Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Ali smo srečni ? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1078415188 Message started by Kr_eden on 04.03.2004 at 16:46:28

Title: Ali smo srečni ?
Post by Kr_eden on 04.03.2004 at 16:46:28

Verjamem, da je le malo ljudi, ki bi se upali pogledati globoko vase in se pri tem vprašati, ali smo res srečni, izpopolnjeni v tej naši duhovnosti, katero se igramo ? In to res, globoko vase je treba pogledati in se vprašati, resnično vprašati, s srcem.
Interesantno je, da večina misli, da jih ta njihova duhovnost resnično pelje na poti k sreče, da se razvijajo, da rastejo, vendar, kaj kmalu se pokaže, da stojijo na mestu ali pa celo nazadujejo.
Verjamem, zelo verjamem, da se je z našo globino težko spoprijeti, da je zelo težko iti globoko v nas same, kajti, nikoli praktično ne vemo kje smo, v kakšni globini se trenutno nahajamo in še bolj smešno je, ko večina misli, da je globoko, globoko v sebi, je pa v resnici samo en lasek pod svojo globino.
In to je samo vrh ledene gore.
Kajti, zelo lahko se je igrat in iti nekega duhovneža, se kao zavedat neke absolutne resnice, Boga, energije, to je še najlažje pri vsem tem, kajti, to je samo neki miselni vzorec, neki, ki nas trenutno izpopolnjuje, če nas res, in to, naj ne bi bila duhovnost.
Pa smo zares srečni v tem, v tej naši duhovnosti, v tem našem prepoznavanju boga ?
Ali smo zadovoljni ob vsej tej naši duhovnosti, s samim seboj, z življenjem, ki ga živimo, to je pa že nekaj popolnoma drugega.
Pa vprašanje, smo srečni ? smo duhovni, to je vprašanje na katerega lahko odgovori vsak sam, v sebi in to seveda začuti, vendar, ponavadi je tako vprašanje boleče, boleče za naš neprecenljivi ego, ki ga gladimo, božamo, presneto dobro čuvamo, a kaj, ko kar naenkrat nekdo dregne v nas in se nam takoj zatemni vsa duhovnost v nas in takrat pozabimo na Boga, na energijo, na srečo, na vse, samo, da naš ego, ki je trenutno ranjen izvrže iz sebe tisto, pravo egoistično stvar, da se lepo zaceli in se samemu sebi nasmeji ter si presneto dobro in zavajajoče reče, ha, pa sem mu posvetil.
Komu ?
To je tudi interesantno vprašanje, sosedu, onemu, temu ali nam samim, komu smo kaj dali s tem ?
Naš ego, pa veselo, poglajeno sedi in čaka na novo žrtev, mi pa v upanju našega egoizma mislimo, uf, tukaj sem pa zrasel, tale mi je dal za mislit !
Kakšna laž, kako nas je ego prenesel okrog, niti se ne zavedamo tega in še kar naprej živimo v iluziji, da smo zrasli, a v resnici, smo obstali ali pa padli enmalo nazaj.
Ja, ego.

In tako lepo, trpimo naprej in se varamo, a ni to lepo.

In kaj večina naredi za to, nič, skoraj popolnoma nič.

Oja, naredi pa, ko se dregne v naš ego, takrat pa cela veselica, štala, bojna oprema je že oblečena, misli delajo neverjetni trening razmigovanja zaspanega egota, takrat je stopnja največje bojne pripravljenosti, telo je vso napeto, mozeg dela 120 % vse samo, da se ohrani naš duhovni ego.

In nenazadnje, kaj v resnici naredimo za naš samorazvoj, za našo duhovnost, našo rast, ja, kaj naredimo ?
Gladimo ego ? Mogoče ali pač….
Napademo ko je ranjen ego ? Mogoče ali pač…..
Ali pa s samoprevaro vidimo našo rast, ego je hudiček, tudi tega je zmožen, ali pač…..

In navsezadnje, naše maske, ki jih tako veselo nosimo in kažemo, tukaj takšno, tam drugačno so že malo preumazane, najbolje, da si nadenemo nove, ego ima rad nove ideje, maske, prav posluh ima za to, kako lepo se mu zdi, ko z novo masko naredimo nov vpliv, ko naredimo nekaj koristnega za naš ego, ko ga takole lepo pogladimo in se prav v vsem srcu veselimo, kako lepo nam je uspelo in seveda pri vsem tem vidimo, kako duhovno rastemo, naša rast je neizmerno velika, naš ego pada, mostovi se podirajo, gradimo nove, boljše, bolj trdne in močne, ego izginja, rastemo, pravi duhovni učitelji že postajamo, a ego, ego lepo v ozadju igra igrico in nam pusti, da mislimo, da verjamemo.

In, naslednji stadij, ego čaka, da se ga rani, da ga nekdo rani in potem pokaže svojo moč, svoj navdih in zraven nam maže oči, da to je duhovno, da to je koristno za naš razvoj, našo rast, našo duhovnost.

In, mi verjamemo.

Zavedeni smo, verjamemo in ne naredimo prav nič, za nas, za našo srečo, za naš duhovni napredek.

In naša duhovna rast…………..hehehehehe

En lep egovski pozdrav ;D

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 04.03.2004 at 17:15:20

To bo sedaj mičkeno off topic, ampak še vedno o sreči.
Ker jaz po pravici povedano ne vem kaj dosti o duhovnosti v tem smislu kot je ponujena na tem forumu.

Ampak nekaj vem. Globje kot sem v nekem trenutku sposobna občutiti bolečino, močnejšo srečo lahko občutim v nekem drugem.
In če je bistvo te duhovnosti, da dosežeš neko stanje popolne harmonije s seboj in okoljem (ne vem, če to drži, samo špekuliram), potem jaz nočem doseči tega.

Želim si trenutkov maksimalne sreče. In zato potrebujem tudi trenutke maksimalne bolečine. Ker enega brez drugega si ne znam predstavljati.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Pegasos on 04.03.2004 at 17:37:54

ZELO ;) ;D ;D ;D ;D ;D :-*

Oceans of Love

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by DaBi on 04.03.2004 at 17:41:52

Pegasos wrote on 04.03.2004 at 17:37:54:

ZELO ;) ;D ;D ;D ;D ;D :-*

Oceans of Love

:-* :)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by miha- on 04.03.2004 at 19:23:47

js tko vidm kje sm, k pogledam zivljenje, svojo realnost,odzivanje okolice name, tako vidm kje sm..
kajti to je odsev "mene"..
svet je zrcalo..
clovk sebe ne more vidt pa ce se nevem kako trudi, ko se pogleda v zrcalo , pa se uvidi..
in prav tako ne mores sebe ocenit glede na to k pogledas vase "kje si"...

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 04.03.2004 at 19:33:42

A potem ti tudi drugi povedo, ali si srečen? ???

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by en_bk on 04.03.2004 at 20:03:58

Saj je tole tudi najbrž malček izven konteksta, pa kaj potem.
Zakaj imam občutek, da se duhovnost smatra kot neka vdanost, medlost, prezir, posmehovanje, zanikanje, sramovanje, zatiranje svojih...kaj...čustev, hotenj, strasti, reakcij..kot nek trans, neka maski podobna bebava grimasa, ki naj bi ponazarjala ..hm... nasmeh?, zadovoljstvo?, vzvišenost?..nad čem?..nad zanikanjem trenutka v pričakovanju olala nečesa?..česa?.
A ni duhovnost to, da ljubiš..sebe, nekoga, mogoče tudi vse ali pa ne, da ujameš večnost v trenutku, se veseliš, hrepeniš, jokaš, poslušaš travo rast, neguješ otroka v sebi, si strpen, si spravljen, oproščaš, se jeziš, žalostiš, se učiš, si močan, šibak, strasten, umirjen, vihrav, ponižen, odločen, iščoč, otročji, resnoben, zadovoljen...skratka...da živiš to življenje sedaj ta trenutek?. Ali bi to lahko bilo...biti srečen..tudi zate?
:'(

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by arelena on 04.03.2004 at 20:10:10

:-* :)včasih sem neumna ,včasih noro pametna,včasih le nora...včasih mi je hotelo počiti srce od žalosti ,včasih sem jezna in včasih....celo SREČNA...in vse to sem JAZ...vse to si upam biti in srečna sem ,ker imam zavestno izbiro :-*

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by en_bk on 04.03.2004 at 20:20:39

arelena wrote on 04.03.2004 at 20:10:10:

ali si srečna, ali srečna, ker imaš svobodno izbiro ;)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by sinjeoka on 04.03.2004 at 20:25:53

en_bk wrote on 04.03.2004 at 20:03:58:

si napisal tudimoje misli, zato dovoli, da se pod tvoje pisanje podpisem tudi jaz

sinjeoka

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by en_bk on 04.03.2004 at 20:31:55

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 04.03.2004 at 20:51:01

en_bk wrote on 04.03.2004 at 20:03:58:

A ni duhovnost to, da ljubiš..sebe, nekoga, mogoče tudi vse ali pa ne, da ujameš večnost v trenutku, se veseliš, hrepeniš, jokaš, poslušaš travo rast, neguješ otroka v sebi, si strpen, si spravljen, oproščaš, se jeziš, žalostiš, se učiš, si močan, šibak, strasten, umirjen, vihrav, ponižen, odločen, iščoč, otročji, resnoben, zadovoljen...skratka...da živiš to življenje sedaj ta trenutek?. Ali bi to lahko bilo...biti srečen..tudi zate?
:'(

Ne vem, če je to duhovnost... Zame je vse to, kar si opisal polno življenje, znotraj katerega (in edino znotraj katerega) si lahko tako srečen kot tudi nesrečen. In edino takšno življenje si tudi sama želim živeti.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by miha- on 04.03.2004 at 21:23:58

Lilith wrote on 04.03.2004 at 19:33:42:

A potem ti tudi drugi povedo, ali si srečen? ???

ja ni glih tko direkt z besedam ,ampk bolj neposredno..

in ne pomen to da sm js od "okolice" odvisen, kaksen sem, "okolica" mi samo pokaze stanje..

gre se za to ko kr_edn pravi da nej pogledamo vase ,res globoko, da vidmo kaksni smo.. no nekateri tega ne moremo /znamo:)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by bp on 04.03.2004 at 23:17:24

Treba je zivet in cutit in se veselit in jokat pravi en bk. Lilith pa pravi, da brez mocnega trpljenja ni mogoce obcutit niti velikega veselja. Uff, tole bo pa hudo, poleg vsega drugega, kar se ta trenutek vrti v moji glavi ...

Jest sem se kot mulc navadil oz. s precej truda pripravil do tega, da se ne sekiram za težave mojih staršev, da sta to dve odrasli osebi, ki sta odgovorni zase in da kljub vsem poskusom, da bi me vpletla noter, to niso moji problemi in to ni nekaj, kar bi moral jaz občutit in reševat. Ko sem uspel to rešit, sem se uspel znebit tudi nekaj težav, za katere so vsi govorili, da so psihosomatske, pa zato niso bile čisto nič manj resne in zoprne.
To, da sem se uspel tega rešit, pa je zgleda terjalo tudi svoj davek (no lahko pa ima vse skupaj tudi povsem druge korenine). Približno takrat, ko sem se uspel distancirat od problemov doma in z njimi povezanega trpljenja, sem se zgleda uspel distancirat tudi od pričakovanja, veselja, navdušenja, radosti. Skratka ves čas sem nekje ostajal nekje v svoji coni udobja in si nisem upal narediti koraka ven ne v eno ne v drugo stran. Občasno me je kaj sicer spomnilo na to, da mogoče ni vse v redu, recimo Trierjev Lom valov (ki sem ga, mimogrede, spet gledal na TV danes ponoči), ali Bergmanove Divje jagode, ali pa par knjig, ki so se me na nekam nivoju dotaknile, vendar zaradi tega iz kinodvorane oz. sobe vseeno ni odšel drug človek.

Problemi so se seveda pojavili v odnosih. Na vse silovite čustvene reakcije in izraze navdušenja in zanesenosti, sem sam uspel ponavadi spraviti iz sebe kvečjemu prijazen nasmešek. Na črn obup (včasih tudi zaradi mojih reakcij) in jok, pa sem jaz občutil kot manjše težavice, ki bodo minile. Ok, tudi to bi bilo lahko čisto v redu. Ampak jest sem dobival včasih občutek, da s tem ljudi okrog sebe dušim. Všeč mi je bilo njihovo veselje in navdušenje, ni me vedno zmotil jok in obup. Sem si zgleda želel, da bi tudi sam spet začutil podobno, kot sem nekoč znal (ja se spomnim še tako svojih pričakovanj, navduševanj,veselja, kot tudi razočaranj iz otroštva, in verjemite mi, da je brez njih svet veliko bolj pust). Če mi je kdo postal s časom bolj podoben v reakcijah, pa mi ni bil več tako zanimiv kot oseba. (Vsi, ki v tem vidite kakšen vzorec, imate najbrž čisto prav).

Kot mulc sem pokritje za te svoje reakcije našel, košček tukaj, košček tam, nekaj stoicizma, pa čez malo budizma (okleščenega vsega hindujskega hokus pokusa), pa morda še česa manj omembe vrednega. In trenutno zgleda lomim te okvirje in puščam, da se moja praznina razlije tudi zunaj njih (al še ne?).

Pravzaprav sem hotel tole formulirat kot vprašanje, pa mi zgleda to ne ratuje najbolje, zgleda da omenjeni okvirji niso najboljši za postavljanje vprašanj, so boljši za dajanje hitrih odgovorov, tako da bolje, da se vrnem k sebi. Ja zadnje dni se bojim, da se mi vrača astma, tisto psihosomatsko prekletstvo, ki je precej zaznamovala moja mlada leta, pa potem na srečo izginila. Je spet psihosomatska, je spet znak nesposobnosti reševanja mojih čustvenih problemov? Je manifestacija globokega nezadovoljstva z mojim sedanjim življenjem, ki se ni uspelo izraziti drugače? (hmm, kako naj nek vsaj budistični simpatizer prizna, da je globoko nesrečen in da v resnici trpi :))

Crying is a puzzler, je menda mogoče najti nekje med zapiski Charlesa Darwina, ko je ta kot prvi poskušal najti evolucijski pomen posameznih človeških čustev. Pa tudi bolj moderne razlage, ki govorijo o prestrukturiranju strukture navezanosti vsaj na prvi pogled niso čisto prepričljive. Je vse tisto trpljenje in jok, do katerega pride, preden izgubimo neko osebo, na katero smo se navezali, samo spraševanje v smislu, naj ostanem ali grem? Kam? Zakaj? Poskus, da bi se končno spremenil? Čustveno izsiljevanje? Se sploh lahko spremenim, ali sem že preveč lesen, otrdel in otopel? Bi se moral spremenit?

Ja rad bi se spet veselil stvari, kot sem se jih ko sem bil še otrok. Me ljudje v moji bližini, ki so tega še vedno sposobni vedno spravijo v dobro voljo. Jim mogoče malček zraven tudi zavidam. Ampak njihovega obupa pa vseeno ne bi želel občutit. Evforija, ekstaza, tega ni na meniju, kelner pravi, da tega v kuhinji ne pripravljajo. Ampak mi tudi ni treba za to plačevat z obupom in žalostjo, če je to, kar trdi Lilith res.

Ali sem srečen? Jest sem zelo srečen. In spet nisem srečen. Moja čustva morda niso tako intenzivna, kot pri kom drugem, ali pa je vsaj njihivo prepoznavanje in vstop v zavest bistveno ovirano. Sreča je zame en tak rolercoaster, greš gor in potem spet navzdol. Včasih si želim malo bolj divje in vznemirljive vožnje, ampak to še ne pomeni, da si želim biti srečen ali nesrečen.

Se mi zdi, da na tole ne bom nasel enostavnega odgovora.

Samo moje razmišljanje, vpranja sicer niso čisto retorična, ampak ne pričakujem, kakšnega odgovora. Bom pa čisto vesel vsakega komentarja.

bp

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by gape on 04.03.2004 at 23:44:43

a ti si srečen kreden ???

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 05.03.2004 at 08:11:04

bp

Tudi tole bo samo razmišljanje in ni nujno, da bo pravo zate... ker kljub tvoji pogumni izpovedi pravzaprav še zmeraj ne vem prav veliko o tebi kot osebi.

Kaj če ne bi vzeli distanciranja kot človekov zavestno dosežen uspeh, pač pa kot nekaj, kar se mu zgodi, da lažje preživi v določeni situaciji...
In to distanciranje nadomesti prejšnje simptome - psihosomatske...

Če bi to lahko držalo, potem je možno, da se psihosomatika sedaj vrača ravno zato, ker se v tebi ponovno prebujajo močnejša čustva, ker se nekaj v tebi spet odpira in zato distanca bledi...

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by lola on 05.03.2004 at 08:32:51

bp, tvoje pisanje sem doživela kot pristno in iskreno razmišljanje, morda celo izpoved. In bolj ko berem, bolj se mi zdi, da potrjuješ to, kar je Lilith napisala. Nekako namerno si si prepovedal, si se odrekel intenzivnim bolečim čustvom, posledično pa tudi čustva zadovoljstva, sreče niso več tako močna.

Jaz sem sedaj v obdobju svojega življenja, ko silno intenzivno doživljam stvari, ljudi in dogodke v svoji okolici in bližini. Doživljati to moč čustev je naporno, povzroča zmedo v meni. Dogajajo se mi nove stvari in se ob tem učim odločati, sprejemati, reči ne. In v vsej tej zmedi in veliki stiski, ki jo doživljam, uspem v nekaterih trenutkih občutiti močno zadovoljstvo in hvaležnost za nove možnosti. Je to sreča? Ne vem. Čutim tudi močno hrepenenje, ali izpolnitev hrepenenja vodi k sreči?

miha- wrote on 04.03.2004 at 19:23:47:

clovk sebe ne more vidt pa ce se nevem kako trudi, ko se pogleda v zrcalo , pa se uvidi..
in prav tako ne mores sebe ocenit glede na to k pogledas vase "kje si"...

Morda se res ne moreš videti, pa vendar ČUTIŠ! Nihče drug ti ne more povedati, kaj sam čutiš.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 05.03.2004 at 08:38:12

miha- wrote on 04.03.2004 at 21:23:58:

in ne pomen to da sm js od "okolice" odvisen, kaksen sem, "okolica" mi samo pokaze stanje..

Tudi jaz težko razumem, kako bi ti lahko okolje pokazalo tvoje občutke, čustva...

Mene okolje kvečjemu ovira v mojem pristnem stiku s samo seboj - sedaj govorim izključno o občutkih in čustvih.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by sidha on 05.03.2004 at 09:01:44

Mi nismo fizična bitja, ki doživljajo duhovno izkušnjo,
temveč smo duhovna bitja, ki doživljajo fizično izkušnjo. ;)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by DaBi. on 05.03.2004 at 09:11:31

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by sinjeoka on 05.03.2004 at 09:22:02

sidha wrote on 05.03.2004 at 09:01:44:

Mi nismo fizična bitja, ki doživljajo duhovno izkušnjo,
temveč smo duhovna bitja, ki doživljajo fizično izkušnjo. ;)

fizika, kemija in matematika so že tako daleč, da so materijo že uspeli opisati skozi energijo

zatorej se mi zdi delitev na materialni in duhovni svet počasi brezpredmeten ... je enostavno oboje ... zgodba o napol polnam ali napol praznem kozarcu

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Edi on 05.03.2004 at 09:29:15

sinjeoka wrote on 05.03.2004 at 09:22:02:

ja delitev je pomembna iz tega vidika, da materija, sama kot taka ni delujoča sila, medtem ko duhovni svet še precej vpliva na materijo... ;)

Pa tud vsega sodobna znanost še ni vsega dokazala, predvsem se trudi dokazati... ;)

Ker v svetu, je še toliko fenomenov, ki so še vedno le fenomeni, čudeži al kakorkoli to imenuješ in vse te stvari sodobna znanost še ni uvrstila v svoje enciklopedije ali bukvice znanja.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by sinjeoka on 05.03.2004 at 09:31:20

Gru Gru wrote on 05.03.2004 at 09:29:15:

nisem napisala, da je znanost racionalizirala vse odgovore...

materia kot energija .. je ravno tako delujoča sila...

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Bardo_Thodol on 05.03.2004 at 09:52:48

Razdelitev na duhovni in materialni svet je le provizoričen pripomoček za našo boljšo orientacijo v svetu. Zadeve pač iz metodoloških razlogov razdelimo, ker potem lažje opazujemo en del posebej in ločeno od drugega. Najbolj hecno pa postane, ko začnemo verjeti, da sta dejansko ločena. 8)

Podobno naprimer ločimo barve na rdečo, modro, rumeno, čeprav gre v vseh teh primerih za odraz ene in iste elektromagnetne sile ki niha z različnimi frekvencami.

Materija in duh sta v bistvu dve strani istega kovanca.
Ko plačujemo, ni smiselno predpostavljati eno stran kovanca pred drugo, to storimo le v primeru, kadar hazardiramo in stavimo ali na cifro ali na grb.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 05.03.2004 at 09:56:25

A se komu zdi, da je pisanje o materiji in duhovnosti veliko bolj varno kot pisanje o lastni (ne)sreči? ;D

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Bardo_Thodol on 05.03.2004 at 10:00:17

Lilith wrote on 05.03.2004 at 09:56:25:

A se komu zdi, da je pisanje o materiji in duhovnosti veliko bolj varno kot pisanje o lastni (ne)sreči? ;D

Če se nekdo počuti nesrečnega zaradi "prevelike" vpetosti v materialni svet in ker se mu zdi, da mu manjka duhovnosti, potem je vzrok za nesrečno počutje najbrž v zgrešenem pojmovanju duha in materije.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 05.03.2004 at 10:08:53

Bardo_Thodol wrote on 05.03.2004 at 10:00:17:

S tem se pa nikakor ne strinjam. Čisto vseeno je, kaj si jaz predstavljam pod "duhovnost" in kaj pod "materija". Sama najbolj čutim, kaj mi v danem trenutku manjka, in mi je vseeno, če tisto poimenujem duhovnost, materija ali pa čisto drugače. Glavno, da se zavedam bistva tistega.
Priznam pa, da je zavoljo medosebnih odnosov fino, če imamo vsaj približno isti besednjak.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Bardo_Thodol on 05.03.2004 at 10:19:14

Lilith wrote on 05.03.2004 at 10:08:53:

Ali lahko kaj še bolj vpliva na naše (ne)srečno počutje, če ne ravno naše predstave. Predstave odločajo o tem ali bomo nekaj sprejeli z veseljem ali žalostjo, ali bomo srečni ali nesrečni.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by sinjeoka on 05.03.2004 at 10:38:48

Če sem srečna ...

včasih zelo, včasih pa ne ...

čustva so pri meni zmeraj zelo močna .. tako zaljubljenost, kot bes, žalost, razočaranje, veselje ...

... sem imela kar dolgo obdobje v puberteti, ja govorim o 7 letih, ko sem bežala pred vsem .. eno samo boleče obdobje ... bolj ko sem poskušala pobegint bolj je bolelo .. dokler nisem enga dneva rekla .. ok crappity smacking what pa naj boli ... in je nehalo bolet ... samo do duševnega miru sem bila pa daleč ...

Sem se v lajfu naučila to ... ni sreča tisto kar iščem, ni bolečina tisto kar hočem ... iščem zadovoljstvo in duševni mir ... sreča (evforija) nesreča (depresija) sta samo dve .. hm skrajnosti, ki se pojavita ... jaz pa iščem harmonijo ... in najlažje jo nekako dosežem s tem, da si dovolim doživeti obe skrajnosti

I hope this makes any sence at all :)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by en_bk on 05.03.2004 at 10:40:39

Danes sem za današnji dan potegnil angelsko kartico "Očiščenje" /pravzaprav jo je žena zame, ker sem še spal, ker imam ta teden službo popoldne/, ki pravi takole:

Očiščuje me bleščeča svetloba moje Duše
Naša Duša je Notranje Sonce, ki nas obseva in s svojo bleščavo razpršuje vse negativno. Osvobaja nas težkih spominov, očiščuje duha in telo. Žari z ljubeznijo in lepoto; njen sij preveva slednjo celico našega telesa.

Je kao eno drobno vodilo za čez dan, mogoče mičkena vzpodbuda, opozorilo ali pač samo lepa misel. Jo imam nekje v bližini, da lahko večkrat pogledam, kaj mi piše. Naslednji dan pa potegnem neko novo in tko. Zakaj sploh opisujem to; ker nimam pojma, kako začeti, kako izraziti, kar bi rad. In kaj bi rad? Izrazil svoj pogled na živeti življenje v želji, da bi mogoče to komu kdaj koristilo, ali pa da bi mi kdo povedal, kje in kako sekam mimo.
Moje mnenje je, da distanciranje od problemov ali njihovo potlačevanje ne pomeni, da sem jih premagal, da jih ni, ampak, da se prilepijo nekam v ali name in dušijo mojo pozitivnost...npr. ljubezen ali kaj drugega, ki je ne morem več izražati nasploh ali pa v taki silovitosti, kot bi želel. Ta distanca ali potlačevanje duši polnost živetja življenja. Menim, da moram pod nujno te probleme /stare zamere, jezo, bolečino...kaj vem kaj še/ ne zanikat, ampak ozavestit, se jih zavedat, izživet..in odpustit, odplavit od sebe...naredit prostor ali za nove ali pa za..hm...ljubezen. Pokopat pretekle zamere ne pomeni pokopat nekam vase, v svojo podzavest, ampak jih razbliniti, izničiti, se jih osvoboditi. Ali je to spreminjanje vzorcev, ne vem, vem pa, da je potem življenje lepše, lahkotnejše, bolj prijetno, radoživo in polno. In potem lahko občutiš veličino in moč čustvovanja, pa naj bo skozi smeh ali pa jok. Prenehaš biti zombi, ki samo je, pa ne živi. Kako pa to doseči, je vprašanje najbrž. Bi rekel, da najprej s poštenim odnosom do sebe, z ljubeznijo do sebe, z oproščanjem najprej sebi, z blagostjo do sebe, z razkrivanjem sebe...pa..kaj vem...potem vse to drugim, pa s pomočjo terapevtov, z učenjem, z odprtostjo, ponižnostjo, z meditacijo, poglabljanjem vase, regresijo...odvisno od stvari, ki jih moram ozavestiti, spremeniti, izboljšati, prerasti, pozabiti, ovrednotiti.

Ali je to lahko to, ali vsaj kaj takega? bp?

en bk
:)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Devi on 05.03.2004 at 11:01:14

Meni se zdi, da so čustva po svoje precenjena. Jaz jih imam kr dosti, pa lahko v istem dnevu doživim cel spekter od depresije do evforije (tud po večkrat če je treba), samo sreča v takih čustvenih razponih sploh ni nujno prisotna.
Meni se zdi, da je sreča povezana s sposobnostjo za ljubezen, ne za čustva.
Bit rad, to kar si in tam, kjer si in s tem, kar je.
Trpljenje, lesenost, otopelost, otrdelost, (kot praviš bp), se mi zdijo stanja nekih čustvenih vrtincev, ki kopičijo neko čustveno bolečino in lahko postavljajo pogoje, kje srečo doživimo al pa določajo pogostnost njenega pojavljanja, na sposobnost za srečo pa se mi zdi, da nimajo vpliva.
Jaz svojo srečo doživim običajno, ko jo najmanj pričakujem, ko sprejmem, kar je, ne da bi razumela kaj sploh je al pa zakaj in se mi je že zgodilo, da sem sredi najgloblje žalosti jokala od sreče.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by sidha on 05.03.2004 at 11:14:09

Ena modra, sicer ukradena ;D

We are not to become something--we are already it. It is God's gift.
Because there is nowhere to go and nothing to achieve, you can celebrate. ;) ;D ;D

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by lola on 05.03.2004 at 11:59:17

Devi wrote on 05.03.2004 at 11:01:14:

Meni se zdi, da so čustva po svoje precenjena.
Meni se zdi, da je sreča povezana s sposobnostjo za ljubezen, ne za čustva.

Jaz pa mislim, da do čustev težko najdemo pravo mero pozornosti - včasih/nekateri jih precenjujemo, včasih/nekateri pa podcenjujemo, nekako se gibljemo v skrajnostih.

Ljubezen jaz povezujem s čustvi, ne razumem, kako naj bi bila sreča povezana s sposobnostjo za ljubezen, ne za čustva.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by soncnica on 05.03.2004 at 12:34:25

Pozdrav vsem!

Ne vem, kam pelje pot. Kam oditi in kaj storiti, da bi bil srečen. Včasih sem včasih ne. Odvisno od vremena, soljudi, lune... Ja, tako je - vsaj pri meni. Nihanje.

Ne vidim povezave med "duhovnostjo" in srečo. To nima veze. Pomembno je takšen si kot osebnost. Mogoče vplivajo tudi geni - nagnejnost k depresiji. In po mojem mnenju največ "dediščine" dobiš v otroštvu.

Kakor jaz razumem, na "koncu" poti ni sreče, ni žalosti, veselja, obžalovanja, čustev...
Konec vseh želja...

To vem teoretično iz knjig, ki sem jih prebrala. Kako je "v resnici" pa ne vem. No, pot je še dolga.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Devi on 05.03.2004 at 13:32:10

lola wrote on 05.03.2004 at 11:59:17:

Ljubezen jaz povezujem s čustvi, ne razumem, kako naj bi bila sreča povezana s sposobnostjo za ljubezen, ne za čustva.

Po najboljši volji ti ne bi znala zdajle razložit, kaj sem misla, ne da bi se vmes tolk zapletla, da še same sebe ne bi več razumela ::)
Men je Ljubezen nekej čist druzga kot čustvo, sam mogoče pa beseda ljubezen sploh ni prava, mogoče bi mogla napisat sposobnost za resnico al pa za vero, kej unega viskoletečega, o čemer skos govorimo, živimo pa tak redko, kar ne začutimo, ampak smo...
itd po poteh moje zbrke ;)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Pegasos on 05.03.2004 at 14:30:07

sidha wrote on 05.03.2004 at 09:01:44:

Mi nismo fizična bitja, ki doživljajo duhovno izkušnjo,
temveč smo duhovna bitja, ki doživljajo fizično izkušnjo. ;)

bravo sidha, vsaj en, k vid :-*

p.s. bi rekla, da je za srečo list ali dva papirja popisana prvi znak, da sreče NI!!!! ;)
Nehajte nakladat, pa se rajš še enkrat vprašte, JA ali NE?
Če je odgovor ne, nehajte pisat liste in liste (KrEden??),
pa rajš za to kaj naredi :-*
Evo, jst ti pošiljam :-* če ti bo kaj pomagal :-*

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by bp on 05.03.2004 at 14:38:35

Lilith wrote on 05.03.2004 at 08:11:04:

Kaj če ne bi vzeli distanciranja kot človekov zavestno dosežen uspeh, pač pa kot nekaj, kar se mu zgodi, da lažje preživi v določeni situaciji...
In to distanciranje nadomesti prejšnje simptome - psihosomatske...

Če bi to lahko držalo, potem je možno, da se psihosomatika sedaj vrača ravno zato, ker se v tebi ponovno prebujajo močnejša čustva, ker se nekaj v tebi spet odpira in zato distanca bledi...

Niti ni slo tolk za moja zavestna prizadevanja, kakor za en bes, ki se je kopicil v meni, pa mu nisem znal najti vzroka. Je pa ta bes povsem izginil, ko sem spremenil pogled na tisto kar se je dogajalo in mojo vlogo v tem.

Ni pa to povezano s spremembo intenzivnosti mojih obcutenj, to je bila pa po mojem precej postopna sprememba in ce gre za obrambno reakcijo, je le ta zelo dalec zunaj polja moje zavesti in zavedanja, tako dalec, da o tem sploh ne bi znal kaj dosti povedat.

bp

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by arelena on 05.03.2004 at 18:46:19

:) :D :ovčasih sem nesrečna,včasih me boli srce,drugič sem noro pametna ,včasih pa pametno nora,včasih sem le nora,včasih sem jezna in včasi celo SREČNA...vse to sem JAZ in ZAVESTNA izbira je moja...res sem srečna,ker si upam biti to ,kar čutim :) :D :-*

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Rose on 05.03.2004 at 21:37:47

Občutenje notranjega miru, ko si povezan in zadovoljen s seboj, zavedanje diha, obstoja, življenja. To, da mi good fortune omogoča, da ne živim na vojnem območju, da si lahko kupim banane in surfam na netu, da grem lahko poleti na Hvar ali Brač, prinesem od tam sivko in filigran ... A veš kakšen je občutek, ko si npr. po treh tednih (al pa po enem, če ne gre več) na morju, ves poln energije, ves cvetoč in žareč in lep. Ko si calm. Ta isti občutek je v morskem zraku, vidljivost na obzorju, toplota, sol. Sonce, svežina, nasmeh. Vse to je samo prispodoba za notranjo izpolnitev in mir v mislih in mir v srcu. Ko občutiš notranji mir, ko si zadovoljen s seboj, to je največja sreča. Šele sekundarno lahko kot tak, torej zadovoljen človek iščeš, najdeš in gradiš naprej npr. neko skupno srečo z nekom. Šele sekundarno, ker če ni izpolnjen primarni pogoj, potem obvezno pride do tega, da krivimo partnerja za morebitne skupne probleme in za svojo nesrečo. Sreče ne smemo iskati pri drugih ter biti v tem smislu odvisni od drugih. Sreča ne sme biti pogojna. Srečen moraš biti sam in potem lahko srečo deliš z drugim (a ni tko nekako?). Z duhovnostjo iščemo notranji mir zaradi lastne brezpogojne sreče. Kdor pa se o povezavi med obema sploh ne sprašuje, morebiti zagovarja pogojno definicijo sreče t.j., da jo išče zunaj sebe, kar pa lahko pomeni, da je ravnotako srečen, če so ti pogoji izpolnjeni. Zame je primarno to, da sem notranje mirna in zadovoljna, torej sem, srečna. ;)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Pegasos on 08.03.2004 at 16:16:40

JA, notranji mir, JE SREČA, with no arrguments :-* :D ;D

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by LittleStar on 09.03.2004 at 09:48:43

Vsekakor je notranji mir sreča. Tista otroška zaupljivost v svet, življenje..., pa ne naivnost, temveč vedenje o tem, da te življenje lahko prizadene, pa se ga kljub temu veseliš ter mu greš naproti. Všeč mi je stavek, da je sreča naravno stanje. Je res. Je dobra volja kar tako, brez razloga.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by aryan on 09.03.2004 at 09:53:55

wrote on 09.03.2004 at 09:48:43:

sam vseen je ocitno, da trenutno nimamo te srece. slej k prej se vprasamo zakaj? in ze s tem k smo se vprasali smo indirektno priznali da obstaja razlog zakaj ne. kjer je razlog zakaj ne obstaja tudi razlog zakaj je nekdo srecen. ko odpravmo razlog zarad katerga nismo srecni in ko delujemo tako, da smo lahko srecni smo lahko dejansko srecni... in ne o sreci le sanjamo... dokler se ne zbudimo.

Hari bol.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by LittleStar on 09.03.2004 at 10:07:13

wrote on 09.03.2004 at 09:54:22:

In tako lepo, trpimo naprej in se varamo, a ni to lepo. ;D

A ni ta srča, ta notranji mir, naprej potisnjen od egota ???

Notranji mir je stanje, ki lahko nastopi le tedaj, ko si v skladu sam s seboj, USKLAJEN s tem, kar si, kar počneš, kar ti je dodeljeno, torej S STVARNOSTJO. Ne s svojimi predstavami o stvarnosti!

Ta mi je dobra: "Live free or die!"

In kako gre to skupaj? Cja, pridet do tja, ko se naveličaš svoje bolezni, to pa terja čas in pa mnogokateri ovinek (nekateri pač težje spustimo svoje iluzije ;D). Fredom=nothing left to lose.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Pegasos on 09.03.2004 at 16:09:58

wrote on 09.03.2004 at 09:54:22:

In tako lepo, trpimo naprej in se varamo, a ni to lepo. ;D

A ni ta sreča, ta notranji mir, naprej potisnjen od egota ???

...ja seveda, kaj bi se lahko pa od tebe pričakovalo, kot to, da moraš vse popluvat. Očitno ti je TVOJ EGO zrasel čez in čez glavo, ampak tud očitno ti je všeč. Raje prišparaj te svoje egotrip komentarje za na svoj topic, pa tam delaj temo ;)

Če ti nisi sposoben biti srečen, ne nas potem zmetat v isti koš kot si ti, ker jst, na primer, definitivno NE SPADAM v isti koš, pa verjetno se bo še kdo strinjal. ;D

Ti se kr bediraj, sam ne potem blatit še ostale :-*

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by miha- on 09.03.2004 at 20:10:59

Devi wrote on 05.03.2004 at 11:01:14:

ja ja js bi rd kle se komentiral (pac z svojimi besedami) da

sreca je lahko misljeno kot custvo.. to je tisto
kar ne mors bit skos, skos bit srecen v tem smislu je iluzija.. ponavad tok k je plusa , tok je pol minusa..

kar pa vas dosti kle opisuje sreco kot ubistvu stanje zavedanja tega, da mi nismo custva, da pac custva so "napotki" nasemu duhu, (ki se uci fizicno izkusnjo) in si dovolimo jih ziveti..(in ne tlacit)
torej ta "sreca" je ubistvu pac zavedanje tega, in tut neke vrste svoboda pol, obcutek svobode...
k recimo js sm posteku da ma trpljenje tut svoj namen, in glih tok je pomembn k veselje al karkol..
custva v osnovi ljudje delimo na pozitivna in negativna, v Resnici taka delitev cis brezvezna,oz je sploh ni(je sam clovekova potreba po predalckanju) ce te kej spikne, lah to vzames kot motiv da neki postekas. al nevem.. oz takrt k ti bo najbol slabo, sele takrt bos prpravlen v seb neki spremenit(ce se pac zavedas da je vse v nas samih), ce bi ti blo cis skos lepo, nebi imel zelje po spreminjanju,nekako bi stagniral.. al nevem

zdj pa se to vse kar sm napisu ZANIKAM

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by gape on 10.03.2004 at 00:11:21

za kaj bi pa zaniku?

sej si lepo napisu ...

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Pegasos on 10.03.2004 at 08:52:27

miha- wrote on 09.03.2004 at 20:10:59:

so "napotki" nasemu duhu, (ki se uci fizicno izkusnjo) in si dovolimo jih ziveti..(in ne tlacit)
......................., ce bi ti blo cis skos lepo, nebi imel zelje po spreminjanju,nekako bi stagniral.. al nevem

maš prav, ampak glede tega, ....če bi nam blo skos lepo....
jst npr. (edino čez sebe lahko povem), sprejemam tudi tisto špikanje - kot si reku- ampak sem kljub temu srečna, če me ego hoče prepričat, da je užaljen, se moram pač malo borit z njim(pa niti ne veliko, ker mi ne vlada več) in vem, da moram čutiti v sebi SREČo. Tko da, JA, kot pravi pregovor - ČE BOŠ VEDNO HODIL ČEZ LUČ, NIKOLI NE PRIDEŠ DO CILJA. POT TE MORA ODPELJAT TUDI ČEZ TEMO, DA SI PRIDOBIŠ MOČ in ZNANJE ;)

Zakaj? Ker težke življenske stvari naredijo človeka močnejšega in srčnega.
Sreča je tudi, ko imaš sebe rad. Da ne bo pomote, ni mišljena narcisoidnost ;)

Predvsem pa je sreča : ČISTA VEST, ODPUŠČANJE, SOČUTJE - LJUBEZEN :-*

Oceans of Love ;D :-*

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 10.03.2004 at 11:39:19

Pegasos wrote on 10.03.2004 at 08:52:27:

jst npr. (edino čez sebe lahko povem), sprejemam tudi tisto špikanje - kot si reku- ampak sem kljub temu srečna, če me ego hoče prepričat, da je užaljen, se moram pač malo borit z njim(pa niti ne veliko, ker mi ne vlada več) in vem, da moram čutiti v sebi SREČo.

A mi hočeš mal razložiti, kaj pomeni "vem, da moram v sebi čutiti srečo."
A potem se srečo da kontrolirat? Si jo kar določit? Ne razumem najbolj.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by stoychi on 10.03.2004 at 13:08:57

:)
kontrola je v tem,
da več ko je od sebe daš,
več prostora narediš znotraj sebe,
da jo lahko ponovno sprejmeš :-*

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by miha- on 10.03.2004 at 13:57:20

kaj je misljen vec k od sebe das ?..oz kva je to od sebe dajanje.. verjetno vec stvari misljenih..

tko bol konkretno,
a je to Ljubezen,
al recmo k ustvarjas kej, tut od sebe dajes?
al..

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by stoychi on 10.03.2004 at 21:33:05

:)
ok zamisli si, da se ljubiš s svojo ljubljeno osebo. Spomnim se, da me je kdaj moja bivša draga ravno med ljubljenjem vprašala na kaj takrat mislim, običajno sem rekel, da na nič, kar je bilo tudi res. Ves čas sem se trudil, da bi njej bilo fino in ji običajno je res tudi bilo. :)

skratka, kar hočem povedati je,
da kakrkoli počneš z nekom,
recimo, da se samo pogovarjaš,

koliko ga zares poslušaš,
ali si pa misliš ti samo govori,
saj te itak ne poslušam,

ali pa njegove besede celo vpijaš vase,
in mu skušaš dati tisto neizrekljivo pozornost,
ki jo ta človek takrat rabi od tebe

ali pa mu skušaš vsiliti
le svoje vnaprej pripravljene ideje,
in tako na vseh področjih,
skratka koncentracija in vaja totalnega sprejemanja in dajanja. :)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Pegasos on 11.03.2004 at 12:42:50

Lilith wrote on 10.03.2004 at 11:39:19:

A mi hočeš mal razložiti, kaj pomeni "vem, da moram v sebi čutiti srečo."
A potem se srečo da kontrolirat? Si jo kar določit? Ne razumem najbolj.

:D Seveda lahko.
Če v sebi čutim srečo, vem, da delujem popolno in da sem odprta, sposobna LJUBEZNI - srčnega delovanja. Sreče se ne da kontrolirat, da pa se EGO, ki preprečuje popolno delovanje in SREČO. Ego zapira srečo - zapira naš kanal, po katerem se pretaka PURE ENERGY :-*
Če vsebi ne čutim sreče, potem vem, da je neki narobe in ego hoče povedat, da je užaljen in da je pomemben. Ko pa on to dela, čez mene (tebe in vse) ne teče popolni pretok energije.

Popolni pretok energije pa pomeni - UNIVERSAL LOVE, NEVERENDING LOVE and FORGIVENESS - skratka poosebljenje LUČI.
tega pa po mojem ne rabim razlagat, kaj pomeni. ;D

:) ;) :D ;D :-* ;D

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by arelena on 13.03.2004 at 10:54:42

:) :)bravo...

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by exorcist on 13.03.2004 at 11:55:02

Sreča je opoteča.... :)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by arelena on 13.03.2004 at 12:42:21

:)včasih je le potrbno,da si dopustimo ,da jo sprejmemo..prava sreča je v bistvu mir s samim seboj

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Edi. on 13.03.2004 at 13:54:05

Pegasos wrote on 11.03.2004 at 12:42:50:

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by exorcist on 14.03.2004 at 14:31:39

wrote on 14.03.2004 at 07:16:18:

In tako lepo, trpimo naprej in se varamo, a ni to lepo.

he ,se strinjam, samo lepe besede, filozofiranje, kvačkanje, pa nič drugega.... obstoja izredno malo ljudi, za katere bi lahko trdili, da so zares srečni, ampak to ponavadi nismo mi, zdolgočaseni Evropejci, ki hlastamo po vseh mogočih materialnih dobrinah, iščemo alternative, nadosmeste v različnih religijah, polverah itd.....

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by DaBi on 14.03.2004 at 15:23:20

Začni nekaj delat, nekaj prakticirat, ..ne samo brat in modrovat, pa bo.
Sreča ni pogojena z geografsko lego, ampak s tem kar nosiš ali ne nosiš v sebi, od tvojih želj in pričakovanj, od miru v tebi ......

Tu nekje...

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 14.03.2004 at 16:19:31

exorcist wrote on 14.03.2004 at 14:31:39:

Mislim, da lahko vsak izključno samo zase presoja, ali je srečen. Vse ostalo so zgolj naše špekulacije o osebi.

Druga stvar pa je, da lahko kdaj sami sebi lažemo...
Ampak očitno je tudi to v nekem trenutku potrebno, da lažje preživimo. Zna pa postati problematično, ko postane tiščanje glave v pesek prevladujoč način našega funkcioniranja.

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by t on 14.03.2004 at 16:38:06

je že Kant lepo povedal: nihče nima pravice učiti me, kako naj bom srečen; še manj pa to mojo srečnost presojati

uživajte!

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by t on 15.03.2004 at 17:36:16

univerzalni merilnik sreče 8)

http://www.z.fallenlords.com/sreca.htm

uživajte!

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Rose on 15.03.2004 at 22:11:36

Lilith wrote on 14.03.2004 at 16:19:31:

Druga stvar pa je, da lahko kdaj sami sebi lažemo...
Ampak očitno je tudi to v nekem trenutku potrebno, da lažje preživimo.

Verjetno podzavestno, kot vrsta obrambnega mehanizma. Znamo tako vneto zagovarjati neko tezo v katero smo se prepričali oziroma jo zagovarjamo, ko pa preživimo t.j. se situacija razreši, pa ugotovimo, da smo se te teze preveč krčevito oprijemali. Bog ve, če bi preživeli tudi, če se je ne bi tako močno. Ampak obrambni mehanizmi (ne mislim tukaj borilnih veščin) niso v domeni kontrole, torej ne bi, preživeli. :'( :'( :'(

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 16.03.2004 at 10:18:00

t wrote on 15.03.2004 at 17:36:16:

univerzalni merilnik sreče 8)

http://www.z.fallenlords.com/sreca.htm

uživajte!

Meni se tole zdi zelo grdo... :-/

Sploh un del, ki ti razvrednoti hisnega ljubljencka na najbolj grob mozen nacin. :o

Take stvari me žalostijo...

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by t on 16.03.2004 at 11:56:33

Lilith wrote on 16.03.2004 at 10:18:00:

Meni se tole zdi zelo grdo... :-/

Sploh un del, ki ti razvrednoti hisnega ljubljencka na najbolj grob mozen nacin. :o

Take stvari me žalostijo...

to pomeni samo to, da ne moreš biti srečna ;)

(in da na tak način najbrž tudi nikoli ne boš bila)

uživaj!

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Lilith on 16.03.2004 at 12:06:43

t wrote on 16.03.2004 at 11:56:33:

to pomeni samo to, da ne moreš biti srečna ;)

(in da na tak način najbrž tudi nikoli ne boš bila)

uživaj!

Glej, glej, kdo se je našel, da mojo srečo presoja. ::)

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by t on 16.03.2004 at 12:08:47

Lilith wrote on 16.03.2004 at 12:06:43:

Glej, glej, kdo se je našel, da mojo srečo presoja. ::)

če si pa žalostna ;)

:-* :-* :-*

uživaj!

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by siaj on 17.03.2004 at 14:28:36

Le kam si šla moja sreča srečna

Ali: en song Adija Smolarja v dinamičnem ritmu:

Kadar sem sam, osamljeno osamljen,
ranljivo ranjeno sem ranjen.
Srčno srce pekoče me zapeče
in nesreča mi nesrečna, nesrečno reče …

takrat zapojem si to pesem najbolj žalostno.

Moja žalost je najbolj žalostna.
Moja samota je najbolj osamljena.
Moja bolečina je najbolj boleča.
Aj, le kam si šla, moja srečna sreča?

Takrat sede sedim, obupno obupujem.
Tiho molče molčim in žalostno žalujem.
Stiskajoče stiska me, v grlu stiska
in v pljučnih pljučih mi piskajoče piska …

takrat zapojem si to pesem najbolj žalostno.

Moja žalost je najbolj žalostna.
Moja samota je najbolj osamljena.
Moja bolečina je najbolj boleča.
Aj, le kam si šla, moja srečna sreča?

Z roko ročno rokoval sem ti ročico,
krivična krivda mi krivila je krivico.
Krvava kri mi je po krvnih žilah krvavela
in sladostrastna strast mi strastno je velela -
naj še zadnjič vam zapojem pesem najbolj žalostno:

Moja žalost je najbolj žalostna.
Moja samota je najbolj osamljena.
Moja bolečina je najbolj boleča.
Aj jej, le kam si šla, moja srečna sreča?

Title: Re: Ali smo srečni ?
Post by Kr_eden on 23.03.2004 at 01:25:05

Jap ;)