sama še ugotavljam. Vse to pač posega že v način življenja, na način bivanja duše. Ta pa zahteva svoj odmerek nege.

Mogoče se v ljubezni oba ega malce potuhneta, mogoče je ego tisti, ki sploh uporablja termin meja. In ego je tisti, ki se postavi v bran, ko čuti, da je to potrebno. Vztrajati za vsako ceno, ne, there is a limit. Žal ali na srečo.

Tukaj je spet na mestu aryanova razlaga, kjer morata najprej oba biti v stiku z Njim oz. s svojim duhom. Ali tudi razlaga s čakrami. Mogoče občutek vlečenja nazaj povzročajo energije nižjih čaker pri drugemu, če sam želiš živeti na/iz višjih. In dokler te ne/usklajenosti medsebojno spoznavata se dogaja fizika: gibanje, sprememba, izmenjava snovi, brušenje kristalčkov, srečevanje, zaletavanje, odhajanje, ...

Partnerski odnos traja toliko časa, dokler te gor drži, da napreduješ. Zato se lahko neusklajeno zgodi, da eden hoče ločitev, drugi pa ne. Definicija napredka: ko si lahko v vsakem trenutku TI. Ko nisi brez razloga brezvoljen, potrt, žalosten, ko se ne umikaš, da bi se spočil. Verjetno ni treba, da je vsako razmerje doživljensko, če nima takega namena/smotra/poslanstva. Vsa razmerja, ki jih imaš preden spoznaš doživljensko razmerje, nimajo tega namena. Eni se pa že v OŠ spoznajo z življenskim sopotnikom.

Bl kt to, da obstajajo ne/prave poti, je verjetn, da VSE poti vodijo v Rim ... :)

Title: Re: Meje.
Post by ixtlan on 06.04.2004 at 22:31:58

Mae wrote on 06.04.2004 at 19:45:38:

Bl kt to, da obstajajo ne/prave poti, je verjetn, da VSE poti vodijo v Rim ... :)

Pot se meni zdi kot dober vzajemni sklad. Lahko je bolj uravnotežen in gre počasneje in bolj naravnost. Lahko pa je bolj dinamičen. V vsakem primeru prideš iz točke A v B, odvisno le po kakšni poti (predpostavljajmo, da je življenje dobra naložba in da se sklad dolgoročno gledano vzpenja). Ker pa časa itak ni, si pa hkrati (z nivoja duše) v točki A in v točki B. Poanta: za nas, v fizičnem telesu, je zanimivo in potemtakem pomembno zgolj doživljanje poti.

Title: Re: Meje.
Post by titud on 07.04.2004 at 08:20:00

Mae wrote on 06.04.2004 at 19:45:38:

Drugega moreš spremenit le, če mu vzbujaš zaupanje v njegovo lastno preobrazbo. In če mu jo vzbujaš in če se on ob teb dejansko preobraža, mu pravo zaupanje izkazuješ lahko le s tem, da dospustiš, da njegova preobrazba probraža tud tebe. Le pod tem pogojem ni pravih in nepravih poti in vse vodijo rim, čeprav bi jim blo treba treba zaupat tud, če vodijo neznano, magri v prazno.

Title: Re: Meje.
Post by sinjeoka on 07.04.2004 at 08:29:08

Meje med partnerjema, zlivanje in nato spet postavljanje mej ... o kemiji, dolgotrajnosti odnosov, razliki med partnerjema, zavestnosti odnosov, svobodni volji ...

Današnji članek v Delu

Zakaj se zaljubljamo

Kemijska sestava ljubezni

Moški merijo s pogledom, ženske preizkušajo zaupanje Človek je skozi zgodovino razvil tri sisteme za razmnoževanje

Feministke, ki teoretizirajo o razlikah med spoloma, se bodo veselile. Antropologinja Helen Fisher je prišla do novega odkritja: možgani zaljubljenih žensk delujejo drugače kot možgani zaljubljenih moških. Misel na ljubljeno osebo pri moških aktivira del možganov, povezanih z vidom in erekcijo, pri ženskah pa predele, pristojne za spomine. Moškim je všeč gledanje, ženskam sanjarjenje. Moški se hitro zaljubijo, ženske so bolj počasne. Marsikdo bi porekel, da to ni nič novega, toda če bi videli, kaj se pri tem dogaja v možganih mladih, ki so sodelovali v raziskavi s tomografom, bi videli, da je Helen Fisher, 58-letna antropologinja, raziskovalka v newyorškem prirodoslovnem muzeju in profesorica na univerzi Rutgers v New Jerseyju, naredila korak naprej.

Helen Fisher je v zadnjih petindvajsetih letih prečesala psihološko literaturo, da bi opredelila karakteristike zaljubljanja. Proučila je poezijo ustvarjalcev iz različnih držav in ugotovila dvajset splošnih značilnosti ljubezni. Zaljubljeni ljudje med drugim izgubijo občutek sebstva, so nezmožni postaviti mejo med sabo in partnerjem, ko gredo stvari dobro, so v ekstazi, ko ljubljeni ne pride, so razočarani, do partnerja se vedejo posesivno. Ko je antropologinja definirala problem, je v časopisu newyorške univerze Stony Brook objavila oglas in povabila k sodelovanju študente, ki so zaljubljeni do ušes. Prišlo jih je več sto, profesorica pa jih je izbrala sedemnajst - deset fantov in sedem deklet. Njihove možgane je proučila s tomografom in ta je pokazal, kateri predeli, pristojni za čustva, so aktivni med intelektualnim delom. V prvem delu poskusa so študenti morali pozorno gledati podobo partnerja, v drugem pa rešiti računske naloge. Izkazalo se je, da so se predeli možganov, ki se aktivirajo zaradi zaljubljenosti, pri moških in ženskah razlikovali.

Rojeni za razmnoževanje

V pogovoru za italijanski L"espresso je Fisherjeva na vprašanje, kaj je to ljubezen, odgovorila, da je človek skozi zgodovino razvil tri razumske sisteme, ki omogočajo reprodukcijo. Prvi je povezan s seksualno privlačnostjo, ki ljudi združi, da se parijo. Drugi je romantična ljubezen, pri kateri je dopuščeno osredotočanje veliko energije na enega partnerja, tretja pa je dolgotrajna zveza, katere sad je največkrat otrok. Prva faza, seksualna privlačnost, je povezana s testosteronom, pri drugi fazi oziroma romantični ljubezni gre za silovito ekstazo, v kateri je zaznati povečano izločanje dopamina (nevrotransmiter, ki zavira dejavnost v določenih živcih in je pomemben pri nadzoru telesnega gibanja) in noradrenalina (hormon sredice nadledvične žleze in nevrotransmiter) ter nizko delovanje serotonina v možganih (snov, ki jo najdemo v mnogih tkivih in učinkuje na več načinov). Med dolgotrajnejšo zvezo se pri ženskah dvigne raven oksitocina (hormon, ki ga tvori hipofiza), pri moških pa vazopresina (antidiuretični hormon, hormon nevrohipofize), kar povzroči občutek popolne potešenosti in pomirjenosti. "Pri romantični ljubezni je mogoče izkusiti močna čustva, povezana z izločanjem dopamina: prepričanje, da z nekom doživljaš popolnoma novo izkušnjo ter sposobnost za intenzivno osredotočanje nase, pri čemer porabljamo zelo veliko energije," pravi Fisherjeva in doda vsakomur znano dejstvo - zaljubljenci ne spijo, izgubljajo telesno težo, so motivirani kot še nikoli in ne prenehajo misliti drug na drugega. Izločanje manjših količin serotonina zbuja obsesivne občutke. Ni pa povsem jasno, kaj je vzrok in kaj posledica - ali izločanje večjih količin dopamina povzroči izločanje manjših količin serotonina ali nasprotno. Nismo se rodili zato, da bi bili srečni, poudarja antropologinja, temveč da bi se razmnoževali.

Privlačnost, ljubezen, zveza

Ti možganski sistemi - spolna privlačnost, romantična ljubezen in zveza za daljše obdobje -, lahko delujejo tudi v neodvisnosti drug od drugega. Nekdo je lahko z nekom vezan, do neke druge osebe čuti romantično ljubezen, seksualno pa ga privlači tretja. "Nekoč so moški z žensko imeli otroke, ko so šli na lov in srečali drugo žensko, so zaplodili otroke še z njo, da bi tako podvojili gene. Enako je veljalo za ženske, ki so z več moškimi dobile večjo varnost. Toda ljudje se lahko ognemo prešuštvu ali romantični ljubezni, čeprav je slednje zelo težko nadzirati," pojasnjuje Fisherjeva, ki je doslej napisala že dve uspešnici Prvi sek s (The First Sex) in Anatomija ljubezni (The Anatomy of Love), za njeno najbolj pomembno delo pa velja knjiga Zakaj se ljubimo: narava in kemija romantične ljubezni (Why We Love: The Nature and Chemistry of Romantic Love), ki je izšla pred nedavnim.

Moški drugačni od žensk

Moškim ugaja gledati, zato pornografska industrija cveti, pri ženskah se aktivira del možganov, pristojnih za spomine, zato si zapomnijo vse podrobnosti, ki so jih doživele v dvoje. Več milijonov let so moški le s pogledom presojali, ali so ženske primerne, da rodijo zdrave otroke. Za ženske je že več milijonov let najpomembnejše, da je partner dovolj zanesljiv, saj morajo otroka nositi devet mesecev in zanj skrbeti leta in leta. "Nekateri ljudje imajo večji seksualni nagon, drugi manjši. Nekateri se nenehno zaljubljajo, drugi redko. Tisti, ki proizvajajo več oksitocina in vazopresina v pravem predelu možganov, so sposobni vzpostaviti trajnejše in stabilnejše zveze. Ne bi bila presenečena, če bi ugotovili, da imajo odvetniki in igralci več testosterona od drugih ljudi in da se zaljubljajo pogosteje," je dejala Fisherjeva. Svoje študente pogosto opozarja, naj pazijo, s kom gredo v posteljo, saj tudi spolnost lahko zbudi romantično ljubezen. "V posameznih primerih lahko povečana količina testosterona, ki ga povzroči spolno vzburjenje, povzroči izločanje povišanih količin dopamina v možganih in spodbudi ljubezen. Ženski, ki ima mesece in mesece spolne odnose z moškim, do katerega ne čuti nič, se lahko naenkrat zgodi, da se vanj zaljubi. Orgazem pri ženskah dvigne raven oksitocina, pri moških pa vazopresina, kar je čutiti kot potešitev," je pojasnila Fisherjeva. Ljubezen je do neke mere mogoče celo napovedati, saj se radi zaljubljamo v skrivnostne ljudi - skrivnostnost je namreč povezana z novostmi, ki spodbujajo proizvajanje dopamina. Če želimo, da se nekdo zaljubi v nas, moramo z njim početi nove stvari, najbolj težavno pa je pospešiti proizvajanje dopamina pri drugem. Verjetnost, da nas zadene amorjeva puščica, močno zmanjšajo antidepresivi. Prozac, denimo, lahko povzroči proizvajanje serotonina in potlači željo, obenem pa zmanjša izločanje dopamina in s tem možnost, da bi se zaljubili. Človeka naredi ravnodušnega, ga pomiri in zatre njegova čustva, je za L"espresso še povedala Helen Fisher.

Title: Re: Meje.
Post by Rose on 07.04.2004 at 19:17:24

titud wrote on 07.04.2004 at 08:20:00:

:) Skratka, še bolj nakratko povedano, če je nezaupanje, ni prava pot.

Ampak, ne moreš se popolnoma položit v roke drugega, osebno tudi mislim, da gre za dve samostojni integriteti, ki se samostojno preobražata pod pritiskom mnogoterih vplivov. Ali pa gre mogoče tudi za to, koliko časa dobesedno in fizično naklonimo drugemu. Ali se v odsotnosti prisotnosti lahko magnetizem razmagneti (ne dobesedno).

Ali bi lahko rekli, da je zaupanje v bistvu lastna želja, potreba in praksa delitve časa z drugim. Spet moram aryana omenit, ko pravi, da je ljubezen, ko ugodiš drugemu. V bistvu je treba izpolnjevat potrebe drugega po zaupanju (ki je/izhaja iz fizične potrebe po vzajemni delitvi časa). Količinska kompatibilnost potrebe po zaupanju, maybe. :)

Title: Re: Meje.
Post by Rose on 07.04.2004 at 19:32:45

sinjeoka wrote on 07.04.2004 at 08:29:08:

... in ugotovila dvajset splošnih značilnosti ljubezni.
- zaljubljeni ljudje izgubijo občutek sebstva
- so nezmožni postaviti mejo med sabo in partnerjem
- ko gredo stvari dobro, so v ekstazi
- ko ljubljeni ne pride, so razočarani
- do partnerja se vedejo posesivno

Izločanje manjših količin serotonina zbuja obsesivne občutke.

Svoje študente pogosto opozarja, naj pazijo, s kom gredo v posteljo, saj tudi spolnost lahko zbudi romantično ljubezen. "V posameznih primerih lahko povečana količina testosterona, ki ga povzroči spolno vzburjenje, povzroči izločanje povišanih količin dopamina v možganih in spodbudi ljubezen. Ženski, ki ima mesece in mesece spolne odnose z moškim, do katerega ne čuti nič, se lahko naenkrat zgodi, da se vanj zaljubi.

Da je zaljubljenost stimuliran odziv? Obsedeno stanje, ki lahko nastane preko spolnosti, torej tam, kjer ni meja. :)

Title: Re: Meje.
Post by Lilith on 07.04.2004 at 22:09:38

Najprej o mejah v splošnem...
Iz zgodovine vemo, da so se vse vojne zacenjale predvsem zaradi neurejenih mej... in enako je na medosebni ravni...

Človek v svojem razvoju potrebuje neke gratifikacije, ampak ne za ceno odvisnosti od njih...le-te se mora osvoboditi. Namreč bolj kot smo odvisni od potrditev, manj smo svobodni.
In v obrambo svoje osebnosti moramo ustvarjalno in odgovorno urejati meje z drugimi.

Najbolj porušen je koncept mej v stanju zaljubljenosti, kjer dejansko pride do simbiotičnega zlivanja dveh oseb. Ampak na srečo je to stanje le začasno...in cim mine, lahko ponovno sledimo svoji življenjski poti oz. svojemu poslanstvu brez tovrstnih "distraktorjev".

Zdej pa še odgovor Kr-enmu...do kod si lahk dovoliš, ko si zaljubljen...
...verjetno si itak preveč dovolimo, ravno zaradi nastanka konfuznih meja....vendar je dobro v ozadju z racionalnim delom upoštevati, da se naša svoboda konča tam, kjer se pričenja svoboda druge osebe...in da je to od osebe do osebe različno....
Edini pravi način je do partnerja pristopiti odgovorno, s spoznavanjem partnerja kot osebe in s spoznavanjem njegovih mej...le-te nam bodo pomagale definirati, kje je naša meja v odnosu do njega.

Title: Re: Meje.
Post by titud on 08.04.2004 at 12:03:57

Mae wrote on 07.04.2004 at 19:17:24:

Ljubezen je, ko ugodiš drugemu ne v tem, kar si ta želi ali hoče, ampak v tistem, v čemer še sam ne ve, da mu ugaja. Da dva drug drugemu ugajata v ustvarjanju ugodja, ki je vsakemu od njiju še neodkrito.

Title: Re: Meje.
Post by sinjeoka on 08.04.2004 at 12:58:21

titud wrote on 08.04.2004 at 12:03:57:

;D ;D ;D ;D

jep

:-*

Title: Re: Meje.
Post by Rose on 08.04.2004 at 19:00:48

titud wrote on 08.04.2004 at 12:03:57:

:) Ja, seveda je še neodkrito, pa tut ti ne veš čist točen kaj mu počneš. Mislim, da gre v razmerju s pomočjo ljubezni al pa trpljenja, skratka vseh možnih začimb v razmerju, torej predvsem za (neodkrito) spoznavanje sebe (ali pa Njega). Ugodno je, ker je stimulativno, multidisciplinarno, zabavno, toplo. Razmerja so namenjena exploriranju svojih skrajnih meja ter spoznanju. Dojeti neko spoznanje je možno zelo globoko iz razmerja, ker si tam tudi preko telesne ljubezni zelo blizu, dojemljiv in ranljiv. V oddaljevanju od neodkritega imaš lahko srečo, da je vedno ugodno (ljubezen), v približevanju skrajnjim mejam lahko srečamo druge začimbe (čustva), ki niso nujno ugodne (neljubezen). Torej ja, ljubezen, ugodje, v procesu odstiranja neodkritega (samospoznavanja). :)

Title: Re: Meje.
Post by titud on 09.04.2004 at 08:26:52

Mae wrote on 08.04.2004 at 19:00:48:

Ugodje ne izljučuje trpljenja, ker trpljenje je clo vir ugodja, če je 'namenjeno exploriranju svojih skrajnih meja ter spoznanju', da je vsako od skrajnih meja mogoče presečt, da popolnega trpljenja niti popolnega ugodja skratka ni. Niti ga ni možno vzpostavit na tak način, da bi blo stopnjo trenutnega ugodja možno 'konzervirat', ker ta 'konzervacija' se lahko vzdržuje le na trpljenju povzročenem z odrekanjeam oz. (samo)omejevanjem.

Title: Re: Meje.
Post by Rose on 09.04.2004 at 21:12:04

:) To sem morala pa trikrat prebrat, ampak se mi neki matematično ne izide. Doslej smo zagovarjali tezo, da je ljubezen, če ugodiš drugemu, in da se ni dobro omejevat, sedaj pa smo prišli do tega, da je vir ugodja trpljenje, in da smo vedno na določeni stopnji trenutnega ugodja, ki ga lahko vzdržujemo "(samo) z omejevanjem". Mogoče moram še enkrat prebrat.

Rezultat exploriranja svojih skrajnih meja vidim v spoznanju kdo si, kaj hočeš, česa nočeš, kam greš, tako, da je preseganje teh meja lahko tudi v tem, da se z nekom razideš (ker si se spoznal in npr. odločil proti omejitvi (s tem ne mislim, da je avtomatično vsako razmerje omejujoče)), sicer meje niti nisi presegel, ampak razširil.

V vsakem primeru je meja, če si v jedru (točka z lastno krožnico), ali če si v preseku (meja večih množic). :)

Title: Re: Meje.
Post by siaj on 10.04.2004 at 16:50:27

Takole je Doreen Virtue napisala po nareku angelov:

"...Če si zamišljate, da so vrata vašega zapora odprta, že držite v roki ključ do svobode. Si upate zamišljati to svobodo, Ljubljeni? Molimo, da bi bilo tako, kajti ko boste na široko odprli vrata svoje ječe, boste tudi drugim omogočili, da pobegnejo, po čemer tako hrepenijo."

Title: Re: Meje.
Post by Edi on 12.04.2004 at 08:49:07

Mae wrote on 09.04.2004 at 21:12:04:

Kaj pa če majo fraktali kej veze s tem. ;D ;D ;D ;D ;D

Rose, preveč kompliciraš za moje pojme. Življenje je precej bolj enostavno.

Dovolj je da ljubiš in Da si tukaj zdaj.
;) ;) ;)

Title: Re: Meje.
Post by Lilith on 12.04.2004 at 11:22:32

siaj wrote on 10.04.2004 at 16:50:27:

Tole me pa sooča z lastno dvoličnostjo. :o

Title: Re: Meje.
Post by Rose on 13.04.2004 at 19:22:35

Gru Gru wrote on 12.04.2004 at 08:49:07:

Rose, preveč kompliciraš za moje pojme. Življenje je precej bolj enostavno.

Dovolj je da ljubiš in Da si tukaj zdaj.
;) ;) ;)

Ja, Edi, lahko tudi tako rečeš, sem bl analitičen tip, včasih sem pa še posebi razpoložena, kje je pa zdej meja med preveč komplicirat, pa glih prou, če nadaljujem v svojem stilu. Verjetno, da glih prou komplicirat sploh ne obstaja, sicer se ne bi reklo komplicirat. Ampak tko je vedno v pogovoru, en zaplete, drugi lahko še bl zaplete, al pa tut odplete, tko, da hvala za tvoj prispevek k odpletanju. Dovolj je da ljubiš, ... in da si tukaj zdaj ... ;) :)