| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Svetovalnica >> tesnoba http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1076518090 Message started by DOMINKO on 11.02.2004 at 17:48:10 |
|
|
Title: tesnoba Post by DOMINKO on 11.02.2004 at 17:48:10 Ta forum mi je zelo všeč. Zato bom tudi jaz predstavil svoj problem in upam, da bom dobil kakšen nasvet. Star sem 25 let in do sedaj še nisem imel kakšne resne izkušnje v ljubezni in spolnosti. Do sedaj sploh nisem imel še punce in to me najbolj boli, ker bi rad imel človeka ob sebi, s katerim bi se pogovarjal in mu zaupal. Punce sem iskal "na silo". Sem najmlajši otrok v družini. Od staršev sem se naučil "obrazcev razmišljanja" v tej smeri, da je treba garati, delati doma, se bo že kaj našlo za delat", varčevati, ne zapravljati denar, nikamor iti, ker se lahko kaj zgodi in tako naprej, saj veste, a ne. Nekako sem vedno pod pritiskom staršev. In tak sistem razmišljanja se je nekako usidral v notranjost mene, saj je čist logično. S prihodom v vojsko pred približno 1 letom sem začel resno razmišljati drugače. Takrat nisem bil veliko doma, tako, da sem občutil, kako je živeti sam, stran od doma, razmišljaj sem o sebi, kje bom živel, kako bom živel, kaj bo zmano ..... En večer smo šli s prijatelji ven in tam sem spoznal eno prijazno punco, zelo energično. Saj sem se z njo pogovarjal, ampak nisem bil sproščen, nekako sem se počutil utesnjenega, manjvrednega, spet sem na silo nekaj delal, da bi jo "zapecal". Po tem sva se še nekajkrat videla potem pa konec. Mislim, da je bil to višek in vzrok za moje nadaljne občutke. V tem obdobju, ko sem bil v vojski, po tem dogodku, sem se začel zapirati vase, občutil sem strah, depresijo, tesnobo. Ponoči nisem mogel spati, zbujal sem se. Vse se je nadaljevolo v panične napade (torej nespečnost, tesnoba, strah, siljenje na jok, napetost, krči, glavobol, strah pred množico, občutek, da bom padel v nezavest, ljubosumje in podobno). Mislim, da sem delal proti svojim najglobjim vrednotam in prepričanji. Živim po "starševsko" (njihovi pritiski nad menoj, njihova kontrola, mislijo, da brez njih ne bom nič zmogel), čeprav je to vse proti moji volji. Zaradi vse hujših napadov sem poiskal pomoč psihiatra. Povedal mi je da sta moja problema (razmere doma in neizkušnje v ljubezni in spolnosti) povezana. Povedal mi je še, da služim staršem namesto, da bi služil sebi. To moram spremeniti in začeti služiti sebi, npr. tako, da se odselim na svoje, saj imam vse pogoje (službo, plačo, avto .... ). Tisto, kar delam (kar nekako "moram") in tisto kar čutim v sebi (kar si želim) ni v ravnovesju, zato pride do tesnobe... Predpisal mi je pomirjevala, kasneje pa še nekajkrat opravil pogovore z mano. Pred 3 meseci sva se dogovorila za jemanje antidepresivov. Po jemanju teh nekako slabše ni razen nekaj obdobij hudih napadov, veliko boljše pa tudi ne, ampak bom nadaljeval z jemanjem, saj je njihov učinek viden po dolgotrajnem jemanju. Redno prihajam na pogovore. Začel sem živeti po svoje, veliko razmišljam o sebi, veliko se gibam (rolanje, fitnes, bližnji hrib), berem, udeležujem se raznih delavnic o osebni rasti, druženje s prijatelji... Vendar je zelo težko spremeniti v sebi zasidrana razmišljanja. Ko živim po svoje in delam v nasprotju z "starševskim razmišlanjem", je prisoten strah, tesnoba ....... To zelo boli, neznam opisati kako, vendar je strašno. Dokončno sem se odločil, da se preselim na svoje. To si res zelo želim. Našel sem si že stanovanje, vendar trenutno čakam na dokončni odgovor lastnika. Vendar kljub nekaterim pozitivnim spremembam v zvezi z mojimi paničnimi napadi še vedno skoraj vsak dan občutim strah, da se bo kaj zgodilo, še vedno me je strah, ko grem v kašen velik trgovski center. Velikokrat sem počutim manjvrednega, pod nivojem ostalih, občutim, da nisem vreden punce, življenja nič. Kar bojim se nekaterih mojih vsakdanjih dogodkov, ki sledijo. In največji problem: KAKO NAJ STARŠEM POVEM, DA GREM NA SVOJE Mama bo začela jokati, oče pa vpiti. Nekako vsi pričakujejo, da bom jaz doma, ker sem najmlajši. Saj si rečem, da bo vse OK, povedal bom na lep način že malo prej, saj se ne bom na hitro preselil, počasi pa bo. Saj je to življenje samo moje in od nikogar drugega. A potem pa spet tako nepričakovano pride tesnoba, strah, manjvrednost, občutek nesposobnosti ....... Hvala za nasvete in mnenja, zelo si jih želim. DOMINKO |
|
Title: Re: tesnoba Post by stojchi on 11.02.2004 at 18:05:03 :) tudi sam sem imel podobno situacijo kot ti in čeprav sem doma imel prav vso komoditeto svojo sobo in ljubečo mamo, sem se že pri osemnajstih letih odselil od staršev in si najel stanovanje. Tudi sam sem imel manjvrednostne komplekse, ko pa sem se srečal s Prem Rawatovimi učenci, še posebej pa ko sem sprejel njegve tehnike poglabljanja vase, se je moje življenje povsem spremenilo. Če hočeš si preberi: http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20021225165706813 in http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030109005908390 in pridi na veliko Prem rawatovo video prireditev v ljubljanski hotel Lev to nedeljo ob 19h. Če ti bo všeč, si boš lahko nabavil ves potreben material, ki ti bo omogočil, da prideš do tehnik spoznanja sebe. lp p.s. če hočeš kaj več prebrati tu od mene, enostavno klikni na stojči in preberi mojih postov kolikor hočeš. :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 11.02.2004 at 18:58:13 DOMINKO wrote on 11.02.2004 at 17:48:10:
Strah te je ko psa, a? :-[ Niti najmanj ti ne zavidam. Svojo energijo moraš nekak v svoje roke vzet, sam s sabo nekaj naredit. Men se zdi, da je tvoj problem strašev pa punce res povezan, ampak samo v tem, da se lahko v obeh primerih na nekoga nasloniš... za eno zdravo zvezo pa se mi zdi, da se mora človek najprej naučit sam na nogah stat, čeprav se tud tega lahko še sproti naučiš, sam težje, ker, če nisi lih prisiljen, potem se ti tud ne da... Na začetku, ko je težje te vezi trgat in ko so tvoje nogice še precej švoh, bi ti mogoče lahko pomagalo, če bi imel kakega dobrega prijatelja, ki bi te podprl? Pa ti nisi manjvreden, mi smo vsi enaki, sej to tak veš. Ti se tako vidiš zato, ker točno veš, da sam za sebe do zdaj nisi kaj dosti naredil. Ko boš za sebe dovolj naredil, se boš v svojih očeh dosti lepše videl in sam sebe dosti bolj cenil. (to zdej tud za sebe govorim :)) Tudi ko boš šel na svoje, ti bo še težko, ker pot je dolga, ampak ti si ogromno velikih korakov za sebe že naredil. Lahko si ponosen nase in se imaš rad zaradi tega! Tud to, da si pisal tukaj, da o tem govoriš, pomeni, da si že itak na poti ven in da te notri nič več ne bo zadržalo, pa kolkoli se ti zdi, da te bo strah kar uničil. To ti samo grozi, samo dokler si ti odločen, ti noben strah nič ne more... To, kako boš staršem povedal... (mene tud take stvari še stisnejo dostkrat :P) sej je vsen, kako jim poveš, nekej boš že iztisnil iz sebe, ko bo treba, sej boš videl, samo da bo mimo... tud pozneje se lahko z njimi o vsem skup pogovarjaš, ko boš bolj stabilen in se boš bolj osrediščenega počutil. Samo ne zapri se, ko boš na svojem. Probaj si kontakte zgradit, dobri odnosi z dobrimi ljudmi te bodo zmerom dvignili, al pa če tu gor pišeš, ko ti bo hudo, sej veš... :) meni se zdiš as, v glavnem, bom kr stavila, da ti bo ratalo :) pa nehej se slabo počutit, na lepše stvari začni mislit! Tisto kar seješ, to raste, saj veš :-* piši še! :-* |
|
Title: Re: tesnoba Post by Kali on 11.02.2004 at 21:04:08 Dominko, najprej lep pozdrav! :) To, da greš na svoje je po mojem najboljša odločitev. Tudi v moji družini je bilo dostikrat hudo. In takrat, ko sem, še živela doma sem imela nekaj depresij. Odkar sem se odselila pa mi je fajn. Ker ko živiš sam, lahko počneš kar hočeš in življenje se spremeni. :) Kako povedat? Ni druge, kot da jima rečeš, da greš pač na svoje. Morda bosta pa to sprejela čisto drugače, kot film, ki si ga trenutno rolaš. ;) Pusti se presenetit. Itak pa lahko prosiš angele al pa boga, za moč, da narediš ta korak. Velik sreče! Pa povej pol kako se je izteklo. ;) ;D |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 11.02.2004 at 23:05:59 Dominko, odgovarjam ti direkt kokr si pisu: Ti si men tudi všeč, ker deliš izkušnjo in problem z nami. Thanks. Praviš, da še nisi imel punce ob sebi, in da bi se rad z nekom pogovarjal. Ja prid care kdaj na naše srečanje, pa bomo kako rekli... kanede. Za pogovor so punce včasih opasne. Veš, mam tok izkušenj, da je tle vseeno treba met eno distanco, sploh pri tebi, ker te lahko to zavede in še bolj zj..... (da nau kdo mislu kej grdega na zj....., s tem mislim zjokat ..... ihaaaaa.... ) Punc se ne išče na silo. Sila rodi odpor, in neprave občutke, posledično iz tega pa vezo, ki je kmalu za na odpad. Preverjeno.! Sistem staršev je Ok, sam enkrat pride cajt da ga prerasteš. Jest sm šel enostavno od doma, kot za hec pri ene 17. Sam mam pa drugje še kej za poštimat na ta račun. Mislm psihiatri. Jao, jao, ja sej so ljudje... ihaaaaaa.... služit sebi. In kaj boš pol, ko boš sebi odslužu? Služiš lahko samo drugemu. Sebi ne moreš služiti, sebe lahko samozadovoljiš, spolno, športno, materialno. Pomirjevala .... ne bom napisu...., piši mi če te bom ganu, pa bova se pomenila. Ej, da te naum poču, da nisi vreden. Haloooooooo. Vsaka bilka je vredna zemlje na kateri zraste in ima svoj namen. Ma jest vidm, da mam res po eni strani srečo, da me niso v familiji nase nasisali, sej mi dostkart kdo ki pozna še našo stran reče, da sem kukavičje jajce..... sam se moti, sem osliček, ... ihaaaa... Glej MEN. preko besede boš začutu kako in kaj. Če boš hotu več, se privat slišva, ker tako čutim. Kar se pa tiče mame in ata, je bistvo, da jim poveš da jih imaš rad, ampak pri twentifife, je pa cajt, da vsaj en daljši krog iz gnezda nardiš.... Verjamem vate, ker maš pogum in željo problem rešit. Drži se. (((((((dominko)))))))))) by ihaaaaa |
|
Title: Re: tesnoba Post by sinjeoka on 12.02.2004 at 12:57:40 Bravo..tako se dela... veš, da ti neki ni kul in zdaj iščeš način kako ven..in koder je volja, je tudi pot... ..čeprav porkamadona...antidepresivi ... a naša psihiatrija res poskuša vse s kemikalijami zdravit...to ti bo čustva in misli samo otopilo, ne pa pozdravilo...sicer nisme zdravnik..toda ali ti ni bilo bolje prej predno si jih začel jemati? |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 12.02.2004 at 14:19:44 Dragi Dominko Ves dopoldan me že preganja tvoja izpoved. Zelo rad bi ti pomagal, ker je moj sin tvojih let, predvsem pa zato, ker enostavno ni prav, da situacija najeda tvojo psiho. Svetovati ti ne upam, ker sem samo en bk in amater totalen, tako da je tole pisanje le moje mnenje. Če boš v njem našel kaj uporabnega, bom vesel. Mislim, da pravzaprav natančno veš, kaj ti je storiti in iščeš moralno podporo za tvoje korake. Mojo imaš. Od staršev si dobil dobro in slabo popotnico. Naučila sta te ceniti delo in denar. To je najbrž dobri del popotnice. Slab del je pa dušenje tvoje kreativnosti, tvojega jaza. Ja, še to: če porabiš denar za karkoli, kar razveseljuje tebe, to ni zapravljanje denarja. Mislim, da je skrajni čas, da odideš od doma in to vsaj tako daleč, da ne bosta mogla k tebi na obisk v copatih ali peš in začneš živeti življenje tako, kot paše le tebi, ne oziraje se na nikogaršnje želje, najmanj pa na želje staršev. Finančno si neodvisen, tako da ni zadržkov. Življenje je živo in tako ga moraš tudi živeti. Kaj naj bi to pomenilo; dogaja se, ves čas se dogaja, vsak trenutek te sooča z novimi in novimi spremembami, novimi in novimi izzivi. Ne zato, da te zatira, ne zato, da te obremenjuje, ne zato, da te ubija...ampak, da se razvijaš, da rasteš, da se učiš, da začutiš veselje, radost, zadovoljstvo, srečo, ljubezen, ko jih rešuješ, se spopadaš z njimi...skratka, da živiš. Naj te ne bo strah izzivov, preizkušenj, prihodnosti. Ko boš storil prvi korak vanje, se bo strah razblinil. Strah te je, kaj bodo rekli starši, ko jim boš sporočil, da odhajaš. Dokler jim ne boš povedal, te bo strah. Ko jim boš, te ne bo več. Ne boj se reakcij drugih, ko gre za tvoje življenje. V tvojem življenju si ti najpomembnejši, tvoja odgovornost je, da ga živiš tako, da zadovoljuje tebe in tvoje potrebe...psihične in fizične. Spoštovati in živeti vrednote, kot so iskrenost, spoštovanje, ljubezen , nežnost, ponos....moraš najprej zase. Biti iskren do sebe, se spoštovati, ceniti, ljubiti sebe, biti nežen do sebe, ponosen nase...je zapoved. Ko jih boš udejanjal do sebe, jih boš udejanjal tudi do drugih. Dominko, življenje ti je dano, podarjeno, zato je tvoja dolžnost, da si do njega spoštljiv, da ga ljubiš in ceniš. Sliši se ceneno in oguljeno, vendar je res; kakršen si do sebe, taki bodo drugi do tebe. Če se boš imel rad, če boš ponosen nase, če se boš cenil, če boš samozavesten, če boš vesel...bodo opazili in to cenili tudi drugi. Tudi deklice...zagotovo. Prepričan sem, da si se pravilno odločil, ko si poiskal pomoč pri psihiatru. Če svoje delo opravlja v prepričanju in s srcem, ti bo v pomoč zagotovo. In prav je, da razmišljaš o sebi, da obiskuješ delavnice, da se učiš, da skrbiš za fizično kondicijo. Ne bodi pa sam, ne zapiraj se v samoto. Človek je socialno bitje, potrebuje družbo, potrebuje stike, zabavo, norčije. Včasih, ko potrebuješ pogovore s samim seboj, moraš biti sam, sicer pa samota ni primeren partner ljudem. Dominko, ne boj se, stopi v življenje. Ne pusti mu, da te čaka. držim pesti zate en bk |
|
Title: Re: tesnoba Post by LittleStar on 12.02.2004 at 14:51:25 DOMINKO wrote on 11.02.2004 at 17:48:10:
Mogoce se pa motiš? Kaj pa če ne pričakujejo tega? Kaj če ti le odslikavajo, to kar ti misliš, da pričakujejo? Si se vprašal, ali morda podzavestno ti sam ne želiš odrasti? Če je res, da pričakujejo od tebe, da jim boš "vračal" na ta način, je to od njih zelo sebično. Vsako bitje ma svoje življenje, in nimajo te pravice. Saj bo vse ok, le poskusi. Strah mora čisto vsak premagat v življenju, če želi zaživet. Premagamo ga tako, da ga dopustimo skozi. Da gremo v to, kar si želimo, čeprav nas ful prežema. Želja je pot. Še bolj oz. lepše boste povezani, ko se boste odvezali. Ne zmoremo ljubiti, če slonimo drug na drugem. Morda moraš le skozi to it, in ne nujno tudi od njih. Dopusti jim naj reagirajo, tako kot bodo, vendar ne dopusti, da ti podobe, kako izgleda, jemljejo energijo. Zavedaj se, da te imajo radi in ti njih. Želim ti vse dobro pa čimmanj oz. nič tesnobe. :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by sparkle on 12.02.2004 at 18:04:54 DOMINKO wrote on 11.02.2004 at 17:48:10:
jz te cist razumem-tut jz sm dost pod vplivom starsem in tole kako jim nekaj, kar ne želijo slišat povedat tud men ne gre ;) držim pesti, da enmu od naja čimprej rata, sploh mava pa lahk tekmovanje, komu bo prej uspelo ;D (itak bom zgubla ::)) Lp sparks :-* |
|
Title: Re: tesnoba Post by e. on 13.02.2004 at 11:58:39 DOMINKO te razumem. Res. Skozi celotni tvoj post goviriš o sebi kot o manjvrednem. In o strahu, tesnobi itd... Vzroki za tvojo trenutno stanje SO prav ti občutki, ki jih imaš v sebi, o sebi. In teh občutkov se ne da kar tako znebiti (s pomočjo analize, sugestij, anti-depresivov/drugih drog), ampak tako, da se jih znebiš TI, in enkrat za vselej zaživiš spontano in po svoji volji. Možno je. Če te zanima več o tem: www.uspehi.com/privatni.php Vse ostalo, kar si napisal (strah pred reakcijo staršev, negotovost, tesnoba v množici ljudi...) je seveda posledica teh tvojih občutkov. Kar bi ti svetoval, če lahko, je prvo to, da vse te občutke kar se le da vestno, celostno in v surovi obliki izražaš. V nasprotnem primeru se bodo ti občutki nabirali in nabirali, kar seveda ne vodi daleč. Vsekakor pa je potrebno problem rešiti tam, kjer izvira: pri tebi in tvojih vzorcih obnašanja... Možno je in uspelo ti bo, po moje. <kind smile> lp |
|
Title: Re: tesnoba Post by e. on 13.02.2004 at 12:05:49 DOMINKO wrote on 11.02.2004 at 17:48:10:
Kemikalije/droge pri reševanju depresije in ostalih težav v življenju NE POMAGAJO. Vse kar anti-depresivi naredijo je to, da omamijo živčni sistem. Se pravi, tesnoba je še vedno prisotna, le čutiš jo ne več tako direktno... Psihiartija je veliko vredna, vsekakor pa bi se ji vrednost še povečala, če bi se znala ukvarjati z vzroki za težave namesto s posledicami... Hmm. Sej zato pa majo psihjatri tak "visok" uspeh pri zdravljenju (ne gre čez 25%, baje). Hja no... |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 13.02.2004 at 12:50:55 e. wrote on 13.02.2004 at 12:05:49:
e. popravi me, če se motim...ti si strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s svetovanjem...tudi ljudem v težavah..raznoraznih...pa si gotovo mnogo bolje poučen o teh stvareh. Baje je manična depresija, pa še kakšna bolezen, ki jo zdravijo psihiatri...motnja presnove, to je kemičnega delovanja organizma, katere vzrok je med drugim lahko tudi dedne narave. Nisem še zasledil, da bi bilo te bolezni presnove možno zdraviti kako drugače, kot z obstoječimi zdravili..recimo s pogovorom, homeopatijo. Če je to res, potem so nasveti bolnikom s takimi boleznimi, da naj opustijo jemanje zdravil, nevarni. l.p. en_bk |
|
Title: Re: tesnoba Post by e. on 13.02.2004 at 13:18:18 en_bk wrote on 13.02.2004 at 12:50:55:
Hi e_b :) Bolezni presnove, in ostale težave s prebavili (rana na želodcu recimo) imajo svoje vzroke v zelo slabem čustvenem življenju. (saj veš, stiskanje v želodcu ob velikih težavah v lifu itd...). Vsekakor je seveda dednost tukaj nezanemarljiva, ni pa absolutna. Nezavedno ali pa zavedno potiskanje čustev oz. njih neizražanje dejansko vodi v depresije, manične in tudi drugačne. Kam pa drugam. To je sicer lahko zelo široka tema, v katero se tle ne bi spuščal. Le še to morda. Ljudje, ki "imajo" manično dperesijo in istočasno težave s presnovo so to seveda lahko dobili od svojih staršev in pra staršev z dednostjo. Why not. Zanimivo pa je, da se depresija (bodisi manična ali pa kakšna drugačna) NE pojavi že v otroštvu (tam do 14 leta, recimo), kakor se recimo večina dednih bolezni. Nisem namreč še videl manično depresivnega otroka. Otroke s prebavnimi motjami pa seveda že... In pa... vsaka oblika depresije JE ozdravljiva. Tudi težave s prebavo je mogoče rešiti. Če in ko se človek zares sooči s svojimi težavami in jih prične konstruktivno reševati. Kam gredo v takem primeru tendence dednih zasnov, ki smo jih dobili od staršev? Hmm. Tko nekako bi ti jaz odgovoril na tvojo dobro poanto. Glede strokovnosti, se pa ne štejem za ne vem kakšnega strokovnjaka, halo. Mam pa velik izkušenj s terapijo in delom z ldmi, ja... Me to pač veseli. :) lp tudi tebi e_b. :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 13.02.2004 at 14:30:24 Lahkotnost podcenjevanja psihiatrije in depresij...takih in drugačnih ni na mestu čist..vsaj zame. Aja..saj vem, da veš, da sem s presnovo mislil kemične procese v telesu..ja...tudi prebavne :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by e. on 13.02.2004 at 15:13:38 en_bk wrote on 13.02.2004 at 14:30:24:
Yes. :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 14.02.2004 at 23:22:56 DEPRESIJA: http://27544.rapidforum.com/topic=100384864739 |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 16.02.2004 at 12:10:57 Smo o depresiji rekli nekaj tudi že na tem forumu: http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1052257129;start=0 Edi, k tvojemu razmišljanju in strogem stališču – ANTIDEPRESIVI SUCKS bi vseeno dodala nekaj besed. Tudi sama nisem zagovornik nobenih tablet, pa vendarle… Sem mnenja, da obstajajo določene situacije, v katerih pa so tudi tablete lahko svojevrstna pomoč. Po mojem mnenju obstajajo tudi takšne situacije, ko si sami ne moremo (več?) pomagati in zakaj si ne bi takrat pomagali – magari s tabletami? In ena takšnih situacij je tudi globoka depresija. Nisem strokovnjak za te zadeve, zato ti povem samo dva primera, Edi, pri katerih jaz ostajam tiho, lahko povem svoje mnenje, nikakor pa si ne dovolim posegati ali kar tako, apriori zavračati antidepresivov… Imam prijatelja, ki je pred novim letom zašel v strašno stisko. Osebne narave, seveda, zato o njej ne bom kaj dosti govorila. Le to, da sem takrat precej časa preživela z njim. Samo zato, da sva se pogovarjala. Po telefonu, ob čaju… Poznala sem njegovo stisko in vedela sem, da je zanj nehalo sijati sonce… Izgubil je tudi lučko upanja, izgubil je tudi smisel življenja… Poznaš tisti feeling, ko si tako želiš pomagati, pa rečeš to, pa predlagaš ono, ko vidiš in veš, kaj bi bilo dobro zanj – pa ti on prav vsak stavek negira? Prav vsako upanje zatre? Ne sliši ničesar… Zanj ne obstaja nič drugega kot samo njegova stiska in bolečina… Psihiater mu je takrat predpisal antidepresive, ki pa jih je on odklonil. In se sukal v svojem začaranem krogu, iz katerega ni videl izhoda… Pogovarjala sva se tudi možnosti antidepresivov in seveda nisem pritiskala nanj (kot nisem pritiskala v nobeni stvari), le prosila sem ga, naj razmisli tudi o tej možnosti. Naj jih sprejme morda samo za neko obdobje, le toliko, da se izkoplje iz najhujšega, toliko, da najde v vsakem dnevu samo en trenutek, za katerega bo lahko rekel, da je bilo vredno živeti… Na koncu je sprejel tudi to možnost. Danes se še vedno skoraj vsakodnevno vidiva ali vsaj slišiva, ampak začenja verjeti, da tudi zanj obstaja sonce… Vsaj v službo lahko hodi in vsaj za trenutek se lahko usmeri v delo. In verjamem, da si bo počasi osmislil tudi ostali del življenja… In zakaj sem tako vesela, da je sprejel začasno pomoč v obliki antidepresivov? Ker se mi je ravno zadnjič zahvalil za tisti čas, ko sem samo bila. Z njim in ob njem, ko sem ga samo poslušala. In zahvalil se mi je za življenje. Nekega večera, ko me je poklical, je namreč v roki že držal tablete. In to ne antidepresive, ampak tiste, s katerimi bi končal svoje življenje… In če mene takrat slučajno ne bi dobil na telefon – Edi, bi si upal ti prevzeti odgovornost, da bi zaradi tvojega apriori zavračanja antidepresivov, morda ne sprejel tovrstne pomoči? Ne vem, Edi… jaz si te odgovornosti za življenje nekoga drugega samo zaradi mojega trdnega stališča o nejemanju tablet prav gotovo ne bi upala prevzeti… Drug primer? Sem bila ravno dežurna na tistem telefonu, ko malo čez polnoči pokliče ena deklica. Spolna zloraba očeta v otroštvu, začela se je z njenim dvanajstim letom in se nadaljuje še danes, ko je stara 21 let. Prav v tistem trenutku je oče ponovno odšel od nje, ko jo je, tako kot že tolikokrat do tedaj, ponovno spolno zlorabil. Odločila si je vzeti življenje, njen zadnji poskus je bil klic na SOS telefon. V dveurnem pogovoru upam, da sem ji vsaj toliko lahko pomagala, da je preživela tisto noč. Ali je tudi naslednjo, ne vem… Ne vem, ali je zmogla naslednji dan poklicat strokovno pomoč… In vsaj jaz sem prepričana, da ji je psihiater (če je le zmogla telefonski klic naslednjega dne) prav gotovo svetoval antidepresive. Sočasno tudi z vsem tistim ostalim zdravljenjem, ki pride poleg… Tako, da – samo to ti želim povedati, da obstajajo tudi primeri, pri katerih je jemanje antidepresivov morda tudi upravičeno. Ali res poznaš Dominka tako zelo dobro, da si si upal na podlagi nekaj njegovih zapisanih besed kar tako zaključiti, da antidepresivi tudi zanj sucks? Niti ne poznaš njegovega psihiatra in ne veš, zakaj in na osnovi česa je on zavzel stališče, da bi morda Dominku v tem težkem obdobju, ki ga preživlja, pomagali antidepresivi. Zakaj potem kar takoj takšno trdno tvoje stališče in še na takšen način posredovano? Ali antidepresivi res sucks v čisto vsakem primeru? In četudi je res, da antidepresivi omamijo živčni sistem in če to pomeni, da se šele takrat človek sploh lahko začne soočati sam s sabo, kar je prav gotovo začetek »zdravljenja« - zakaj si ne bi s tem pomagal? Takrat, ko je popolnoma na dnu, ko je okoli njega sama tema in ko ne vidi poti naprej? In samo toliko časa, da sploh zmore narediti tisti odločilni korak in se zazreti sam vase? Včasih je dobro prepustiti strokovnjakom tisto, za kar naj bi bili usposobljeni. Poudarek na »naj bi bili«… Ker to, ali so usposobljeni in ali predpisujejo antidepresive le v skrajni sili ali kot bonbone, je pa že druga zgodba. Tudi vredna razmisleka… Samo moje mnenje, seveda… |
|
Title: Re: tesnoba Post by e. on 16.02.2004 at 12:47:52 Miska wrote on 16.02.2004 at 12:10:57:
Very well said. Zelo lepo povedano. :) Iz mojega vidika si lahko ljudje prav zares le sami pomagamo, s pomočjo drugih ljudi ali pa raznih substanc. Zakaj pa ne. Vprašanje je le, ali smo zaradi take ali pa drugačne pomoči RES srečni in izpolnjeni...vprašanje kateremu vemo odgovor le mi sami. :) in my opinion |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 16.02.2004 at 14:28:42 e. wrote on 16.02.2004 at 12:47:52:
S temle se tudi jaz popolnoma strinjam - le MI SAMI smo lahko tisti, ki lahko nekaj naredimo za svoje življenje. Nihče drug ne more tega narediti namesto nas, niti strokovnjaki, niti prijatelji, niti nobene substance. Sreča se nahaja izključno in samo v nas samih in mi sami jo moramo najti… Moj point v prejšnjem postu je bil samo v tem, da se nobene pomoči, takrat, ko je le-ta dobrodošla (ali morda celo potrebna), ne zavrača… pa četudi so to za neko določeno obdobje antidepresivi (česar pa iz tvojega prejšnjega pisanja vsaj jaz nisem uspela razbrati). In seveda da samo s pomočjo raznoraznih zunanjih oblik pomoči ne moremo biti srečni. In verjamem, da se bo s tem strinjal vsakdo, če bo le globoko pogledal vase in bil sam do sebe brutalno iskren… vprašanje je le, koliko zmoremo biti brutalno iskreni sami do sebe in prepoznati, da nobena zunanja pomoč in noben zunanji dejavnik še ne pomeni naše lastne sreče in naše lastne izpolnjenosti… |
|
Title: Re: tesnoba Post by e. on 16.02.2004 at 15:07:12 Miska wrote on 16.02.2004 at 14:28:42:
Ja, je res, nism se izrazu tako kot ti. Se pa strinjam s tabo, itak. Ko je tema tako huda, da še sebe ne vidiš, je vsaka luc (čeprav umetna) dobrodosla... Sam nimam takih izkušenj iz prve roke, tnx god. :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 16.02.2004 at 17:33:18 Miska wrote on 16.02.2004 at 14:28:42:
Saj v tem je ravno problem! Vsi ne najdejo sreče v sebi, nimajo pravega orodja, so premalo motivirani, enostavno ne znajo kako, in še bi lahko naštevali.... Psihe se ne da razreševat po receptih, ker je preveč kompleksna, vsak posameznik je drugačen, ampak mora tudi farmakologija mezmes poseči, če ni drugega izhoda... |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 18.02.2004 at 12:30:19 - problem pri tebi je, da si preobčutljiv, da te vsaka stvar vrže iz tira in takoj odnehaš, namesto da bi jo sprejel kolikor tolikor, kar pa seveda ni nekaj drastičnega ali slabega, je zgolj tvoja karakterna značilnost, ki jo je treba malo izpolnit, dopolnit in izpilit, da boš začel na svet gledat bolj hladnokrvno => včasih se je treba požvižgati se nad vse - če želimo biti zdrava osebnost, je zelo pomembno, da imamo debelo kožo - na stvar oziroma težave je treba gledati objektivno in brez sentimentalnosti in dramatiziranja => nikoli ne delaj iz muhe slona ali življenjske tragedije kot ljudje, ki zrnca resnice napihnejo v prepričanje preko vseh razumnih meja in se vznemirajo za prazen nič - če hočeš ohraniti svoj duševni mir, moraš nujno spremeniti svoj način razmišljanja, da se rešiš pretirane zaskrbljenosti - svoja nesupela dejanja ne smemo enačiti s samim seboj, kot da je to eno in isto => če ti ne uspe še ne pomeni, da nisi za nobeno rabo, saj se z napak učimo - ne smeš v vsem videti katastrofo, sodni dan, biti kritičen do sebe - tvoje slabo počutje izhaja iz tvoje nepripravljenosti (pasivnosti) SOOČITI se s svojimi težavami in strahom, ki te tare - nikoli ne smeš biti zaskrbljen in se osredotočati na predmet, ki te spravlja ob strah, in strahu ne izpusti iz misli => neproduktivno prmlevanje in tuhtanje in delanje skrbi do onemoglosti, da te čisto izčrpajo, ko "nonstop" misliš nanje - pomembno je TVEGANJE, da daš aktivnost na prvo mesto, še pred uspešnostjo, ni pomembno če doživiš neuspeh, ampak da si upaš => "vaja dela mojstra", ker si tako pridobivamo izkušnje, se kalimo v vztrajnosti in vzagajamo pogum - z ničemer se ne sili, ampak s strahovi se sooči postopoma, korak za korakom, dan za dnem, mesec za mesecem, tudi leto za letom, če je treba, pri čemer moraš biti pripravljen tudi na nazadovanja, neuspehe, da recimo narediš 2 koraka naprej in enega nazaj, kar pa je še vedno pozitiven izkupiček - nikoli za nobeno ceno ne odnehaj in ne prepričuj sebe, da ti ne bo uspelo, ampak bodi zadovoljen z majhnimi uspehi, ne pa da greš na "vse ali nič" - ne smeš naprej pričakovati in s stekleno kroglo napovedovati, da ti ne bo uspelo, ker s tem PODZAVESTNO sam sebe prepričuješ v lastno nezmožnost, da bi žel uspehe Če boš krivdo za težave pripisoval sebi ali če se boš pomiloval ali koga drugega, boš vznemirjenost spremenil v DEPRESIVNOST. Nasprotno pa, če boš za svoje težave krivil drugega, boš lastno vznemirjenost spremenil v JEZO IN SOVRAŠTVO. Moraš si dopovedati, da zaradi svojih težav ne bo konca sveta, zato si ničesar nikoli ne "jemlji k srcu". Čim bolj se boš s simptomi ukvarjal, z namenom, da se jih znebiš, tem večji in hujši bodo. Jemlji jih na lahko, včasih tudi prezri. Težavam poglej v obraz! Ko ti bo hudo, se poslužuj naslednjih besede, ki se zdijo na prvi pogled malce vulgarne, oziroma jim čim bolj pogosto uporabljal namesto BOJIM SE IN STAH ME JE - v uh me piš, jebi ga, meni je vse ravno, pa kaj, boli me patak, bo že nekako, jutri ne bo konec sveta, še noben ni umrl.... Preberi naslednjo čtivo: Zakaj bi se bal - dr. Paul Hauck: Kako dosežemo samospoštovanje? Na dva načina: Prvo vodilo je: nikoli si ne pripisuj krivde za karkoli. Svoja dejanja vedno ločite od sebe. Lahko kritizirate svoja dejanja, če želite, a nikoli se ne dajajte v nič zato, ker vam kakšna stvar ni uspela. Ljudje, ki se cenijo po svojih dejanjih, so obsojeni na nesrečno življenje in stalen občutek manjvrednosti. Razlog je preprost. Vsi smo samo ljudje, zato dostikrat naredimo kakšno napako. Če se ocenjujemo po teh napakah, bomo na koncu res verjeli, da nismo dosti vredni. Druga pot do samospoštovanja pa je takale: odločimo se za tveganje in pogumno naredimo tisto, česar se bojimo. Potem pa, ker dosežek seveda ni popoln, si vzamemo čas in v miru pregledamo svoje napake, tako da bomo naslednjič uspešnejši. Navsezadnje vsak napredek temelji na napakah. Človek, ki ne dela napak, se ne uči. Namesto da bi bili žalostni in prizadeti, ker nam je spodletelo, bodimo zadovoljni, da smo odkrili nekaj novega. Napake so zelo pomembne izkušnje, ki nam povedo, česa ne smemo storiti naslednjič, ne pa tega, kako malo smo vredni. Ni naključje, da celo najboljši športniki v enem nastopu dosežejo izjemen rezultat, v naslednjem pa podpovprečnega. /.../ |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 18.02.2004 at 12:52:09 lepo Exo :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 19.02.2004 at 22:57:03 Predvsem bodite pozorni, če vas bo nepretrgoma mučil nemir, za katerega ne boste mogli najti nobenega vzroka, vsaj ne tehtnga! NE ZATEKAJTE SE K PSIHIATRU, DOKLER NE IZKLJUČITE OBOLELEOSTI ŠČITNICE!!!! Bistveno je, da je v medicini končno prevladalo mnenje, da morebiti depresija ni duševna bolezen, ampak je fizične narave. |
|
Title: Re: tesnoba Post by dominko on 27.02.2004 at 15:15:03 Živjo vsem skupaj, kar lažje mi je ko začnem pisati na forumu. Nekako dam ven iz sebe vse moje strahove in tesnobne občutke. Zgodilo se je nepričakovano, ni bilo načrtovano, kar treščilo je iz mene, dovolj je bilo vseh stvari v meni, kar šlo je, pa težko, pa trpel sem tudi, pa šel sem čez to, in da se !!! Milslim, da sem imel dovolj vsega in sem se odločil, da bom začel intenzivno delati na tem, da se osamosvojim (fizično). Podzavestno sem se odločil, povedal staršem, da se bom v kratkem preselil in da bom vedno na razpolago doma in da si jaz to želim in da ne more nihče od mene zahtevati nekaj kar si ne želim. Bilo je jokanje, vpitja pa ne (presenečenje), vendar so se nekako vsi sprijaznili s tem, tako da se je en kamen odvalil iz mene. S tem pa seveda ni konec mojih težav, še vedno imam tesnobne občutke, zdaj po tem dogodku celo malo pogosteje, ta tesnoba je res "sranje", začaran krog !!!!!!!!!!!! Beda .... Tako te spravi v eno tako slabo stanje, takrat se ne počutim varnega, samo hitro grem v posteljo in je malo bolje. In ko si že kaj splaniram da bom naredil kaj zase, že začnem, potem pa pride tesnoba in vsega je konec, včasih se kar ne morem kontrolirati............ In tudi doma se tako (kadar sem doma, saj me ni veliko doma) tesnobno počutim, saj ne vedno, ampak večino časa pa. Kot, da bi me začenjalo dušit. Pa ne krivim nikogar doma, to je moj problem, ki ga moram rešiti. Intenzivno sem začel delati na tem, da se preselim. Tako, na kratko o mojem koraku v pravo smer . Mislim pa da sem nekaj malega že naredil na sebi, ogromno dela me pa še čaka. dominko |
|
Title: Re: tesnoba Post by e. on 27.02.2004 at 17:30:50 DOMINKO wrote on 27.02.2004 at 15:15:03:
Me veseli, da si se odločil narediti ta korak. Kar tko naprej, uspelo ti bo. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Kali on 27.02.2004 at 18:17:11 DOMINKO wrote on 27.02.2004 at 15:15:03:
Fino! Velik moči in uspeha za nadalne spremembe! keep rolling! 8) :-* :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by dominko on 28.02.2004 at 09:45:05 Mislim, da se me loteva spet eno obdobje hudih tesnobnih občutkov, zadrževanja samo doma, v svoji sobi in podobno. Prisoten je občutek nemoči, nevolje za vse, da je vse brezveze, da nima smisla, ...... Ampak mislim, da je to vse samo v moji glavi, mislim, da je res tako, samo treba se je potrudit in stran s temi vragolijami (tesnoba in to ...) potrudit se kaj počet za svojo dušo. Tako težko sem se zjutraj spravil iz postelje, pa vendar sem zdaj v knjižnici, pa potem grem na eno delavnico, kjer delamo z otroci. dominko |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 28.02.2004 at 10:31:42 Živjo dominko :) Ne vem, kar berem pa berem pa te občudujem... to tesnobo prenašaš iz dneva v dan in se ne utrudiš, jo zmoreš, delaš njej navkljub in ne glede na vse :) :D Se sprašujem, če sploh vidiš, kako zelo močan si, da vse to zmoreš... dosti jih je ki nikoli ne bi... ti pa, svaka ti čast :-* :) Sem vesela, da ti je uspelo dat tisti razgovor s starši čez in da se je vse tak dobro uredilo :) Veliko stvari v življenju je takih... zgledajo grozne, na začetku tud tolko, da najrajši nikoli ne bi z njimi se ukvarjal, ko pa začneš, pa postanejo čisto male in dosti lažje obvladljive, kot si si mislil. Zdrži še malo, prav gotovo bo boljše! Tak se mi zdi, da so bili ti zadnji dnevi težki za dosti ljudi in da nobenemu ni blo čisto lahko... ko bo ta sneg skopnel, pa bo posijalo sonce in bo prišla pomlad, bo tud svet spet malo bolj svetel in topel. Ti želim, da bi našel ljubezen in milino in navdušenje v svojem življenju takrat, ki ti bodo pomagali lažje hodit skozi dneve in začel dosti bolj cenit svojo voljo in zaupat svojemu srcu! Naj ti bo najboljše, kot ti je lahko :-* :) lepo te pozdravljam, P. pa javi se še kaj... :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Kali on 28.02.2004 at 13:09:38 DOMINKO wrote on 28.02.2004 at 09:45:05:
Dominko itak je vse sam v tvoji glavi. ;) ;D Lep dan še naprej pa velik zabave z otroci! Vse je OK. :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 29.02.2004 at 13:23:37 Miska wrote on 04.02.2004 at 13:25:24:
Dominko, tole se je meni zapisalo na nekem drugem topicu. Ampak ne velja samo za tisto, o čemer je bilo govora tam, velja prav za vse. Ne dovolim si reči ničesar drugega, ker svoje občutke opisuješ samo kot tesnobne občutke, občutek tesnobe pa lahko skriva v sebi marsikaj. Sem pa opažala (in še opažam, seveda) to tudi pri sebi in verjetno je prav to razlog, zakaj se toliko ljudi vrne nazaj v svoje stare vzorce – težko je zdržat z novimi, preden le-ti postanejo »naši«. Verjetno je še marsikaj v tebi, kar te drži in vleče nazaj, ne samo tale korak, ki si ga naredil pred kratkim in občutek tesnobe, ki je ostal po tem. Če želiš, poskusi malce bolj opisati ta občutek tesnobe, morda bi se dalo potem kaj več rečt o tem. Ampak to je pot. To je pot, ki jo prepoznamo in se odločimo hoditi po njej. In ni lahka, seveda ne. Zelo pomembno se zdi tudi meni, da si sploh zmogel narediti tale prvi korak. Čestitke zato tudi z moje strani! In tako počasi naprej – košček za koščkom, drobtinico za drobtinico, korak za korakom nazaj k sebi. K tistemu, kar si bil v tistem trenutku, ko si se rodil in preden so vsiljeni vzorci naredili iz tebe to, kar si - danes in nikoli več… Mislim nate tudi jaz in držim pesti, da boš zmogel hoditi to pot! Vedi, da si dragocen in vreden prav takšen kot si! Išči lepe trenutke v dnevu, piši po forumu, če imaš občutek, da te to olajša, pojdi v knjižnico, če te to veseli, ukvarjaj se z otroki, če ti je to v veselje. Tudi za takšne trenutke moramo poskrbeti sami – nihče drug ne bo tega storil namesto nas… Pazi nase! |
|
Title: Re: tesnoba Post by e. on 29.02.2004 at 20:52:41 DOMINKO wrote on 28.02.2004 at 09:45:05:
Dominko, daješ vse te občutke ven? Se pogovarjaš o tem s kom, ki ti je blizu? Svetujem ti, če lahko, da se o vsem, kar se s tabo dogaja sproti pogovoriš s nekom, ki te bo znal poslušati (brez vtikavanja in soljenja pameti in nasvetov). Izrašanje občutkov (tudi tesnobe in strahu) je lahko zelo zelo učinkovito orodje pri premagovanju ovir. Z izražanjem se stvari v glavi zbistrijo in morda ti bo na koncu celo kapnilo, da se sam sfuravaš v te filinge... ker je tko lažje, recimo. Ne dvomom v to, da si sposoben in zmožen te reči preseči in zaživeti kot sam želiš. keep it up! |
|
Title: Re: tesnoba Post by siaj on 05.03.2004 at 09:15:43 Dominiko - najprej te lepo pozdravljam. Kako jaz čutim o čem govoriš. Imam podobno (vsaj čutim, da je podobna) izkušnjo iz preteklosti. Pred mnogimi leti, sem se za pol leta odselila od doma in šla živet v kraj, kjer nisem poznala nikogar. Šla sem delat. Doma so bili tudi pritiski - služba,...ja pa sprejemne za faks nisem naredila. Seveda sem imela strašno slabo mnenje o sebi, slabo samopodobo. Čeprav, zanimivo, drugi mene sploh niso dojeli tako. Ker sem to slabo podobo o sebi zelo spretno skrivala - tudi pred sabo. Pri meni so ti slabi občutki "udarili" na hrbtenico. Bila sem stara 19 let, pa sem morala šepati v službo. Mislila sem, da me nihče ne mara, počutila sem se zapuščeno, od vseh, od družine, prijateljev, od Boga. Zatekala sem se v spanje, v tisto garsoniero, v kateri sem živela, rolete sem imela vedno spuščene in v tistem stanovanju je bilo tako tesno in temno. Imela sem polno strahov. No, hotela sem se tudi fentat - o tem sem veliko razmišljala. Takrat enkrat se je zgodil prelomni trenitek v mojem življenju. Nekaj je prišlo in me zbudilo. O tem pač ne bi javno pisala. Skratka, dobila sem sporočilo, da sem na tej ljubi zemlji z namenom. Potem sem še velikokrat bežala od sebe. Na takšen ali drugačen način. Sedaj pa sem prišla do nekega zelo jasnega spoznanja ... depresija nastopi takrat, ko bežiš od svojih potencialov. Ko se zatreš, ko se kaznuješ, ko kar ne moreš, si ne upaš, nisi vreden,... razpreti svojih kril. Tako kot pišeš in razmišljaš, imam občutek, da si zelo občutljiva dušica, dušica, ki rabi svobodo in je zelo pogumna: se uspešno sooča s strahovi. Vedi: ti si sprejet, ti si ljubljen. To je že. Mislim, da tudi izredno pozornost posvečaš temu, kako se ljudje počutijo okoli tebe, ne počutiš se dobro, če imaš občutek, da bi koga le lahko prizadel .... to spet kaže na to, kako OBČUTLJIVA duša si, samo vedi, ko boš začel gledati tudi malo več nase boš vse premagal. Ker si občutljiva duša (umetniška?a?) se je ta vzgoja tako zapisala vate, sej drugaše se ne bi toliko. TI SI VREDEN. TI SI ZASLUŽIŠ. TI SI LJUBLJEN. TUKAJ NAS JE KAR NEKAJ, KI TI LJUBEČE STOJIMO OB STRANI. PA ČE BOŠ MALO BOLJ OKOLI POGLEDAL, BOŠ VIDEL, DA JE TAKŠNIH ŠE VEČ ... PA VIDEL BOŠ, KOLIKO PUNC JE, KI SAMO ČAKAJO, DA UJAMEJO TVOJ POGLED. HVALA TI, KER SI. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 05.03.2004 at 12:41:03 Miska wrote on 16.02.2004 at 12:10:57:
Vse lepo in prav je s tvojim mnenjem, samo res pa ne vem, kje si mene najdla, da sem APRIORI, proti depresivom. ;D ;D ;D Edi wrote: Quote:
(((((((((((vsem ki berejo)))))))))))))))) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 07.03.2004 at 12:46:23 Gru Gru wrote on 05.03.2004 at 12:41:03:
Hmm… ti tole resno, ali se hecaš? |
|
Title: Re: tesnoba Post by Star12 on 07.03.2004 at 23:31:45 Oglasi se še kaj :) Veliko se pogovarjaj tudi s svojimi ( sestrami ali brati )... Tudi to ti bo pomagalo. Saj veš...vsi ste med seboj povezani in pomagali si boste. Dominko: Hvala, ker si naredil korak naprej. Super. Še vsaj dva moraš naresti. ;) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 08.03.2004 at 11:05:18 Miska wrote on 07.03.2004 at 12:46:23:
Mnogim sem zadnje cajte rekel: "Ozri se vase in najdi vzrok za SVOJE reakcije v sebi!" :-* :-* :-* ... pa bom še tebi. Sem še v večjo pozornost šel in še tole ti quotam: Quote:
Strogost razumeš pri meni čisto narobe, ker gledaš vame, si pa do sebe v sebi stroga. To moraš sama odkrit in razpucat al pa sprejet. Tko je. Ti vrnem z osebnim primerom, da je od začetka februarja ravno moj dedek bil odpeljan iz Upokojenskega doma v psihiatrično bolnico, in po dveh dneh naprej v Mariborsko bonišnico, ker je staknu pljučnico in še cuker (sladkorna) mu je precej zanihal, normala vrednost je 6 enot on je mel 40. In ko sem ga prvič zagledal v bolniški postelji v bolnici, mi ni bilo vseeno. Sicer je bil precej zmeden, in tudi sam sem bil tud nekje tam. Nisva se niti kaj preveč zmenila, ker je taval v svojem svetu, pod vplivom ravno teh substanc, o katerih govorimo tukaj. Pa nisem šel do sestre-doktorja, kaj jabmrat, da sem jaz proti, niti ga nisem odvezal, ker je bil privezan v posteljko, ker si je vlekel ven inekcije z zdravili, se odkrival, in pač bil proti vsem, kar se je dogajalo okrog njega. Tud ene parkrat me je podil stran, da nej grem in tko naprej... No imel sem nato en teden časa, da ta odnos in vse skupi premeljem, poleg še drugega sranja, ki se je dogajalo vzporedno. Drugi obisk, je že pustil posledice, sprejel sem ga v veliko večji meri in se trdil, priklicati ga ven iz blodenj (govori o časih iz vojne, o časih ko je delal v železarni), da se je zavedel moje prisotnosti in da ga imam rad, čeprav si tega nisva skoraj nikoli povedala. Nasproti ležeči pacient, je z rahlim posmehom, kako besedo z menoj izmenjal. Npr. Da je dedek celo noč govoril;"Halo, halo...." in ga jemal kot pač zmešanega človeka. Ko sem mu pojasnil, da dedek govori o svoji preteklosti in da jo čisti, se mu je mnenje malo spremenilo. Ob koncu obiskov je tudi sestra, ki je vstopila, vprašala mene, z pronicljivim, kar malo ponižujočim nasmeškom:"Hja, kaj se pa vidva pogovarjata" (kako on je zmešan, ali si tudi ti, ki tle sediš in že celo uro čvekaš z njim). Pač je v svoji službi, in seveda če bi se z vsakim ukvarjala, ji nebi zneslo službe opravit. Vendar, v sebi sem čutil moč, in nalogo, da dedka spravim nazaj v dom. Ker od vseh okoli sem dobival namige (zdravnik, sestra, bratranec, Bernarda), da so mu šteti dnevi. Tega nisem sprejel, ker vem, da ima še svoj čas in da se bo vrnil v upokojenski dom, kjer tudi danes je. Dedku sem veliko pomagal z stikom, z dajanjem veliko ljubezni in energije vanj s spodbujanjem in treznim pojasnjevanjem, da naj se sprosti in zaupa osebju, ki mu želi najboljše. Tudi odvzezal ga prva dva obiska nisem, niti tega zahteval. No zadnji obisk, mi je vse moje vnaprejšnje občutenje potrdil. Ko sem prišel do njega, se je precej hitreje sprostil in umiril. Nasproti ležečega pacienta ni bilo več, temveč je bil nekdo drug. No zgodilo se je to, da je ta prišel celo v sobo in direk do mene, ter mi segel v roko, čeprav se nisva poznala niti kakega posebnega stika navezala. Toda oba sva vedela, čemu je to namenjeno. Z dedkom sem preživel dve lepe ure, čeprav je velikokrat odtaval, v svoje pretekle svetove. No tudi odvezan je že bil in precej bolj miren in vdan v usodo (da se prepusti negi zdravnikom). Še bolj sem ga podpiral v tem in ga spodbujal, k tem da se pozdravi in vrne v Upokojenski dom. No na moje veliko veselje in potrditev tega zgoraj napisanega in čutenja, da se bo to tako zgodilo, so me že naslednji dan, v ponedeljek klicali, da se je vrnil v dom. In iz tega vsega, vem, da so mu dajali precej zdravil, pa nisem z besedo izrazil nasprotja. Pa se to mene tiče precej bolj kot “dominko”. Fantu sem želel povedati le to, da se da velikokrat z aktivnim življenjem, z druženjem, s pogovarjanjem preseči tudi depresive, kot si ti s svojo zgodbo o prijatelju povedala. Če si pa ti moje pisanje tako občutila, pa ne vem... razišči to. Zato je moj prvi post namenjen “dominku” ravno v smeri, da čim več komunicira in se druži, ker potem preprosto potreba po “berglah” hitreje in učinkoviteje odpade. In še enkrat res gledam debelllllllloooooo ta stavek: Quote:
če res tako učinkuje: Quote:
:-* :-* :-* Edi |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 08.03.2004 at 12:46:45 Hmm, Edi… to, da sem jaz sama do sebe stroga, itak že vem. In se mi to tudi čisto nič napačno ne zdi, mlačna ali preveč popustljiva niti ne bi želela bit. Se zna v takem primeru človek kaj hitro izgubit… OK - včasih bi res lahko malce popustila. Predvsem zaradi sebe in do sebe, ne gre zdaj toliko za druge. Se tega tudi učim, kadar pa falim, itak da najbolj prizadenem sebe. In takrat si namenim ljubeč objem. Sem pa zelo pozorna prav na to, kako drugim posredujem svoja stališča. Seveda imam tule na forumu vseskozi v mislih, da je to le pisana beseda in da se za pisano besedo marsikdaj lahko marsikdaj skriva nekaj popolnoma drugega. Itak da je le 7% verbalne komunikacije tiste, ki jo ljudje sprejmemo in doživimo, 93% je neverbalne. In le-te tule na forumih in preko tipkane besede pač ni mogoče začutit. V vsakem primeru nam torej tule na forumu 93% sporočila nikoli ni dosegljivega… OK, dovoli mi zdaj, da poiščem tiste tvoje poste, na podlagi katerih sem jaz doživela, kot da ti zavračaš antidepresive… Zgledalo bo vse skupaj bolj kot neko nametavanje nekih besed, pa še to lahko na trenutke iztrgana iz konteksta – je pa to vse, kar sem prebrala in na kar sem lahko oprla svoje razmišljanje. To je bilo le tistih 7%, pa še to morda ne, ker niti nisem slišala zvena tvojega glasu, niti načina, s katerim bi govoril v živo. Najprej seveda to, kar si tudi sam že quotal: Gru Gru wrote on 11.02.2004 at 23:05:59:
Edi, lahko z razdalje tole prebereš, se poskusiš postaviti v vlogo, kot da tega nisi napisal ti in prebrati povsem nepristransko? Potem v nadaljevanju: e. wrote on 13.02.2004 at 12:05:49:
Kakšno mnenje naj bi po tvojem torej lahko zaključila iz tega, če ne negativno? Potem se ti je oglasil en-bk, kateremu si sicer odgovarjal, ampak jasnega odgovora na svoje vprašanje pa tudi on ni dobil – ali pa ga samo jaz nisem videla… Glede tvoje osebne izkušnje. Sva govorila tudi o tem, se spomniš? In takrat sem te začutila, da ti sploh ni vseeno za tvojega dedka. Tudi vem, kakšno potko si hodil prav zaradi njega in čutiti je bilo tvojo stisko. Tudi tvojo bolečino, če že hočeš, le da si je sam nisi hotel/zmogel/želel priznati. Vsaj ne naglas. Jaz pa tudi nisem bila v vlogi, da bi te potiskala nekam, kamor nisi sam želel stopiti… Zato sem te takrat lahko le poslušala, toliko, kolikor si pač želel deliti z mano. In ponavljam, da slučajno ne bo izzvenelo – daleč od tega, da bi te doživela, kot da ti je vseeno za dedka! Tule zdaj prvič berem tudi tvoje doživljanje glede tega in danes že drugič – hvala za zaupanje… Glej, bom rekla še nekaj. Izhajam seveda iz sebe in govorim o sebi. Če bi že jaz zbrala toliko poguma in govorila o svojih stiskah, tako kot je to naredil Dominko, recimo (ja, ja, vem, da tega ne naredim - preveč stroga do sebe…), potem bi me takšen način, kot si ga uporabil ti, prav gotovo odbil. Tvoja pomoč, čeprav dobronamerna (v to sem prepričana), bi pri meni naletela na zaprta vrata. Če se že znajdem v stiski in če že tvegam in svojo stisko delim z nekom, potem je edino, kar sem sploh sposobna sprejeti v tistem trenutku, ljubeč, nežen, predvsem pa iskren objem. Še da sprejmem tega, se moram zelo zelo potruditi. Moj vzorec "biti močna", seveda... Ničesar drugega ne potrebujem, niti ne želim. Morda kasneje, v pogovoru, pa še ta mora biti zelo prijazen, nežen, ljubeč, bog ne daj me česa učit ali mi kakšne nasvete delit. Je bilo tega preveč, zato zelo hitro odreagiram na to - z umikom, seveda. In seveda - itak, da zmorem sama. Edino, kar dovolim, je to, da mi nekdo pokaže kakšna vrata, ki jih sama morda ne vidim. Odpreti moram pa tista vrata sama. Prestroga do sebe? Ja, vem, vem… Želela sem povedati le to, da tvoj način ne bi bil pravi način zame, zato sem tudi odreagirala. Mislim celo, da sploh ni bil catch v psihiatrih in antidepresivih, ampak sem bolj močno doživela način, s katerim si želel priskočiti Dominku na pomoč. In s tem nikakor ne trdim, da tvoj način ni pravi način za nekoga drugega (morda tudi za Dominka – ampak to bi lahko povedal le on) – odvisno od vsakega posameznika, od njegove konstrukcije, od njegovega doživljanja in od vzorcev, ki jih v sebi nosi tisti, kateremu nameniš besedo. Po vsem tem, kar sem jaz prebrala, kar sem jaz slišala, s komerkoli sem se jaz pogovarjala, pa tudi na podlagi lastnih izkušenj, seveda, pa je občutek sprejetosti tisto, kar mora človek najprej doživeti, da se sploh lahko odpre. Če pa že tvega in to naredi prej, pa je občutek sprejetosti in ljubljenosti tisto, kar je človeku najprej potrebno dati, da sploh lahko obstane… To je tudi moja izkušnja, na podlagi katere lahko tudi takšne pogovore na SOS telefonu zaključujem z občutkom, da sem človeku lahko dala največ, kar mu lahko dam… To je tista izkušnja, ki mi vsakič znova potrjuje, da je treba začeti tako… In prav zato močno verjamem v to in prav zato temu poskušam slediti tudi sama… In spet, kot ponavadi – to je le moje mnenje, seveda… |
|
Title: Re: tesnoba Post by bp on 08.03.2004 at 13:11:41 Miska wrote on 08.03.2004 at 12:46:45:
Zmotila si se v eni pikici. Zamesala si Edija, z uporabniskimi imeni Mike, Edi, e, in pa Maxixa, oz. edmonda c., ob katerem se trenutno kaze ime e. Tako majhna pika, pa tako velika razlika. (so rekli v eni reklami) lp bp |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 08.03.2004 at 13:38:42 Miska wrote on 08.03.2004 at 12:46:45:
Jao psihiatri ----- ja sem napisu, sej so ljudje, valjda da so ljudje, bom razširu, tako kot ti, kot jaz s svojimi prednostmi, strokovnimi znanji in slabostmi, in enako velja pri strokovnosti v kateri so. Sem napisu, kako sem sprejel cinično sestro v zdravstvnem domu. Včasih jih prevelika predanost k strokovnosti pač odmakne, od tega da začutijo človeka kot človeka. A je moje spoznanje in opis "Jao psihiatri,... ja sej so ljudje,...." tok boleč. Ja draga Miška, svetoval sem Dominku in ne tebi! Zakaj se preko "Dominka" postavljaš v lastno kožo? Če bi jest, če bi jest... Kar se tiče služenja je zadeva čist jasna in pri njej niti za ped ne odstopam:"služit sebi. In kaj boš pol, ko boš sebi odslužu? Služiš lahko samo drugemu. Sebi ne moreš služiti, sebe lahko samozadovoljiš, spolno, športno, materialno." In zadnji stavek, sem že 2x pojasnjeval. Moj nasvet "dominku" je še vedno moj nasvet. In kako ga podam, v celoti zanj sam odgovarjam. Ne vtikam se kako mu odgovarjate VI DRUGI. Hvala, bp-ju, ki je pokazal, da je e. (Edmund) čist drug človek, z DRUGO slikico ob strani. :-* :-* Edi P.S. poleg tega pa je to Dominkov thread in mam dovolj tega prepričevanja, kaj si kdo misli o mojih postih. Mislim, da se lahko povrnemo počas k temu.! |
|
Title: Re: tesnoba Post by Sn0wBall on 08.03.2004 at 15:58:50 siaj, lepo napisano :-* |
|
Title: Re: tesnoba Post by siaj on 09.03.2004 at 08:36:03 SnOwball a ti res tako misliš? jaz si domišljam, da res... hvala ti oh, kok je to fino, da te kdo pohvali :) sej ti si tud facko, ves :) lepo bodi :) ;) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 09.03.2004 at 14:41:20 wrote on 08.03.2004 at 13:11:41:
Ups, bp… Tnx za tole. Se pozna, da nisem več tako pogosto tule na forumu, da ne spremljam več vsega dogajanja in da nisem več tako pozorna na male pikice. Sicer je res tudi to, da TV zelo redko gledam, če pa že, so pa reklame prav gotovo zadnje, kar bi me vleklo tja... Majhna pika, pa tako velika razlika. Res je. Ampak v tem primeru pomeni to le to, da vse, kar sem do sedaj napisala, vsa moja razmišljanja, vsa moja vprašanja ostanejo nespremenjena, edinole ne namenjam jih več Ediju, pač pa Maxixu, edmondu c. ali e-ju s pikico. Edi, tebi pa tole: če sem te v tem, ko sem pozabila prebrat tudi pikico, kakorkoli s čim prizadela, se ti seveda opravičujem. Ni bil to moj namen, daleč od tega. Pa kljub temu: Gru Gru wrote on 08.03.2004 at 13:38:42:
Seveda, dragi Edi – svoje mnenje si napisal Dominku in ne meni, saj je on spraševal določene stvari in odprl tale thread. Najprej glede besedice »svetoval«: e. wrote on 29.02.2004 at 20:52:41:
Khm, kaj pomeni svetovati? Dati nekomu nasvet ali kaj drugega? V mojem svetu doživljanja je namreč tole dvoje zelo povezano. Ko nekdo meni reče, da mi bo svetoval, pričakujem njegov nasvet. Ali kako? (Spet) moje nerazumevanje? Ampak kakorkoli, Edi, seveda – svetoval si Dominku in ne meni. Zakaj govorim o sebi in uporabljam »če bi jaz«? Iz čisto preprostega razloga – zato, ker jaz nisem Dominko. Zato, ker jaz sem pač jaz, s svojim razumevanjem, s svojim načinom razmišljanja, s svojim sistemom vrednot, s svojimi ranami, s svojimi vzorci… In lahko izhajam le iz sebe in lahko govorim le o sebi. Vsaj tako so mene učili, da je dobro. Če pa to tebe moti, pa povej, se lahko pogovarjava tudi o tem. In seveda sem se vtaknila v tisto, s čimer se JAZ nisem strinjala, kjer imam JAZ drugačno mnenje, kar bi MENE prizadelo, kjer bi se JAZ umaknila. In ne Dominko. Saj nisem on. On lahko govori o sebi in jaz lahko govorim le o sebi. In res nisem vedela, da ste sprejeli novo pravilo, kjer je zapisano, da lahko repliciraš le na prvi post v threadu, vse ostalo pa lahko le prebereš, Bog ne daj pa, da bi karkoli napisal o tem. Če sem to spregledala, se posipam s pepelom. Čeprav mi da to takoj misliti – kakšno je bilo potem sobotno srečanje v Piramidi? Ste cel večer sledili samo tistemu, kar je bilo izrečeno na samem začetku, vmes pa, ko se je pojavilo kakšno drugačno mnenje na nekaj, kar je bilo izrečeno vmes, pa tisto mnenje ni smelo biti izraženo? Hudoo… če ste tako lahko zdržali cel večer… Gru Gru wrote on 08.03.2004 at 13:38:42:
Res je, prav imaš, tole je Domikov thread. In nimam niti občutka, da bi jaz kaj dosti bezala v to, kamor nas je odneslo. Res je, da sem zapisala svoje mnenje, potem sem pa odgovarjala na tvoja vprašanja. Ampak, seveda, Edi – seveda gremo na tem threadu lahko nazaj k Dominku, tebe pa povabim, da odpreš nov thread, kjer lahko pucava naprej tole, kamor sva zašla tule. Če je seveda še karkoli v tebi, kar bi moral dati iz sebe. Saj veš – če ne boš spucal tegale tule v tejle situaciji, se ti bo takšna situacija prej ko slej ponovno pripeljala na potko in boš moral pucati potem. Spucati boš enkrat vsekakor moral… Lahko z mano, lahko s komerkoli drugim. As you wish… I am here… Pa še tole bi si želela quotat. Gru Gru wrote on 08.03.2004 at 11:05:18:
Znaš uporabiti to tudi zase? Sem napačno začutila v temle tvojem zadnjem postu, da bi bilo morda dobro, če bi zmogel pogledati vase tudi ti? m. |
|
Title: Re: tesnoba Post by bp on 09.03.2004 at 16:15:16 Miska wrote on 09.03.2004 at 14:41:20:
Ni za kaj. Ampak vidim, da si vseeno ne das prav hitro vzet poguma. Poglej si prosim se pikice v tretjem citatu v tvojem zadnjem prispevku. Vsaj meni ni cisto jasno, na koga se obracas. Bom zgubil se zadnje upanje, da obstajajo na tem svetu tudi natancni, metodicni, sistematicni in dosledni ljudje na tem svetu. :P bp |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 09.03.2004 at 18:37:17 wrote on 09.03.2004 at 16:15:16:
Poguma si res ne dam hitro vzeti. In pikic NE MARAM!!! Hehe… to se mi dogaja, kadar je pogum sicer še, ampak mi počasi postaja vseeno. Jaz sem zase celo vesela, da nisem več toliko pozorna na natančnost, metodičnost, sistematičnost in doslednost… perfekcionizem skratka… Ostajam takšna sicer še v stvareh, ki so mi pomembne, pri tistih, ki so mi manj pomembne, pa ne več. In upanja nikar ne izgubit – dokler se sebe zavedaš, imaš en zelo dober primerek tega, če se pogledaš v ogledalo. ;) Ti me pa kar spomni, kadar bom (spet) kakšno pikico spregledala. Hmm… morda bi si bilo treba pa očala nabavit? :-/ Edi, sorry!!! Tretji citat – saj veš, komu je namenjen, ane? Čeprav - besedico "svetovati" si uporabil tudi ti: Gru Gru wrote on 08.03.2004 at 13:38:42:
torej je delček mojega doživljanja kljub vsemu namenjen tudi tebi... |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 09.03.2004 at 21:19:14 Še vedno NISEM apriori proti Anti-depresivom... :-* |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 10.03.2004 at 11:49:04 Gru Gru wrote on 09.03.2004 at 21:19:14:
Khm, khm... jaz sem bila prepričana, da sva to dilemo razrešila že čisto na začetku... :-/ Vsaj jaz sem sama pri sebi jo... |
|
Title: Re: tesnoba Post by gape on 10.03.2004 at 12:37:10 Miska wrote on 09.03.2004 at 14:41:20:
pomoje se ne rabiš nč dost posipat ... jest tud nč ne vem o tem ... Quote:
;D |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 10.03.2004 at 22:40:02 Miska wrote on 10.03.2004 at 11:49:04:
Začetku.... katerem začetku.... ? ? ? Moram bit iskren, da se niti podrobno nisem spuščal v tvoj dolg odgovor, kjer je bil še e.-dmund-C quotan. Sem pa prebral še enkrat zdej (preletel), pa nima veze. Se je škoda spuščat v verbalizem, zato da se verbalizira. Raje ti povem, da bi bil bolj vesel, da se nebi zatikala ob vsak pojem, je pa res, da sem se sam tudi, sploh ob to, kako je bil doživet tisti moj odstavek. No še na besedo SVETOVANJE, ti odgovorim, sem jo uporabu čist iz praktičnega konteksta, kakor se tudi tale sobana imenuje SVETOVALNICA, in način si pač v tem NE-strokovnem svetu izbira vsak sam. Kako smo se pa imeli na srečanju, pa si poglej na threadu Srečanje v Piramidi, pa spet ne bo dost, niti to če ti kdorkoli od udeležencev to opiše, ker vsak je to po svoje doživu in edin pravi občutek dobiš, če se ga udeležiš. Sej veš, kar je za enega dobro je lahko za drugega slabo. Tko da pepel raje za kako boljšo priložnost prihrani ;) Mej se krasno in mal manj resno ti od srca želi Edi (((((((miška))))))))) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Miska on 11.03.2004 at 08:56:50 Resnih stvari se jaz lotevam resno in tole je vsekakor bila ena izmed takšnih stvari. Vsaj v mojem svetu doživljanja je tako... Tnx tebi in gapetu - pepel torej ostane na kupčku za kdaj drugič. Imej se kar najlepše tudi ti in seveda – naj ti sije sonce v srcu! :) m. |
|
Title: Re: tesnoba Post by siaj on 12.03.2004 at 14:53:39 Kako dajati nasvete... Nekako zadnje vprašanje, besede, ki so ostale v sicer moji dostikrat prazni glavi. Priznam, da včasih ne zmorem poglabljanja v detaile, pike, odstavke. Moja percepcija marsikdaj ni metodična in prav natančna, čeprav rada ujame tu in tam kakšen paradox. Vtis in celota, nekaj kar začutim ... tako sem brala DOMINKOVE besede. Brala sem jih s svojim srcem, pač tistim, ki ga imam tu in zdaj. In s tem svojim srcem, ki ga je prevetrilo to in ono, ki je postalo manj boječe, sem podala tudi svoj odgovor. Sem mu pomagala? Morda sebi, ne njemu. Sem mu dala dober nasvet? Strokoven? Res dvomim, če sem ga hotela sploh dati. Vem, da pomagam si lahko le sama. Sem tista, ki mora narediti korak. Največji dar nebes zame so srca, ki zmorejo milino in veličino čutiti z menoj, me vzeti prav takšno: vso šibko in močno. V vseh mojih poletih in padcih. Bolnik bolniku? Ne: od srca k srcu. Sklenjen krog - tako enostavno. |
|
Title: Re: tesnoba Post by dominko on 31.03.2004 at 08:56:08 Živjo, končno sem na svojem ! Preselil sem se v lepo garsonjero v precej mirnem kraju izven mesta, pa vendar je zelo bliz centra mesta. Drugače pa sem vesel, seveda, vendar prihaja vse to za moano, kar se je dogajalo zadnjih nekaj dni (selitev pa to, pa kar nekako razumljiva reakcija staršev - nekako so se spreijaznili). Spet me daje tesnoba, ta strašen občutek, in vse kar paše zraven..... Spet mi rojijo čudne stvari po glavi, da se mi bo kaj naredilo, ... kaj če ne bom izključil vse v stanovanju, ko bom šel zjutraj v službo ..... dominko |
|
Title: Re: tesnoba Post by m on 31.03.2004 at 09:27:00 vau dominko, tud jaz sem vesela zate :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 31.03.2004 at 12:08:50 DOMINKO wrote on 31.03.2004 at 08:56:08:
obsesivna kompulzija bo to, po moje, ce te dajejo prisilne misli, da ponavljas neke rituale, če si pozabil štedilnik ugasnit, likalnik, plin itd, preverjaš 10x če si zaklenil vrata? So starši vedno dvomili v tvoje sposobnosti, morebiti te celo poniževali, nič nisi smel narediti sam in nič nisi smel vedeti, za njih nisi noč znal? to je samo moja domneva..... http://www.novaknet.com/~zmenki/forum/viewtopic.php?t=43 Liza trpi zaradi notranje nuje. Vsako svoje dejanje mora večkrat preveriti z vseh strani, če je v redu ali ni. Pri delu neprenehoma premišljuje, če je vse v redu narejeno, če le ni kaj pozabila ali spregledala. Zakaj dela to? Kot otrok je bila pogosto kaznovana, če je naredila kaj narobe. Starši ji niso nič spregledali. Ozmerjali so jo z neumnico in nerodo in jo fizično kaznovali. Takrat se je naučila, da so posledice napak v življenju hude. začela je dvomiti v svoje zmožnosti. Zaradi starhu pred posledicami, se je navadila preverjati vse kar je naredila vnaprej in potem, ko je bilo že gotovo. Tako se je hotela prepričati, če je res vse v redu narejeno. Verjela je, da bo to neprestano preverjanje preprečilo, da bi delala napake, zaradi katerih bi bila potem kaznovana. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Terrania on 31.03.2004 at 17:18:49 Oh exo ni vse takoj psihicna motnja. Da je cloveka strah da je kaj pozabo je logicno ce se je nanovo vselil in je prvic na samem. To bo minlo cez par mescev ko bo ugotovil da je vse ok. Ce bi bla to obsesivno-kompulzivna motnja bi malo drugace zgledalo.. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 31.03.2004 at 17:46:28 Kaj si nor, na svojem si že! :D Skrbi skrbi skrbi skrbi... pa je le ena radost prevzet odgovornost za sebe skrbet. Noben ti ne bo težil več :D Če boš pozabil luč ugasnit, bo pač gorela - so what? Ne boš hladilnika zaprl - ga boš pač spucal ko prideš domov ;D Če boš pozabil ploščo ugasnit, ko si zjutraj kavo skuhaš ti bo v najhujšem primeru varovalko ven vrglo, zihr nisi tak zblojen, da boš kavo nazaj gor postavil :P Nea skrbi, vse živo se ti lahko ne/zgodi, sam ti boš vse rešil. Samo kdor nič ne dela, ne more nikol nič narobe naredit. Zihr boš tud kej razbil, pa mogoče si boš zapral malo morje belih stvari (tak ko sem si jaz :P ;D), če boš sam pral - pa kaj pol? Nič hudega se ti ne bo zgodlo, sam male vsakodnevne stvari se boš naučil reševat in jih obvladovat in vsaka ki jo boš rešil, ti bo nekaj samozavesti prinesla in veselja :) Ful sem vesela za tebe :D drži se :-* |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 31.03.2004 at 19:25:43 Terrania wrote on 31.03.2004 at 17:18:49:
Mislim, da je to podrobnost Dominko zamolčal oziroma pozabil omenit psihiatrinji in ne bi bilo slabo, da še to pove. Namreč to je lahko povezano z depresijo, morda res ni nič resnega in gre samo za prehodno stanje, ampak menim, da ga to že dalj časa spremlja, če že ne celo leta, upam, da bo kaj več povedal, kako je na temu... Namreč kompulzija ni nič drugega kot "psihična" odvisnost, ta pa ponavadi ne nastane kar čez noč, niti ne ob težkih stresnih situacijah. Gre za to, da si recimo nekateri obsedeni s higieno, roke si umivajo in umivajo, celo do krvavega, vedno jih spremljajo različne fobije, da so pozabili izključit plin, da bo hišo razneslo, potem, pa to ponavaljajo, nonstop preverjajo, tateretji so vrazevereni, da si ne upajo stopit na dolocene stopnice, npr. na lihe, da berejo tekst nazaj, da so skoz "sekirajo", katerim so primešani še razni nevroticizmi, da bo recimo zaradi tega kdo umrl, ce se pregresijo itd. Verjetno se je že vsakdo srečal s tem, da ga je skrbelo za kakšno stvar, da je pozabil na kaj, ampak če te to nonstop obremenjuje, da je z razumum čisto skregano, če 10x dnevno preveris plin, ali zapiraš pipo, pa te to zelo obremenjuje, potem gre za bolezen. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Terrania on 31.03.2004 at 19:39:51 Exo take debile kot si ti bi mogli s takih topicov bannat. Ce clovek omeni da ga je strah, pricakuje podporo , tolazbo mogoce, pricakuje da ga nekdo pomiri! Ne pa da mu nekdo brez vsakrsne kvalifikacije takoj diagnosticira kake psihicne bolezni naj bi imel. Ni vsaka zalost takoj depresija in tak tud ni takoj vsak strah obsesija. Kaj ti MENIS in PREDPOSTAVLJAS pa prosim obdrzi zase zato ker s tem res nobenemu ne koristis, se najmanj pa nekomu ki ni preprican vase. >:( |
|
Title: Re: tesnoba Post by siaj on 31.03.2004 at 19:54:06 exorcist wrote on 31.03.2004 at 19:25:43:
več variant imam v glavi na tole napisano, a si dominkov zelo dober frend, zdej ... al tako v jedro in lucidno spregledaš človeka ... ali se morda že ene 20 let ukvarjaš s psihiatrijo, če ne že kar s psihoanalizo, .... no, brez heca ful si suveren Jaz pač na ta način ne razmišljam. Dominko, en lep pozdravček, bravo zate! |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 31.03.2004 at 19:56:55 Terrania wrote on 31.03.2004 at 19:39:51:
Terrania, od kod sedaj tebi ta ideja, povsem napačna inerpretacija in nerazumevanje mojega pisanja, ko hudomušno zatrjuješ, da bi mu želel škodovati, tako da bi ga onepogumil, da bi vrgel puško v koruzu - počnem ravno nasprotno, vlivam mu pogum, da bo bolj angažiran, motiviran, iskal rešitve, kako se spopasti z boleznijo, kako jo premagat, kako živeti z njo, dajem mu čimveč informacij na razpolago, da si kaj prebere, spozna, da za bolezen nihče ne odgovarja sam, da si nihče ni sam kriv, če je za čem zbolel, če recimo staknemo kako resno angino, je le najbolje da se oglasimo čimprej pri zdravniku, če se stanje ne poboljša, le to sem hotel reči. Pod drugo tele informacije le posredujem, ne pišem jih sam, ampak za to usposobljeni strokovnjaki... Nič nisem diagnosticiral, ampak vem, o čem govori, ker sem o tem dosti prebral, celo po tv je bilo večkrat in sem si stvari zapomnil. Lahko bi se mi vsaj opravičila, kot gesto dobre volje, ko mi podtikaš neresnico! Niti se nisi ozrla na to, da imam na forumu prav tako psihologinjo, ki svetuje, da pomaga ljudem, zato me je to tvoje pisanje še bolj presenetilo in šokiralo obenem.... :P |
|
Title: Re: tesnoba Post by DaBi on 31.03.2004 at 20:16:43 Dominko! ;) Bravo!, ti samo gasa dalje v life tako kot je tebi všeč!! :) 8) It`s your life!! :) :) :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by gape on 31.03.2004 at 22:47:13 DOMINKO wrote on 31.03.2004 at 08:56:08:
bravo ... ti samo zaupaj ... najprej sebi, pol stvarstvu ... exorcist wrote on 31.03.2004 at 19:25:43:
niti mi ni jasno kaj si hotu ampak DOMINKO wrote on 11.02.2004 at 17:48:10:
si prebral ta thread? |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 31.03.2004 at 23:09:07 gape wrote on 31.03.2004 at 22:47:13:
Mnenja sem, da bi DOMINKO lahko povedal še za ostale težave, če jih ima, seveda, ker imam občutek, da je določene stvari zamolčal, psihiatrinji ni povedal vsega.... (samo domnevam), pa bi bilo morda dobro, da še to pove, saj je že načel to stvar, ko je govoril o prisilnih mislih, ko mora preverjat, če štedilnik izključen, kajti morda s depresija prepleta še s čim drugim... poudarjam, morda.... to je seveda zgolj moj nasvet oziroma predlog... |
|
Title: Re: tesnoba Post by siaj on 01.04.2004 at 08:57:08 Mnenja sem, da je DOMINKO izredno pogumen fant in ma j...a da je spolh zaupal kar je zaupal. Saj je povedal, zakaj je zaupal: ker ceni ta forum, ker ga rad bere. Mnenja sem, da na tem forumu marsikdo pač takšnih ali drugačnih težavic ne bi bil pripravljen zaupati ... ne vem zakaj, morda zato, ker se tudi na tem forumu na neki ravni gradi image nekega nicka... morda ni dovolj zaupanja in vere .... samo dejstvo je, da če nekaj bolj osebnega napišeš, je to tvoja svobodna odločitev, če pa nečesa ne napišeš pa tudi ... tko da... človek zmeče ven tisto kar čuti, da mora (hvala Svetu pogovorov) in to je po mojih lastnih izkušnjah eden najboljših načinov lastnega prepoznavanja in sprejemanja sebe, ker ko napišeš eno stvar jo pol tudi prebereš (vsaj) še enkrat in včasih ti pol kdaj slpoh ni všeč, kar si napisal, samo... this is your chance ... najboljša stvar pa še pride, ko dobiš odgovore .... ;D Tko da: DOMINKO ti si faca, zelo cenim takšne ljudi, ki so sposobni (za razliko od mnogih) napisati tudi kakšno osebno izkušnjo. Pa mej se fajn ;). |
|
Title: Re: tesnoba Post by bosudha dasi on 01.04.2004 at 13:04:38 dominko, ko sem brala ta post se se čutila dolžno nekaj napisati, ker sem bila v podobni situaciji kot ti. Tako kar se tiče staršev kot tesnobnih občutkov. Poskušala sem s psihiterapevtom, z raznimi knjigami in tehnikami za pozitivno mišljenje, s sugeracijo, vendar me ni nič zadovoljilo. Šlo je le na slabše- vsak dan sem jokala (brez očitnega razloga), bila sem venomer utrujena, nič ni imelo zame smisla,... Pred malo več kot tremi leti se mi zdi, da sem treščila na dno te tesnobe, zjutraj sploh nisem mogla vstati iz postelje, nisem vedela zakaj naj sploh vstanem, vse se mi je zdelo brez veze, zakaj sploh živim. Čutila sem, da mi nihče iz mojega kroga poznanih ne more pomagat. Velikokrat sem rekla v velikem obupu, Bog prosim pomagi mi, jaz od tu ne vem več kako naprej. Potem sem "čisto slučajno" bi rekli nekateri, vendar jaz ne mislim tako, srečala nekoga, s katerim sem se žačela pogovarjati-o Bogu. Če bi bil en sentimentalc, pretirano emocionalen, me sploh nebi pritegnil, vendar se mi je zdel zelo inteligenten in razgledan ter ostrega uma. Dal mi je knjigo Krishna Book, potem pa še mnogo drugih. Pomagal mi je tudi z nasveti in inspiracijo. Stvari so se začele odpirati in razkrivati plast za plastjo. Skozi duhovni prakso sem ugotovila in še venomer ugotavljam, globlje in globlje, da je bil izvor te tesnobe pri meni to, da nisem videla smisla v načinu življenja, ki so ga živeli ljudje okoli mene, nisem pa vedela za alternativo. Po božji milosti in po milosti Sri Krishne in Gurudeba pa je ona prišla do mene. In za to sem in bom hvaležna življenje za življenjem. Dominko, men je pomagala le Resnica, iskrenost do samega sebe. Če boš iskren in se ne zadovoljil s površnimi in začasnimi metodami za odpravljanje tesnobe, bo prišla Resnica tudi do tebe. Goura Hari bol. Bosudha dasi |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 01.04.2004 at 23:41:40 wrote on 01.04.2004 at 13:04:38:
Si bila prej ateist? Mislim, da je poanta v tem, da si bila prej brez vere, v nič nisi verjela, ne v soljudi, niti v sebe, nakar pa si našla to izgubljeno vero v Krišni. Šlo je za efekt spreobrnenja, radikalna poteza, prenova, psotala si drug človek z drugimi pogledi na svet, ki te je nekako dvignila iz jama, vlilo novo upanje in moč. Tukaj se mi ne zdi pomembno, da si postala Krišnevec, vseeno je kaj bi postala, važno je da si dobila nov zagon, zalet, novo upanje, našla si življenski smisel... |
|
Title: Re: tesnoba Post by bosudha dasi on 02.04.2004 at 07:41:30 exorcist: [Tukaj se mi ne zdi pomembno, da si postala Krišnevec, vseeno je kaj bi postala, važno je da si dobila nov zagon, zalet, novo upanje, našla si življenski smisel... [/quote] tako misliš ti exorcist, za kar imaš vso pravico. Jaz pa menim, da je ZELO pomembno KJE iščemo odgovore in pomoč, saj je od tega odvisna njihova KVALITETA in ROK TRAJANJA. Goura Hari bol |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 02.04.2004 at 08:46:14 wrote on 02.04.2004 at 07:41:30:
Ni čist res, kar trdiš. In vsaka taka trditev je uspešna le, če zvesto in z ljubeznijo slediš temu kar si se namenil, v lastni pozabi nase, sprejemanju in podobnemu balastu... Življenje, pa te vedno pripelje na tako križišče, da se imaš vso možnost odločit za tako ali drugačno pot, in tudi če se v nekem trenutku, zaradi lastne slepote, neprepoznavnosti, strahu podaš po "napačni" poti, te življenje vedno in 100% pripelje na čisto enako odločitev slej ko prej. To se dogaja vse do fizične smrti, kjer se v zadnjih trenutkih začno zlivati vsa ta križišča naenkrat in v precej hitrejšem tempu skozi tebe, zato je fajn prepoznat in že prej probat prave poti ubirat, bo za na konc manj sprejemanj (odločitev) ostalo. ;) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 02.04.2004 at 08:47:55 Dominko, Tebi pa želim, še tak lep napredej vnaprej. Se pridružujem spodbudi in čestitkam, ki so jih podali že prejšnji pisci. Zavedaj se, da si pogumen in da imaš jajca. Bravo. |
|
Title: Re: tesnoba Post by bosudha dasi on 02.04.2004 at 09:18:02 Gru Gru wrote on 02.04.2004 at 08:46:14:
kako ti prepoznaš pravo pot? Goura Hari bol. |
|
Title: Re: tesnoba Post by bosudha dasi on 02.04.2004 at 09:54:36 bom probala še enkrat quotirat Gru Gru wrote on 02.04.2004 at 08:46:14:
kaj ni čist res kar trdim? Quote:
katero "tako trditev" misliš tle? Quote:
z drugimi besedami si povedal isto. zato pa sem napisala, da je zelo pomembno KJE iščemo in ZA KAJ se odločimo. ker drugače bomo morali ponavljati isto vajo znova in znova, kot si že sam opazil. Quote:
kako ti prepoznaš pravo pot, edi? |
|
Title: Re: tesnoba Post by LittleStar on 02.04.2004 at 09:59:42 Men se zdi, da dominko ne rabi tolk tega, da mu pravite, da ma jajca in da je pogumen, ker se pravzaprav tega pri sebi najbolj boji; kot se mi zdi ravno to reflektira v druge oz. svet, zato ga je vsega strah. Zato je pač nujno skoz ta strah it, da sploh sebe spoznaš in tako prepoznavaš to tud v drugih. Za iti stran od nekoga, ki te duši, ni nujno da si pogumen, saj lahko to pogledamo tudi kot beg oz. veeeelik ovinek na poti do sebe. Mogoče bo ta moj post zvenel negativno, vsekakor pa ni mišljen tako. Postaviti se na svoje noge ni lahko, biti sam, spoznati, da si sam, je najtežja naloga človeka, posebej, kadar sam sebe zaviraš pri tem, ker ne želiš odrasti. Odrasti pa pomeni tudi priznati, da potrebuješ sočloveka, prijatelja. |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 02.04.2004 at 10:20:17 Hja, mislim, da ni pomembno v kaj veruješ, samo da v nekaj, pa najsi je to Bog ali tvoj partner, ali otroci, ali nekdo drug, da najdeš nekaj za kar živiš, da vidiš smisel. Jasno, vsak vernik je prepričan, da je njegov Bog pravi, da je njegova vera prava, čeprav si nihče nima pravice lastiti Boga, kajti bog je od vseh nas in mi smo njegovi otroci, vsaj tako uči večina religij. zato je povsem napačno,da nekoga prepričujemo v nekaj, lahko pa mu svetujemo, ponudimo dodatne opcije, rešitve. Pač naredila si preokretnico v življenju, ki je bila verska, ni pa to pogoj da je to religiozna vera, ker dviga te neka univerzalna vera, tako da si začela v nekaj verjet, da si videla da se za nekaj splača živeti, da si se našla na nek način v Krišni, drugi se v Budi, tretji v Jezusu, četrti v ljubezni do sočloveka itd. Bistveno je, da si nekako razgradila bolezen s pomočjo vere. Pač, načinov je več... |
|
Title: Re: tesnoba Post by bosudha dasi on 02.04.2004 at 10:35:14 exorcist wrote on 02.04.2004 at 10:20:17:
res je, načinov je več. vendar različni načini ne pripeljejo nujno do istega rezultata. Goura Hari bol. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 02.04.2004 at 10:51:41 wrote on 02.04.2004 at 10:35:14:
No vidiš, tle se je še enkrat potrdilo to kar sem ti že v prvem postu napisal. Ti trdiš, čeprav med vrsticami, da je Krišna edina prava pot. Malo morgen, prava pot v kateremkoli primeru je,... kot sem ti že v prvem replayu napisal: Quote:
In to je lahko v končni fazi lahko samo tvoj kužek, roža, partner, kamen! Pot še prepoznavam, na 100 ino en način. Sam se običajno rad zataknem, ob take rahlo fanatične prepričance v edino svojo pot (sej mogoče sem jest tudi v tem mal fanatično nastrojen ;) ). Pa ne da bi jim pot in njihovo odločitev oporekal, nasprotno spodbujam jih, sam če mi začnejo tupit, da je edino njihova pot prava, se zelo rad poslužim Andrejevih besed: "Ni potrebno biti prerok, da nekomu, ki se le omejeno daruje, napovemo težave. Saj vsak sam odloča, ali bo sprejel celo nebo ali ničesar. Blagor človeku, ki dopušča vse vesolje. Tisti, ki se je omejil samo na Severnico, težje hodi, saj so mu ostale zvezde ugasnile. " |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 02.04.2004 at 10:54:21 wrote on 02.04.2004 at 10:35:14:
to pa je sedaj že filozofija ala aryan... teološko poglabljanje, indoktrinacija, ki dominku ne bo kaj preveč koristlo. Kot da recimo jaz tebe prepricujem, da je Jezus ono pa tisto govoril , pa da se moras tega drzat, da bos resena in srecna... to ne zanima dominka, ampak le kako se spopasti z boleznijo, ne pa kaj je govoril krišna ali jezus... |
|
Title: Re: tesnoba Post by aryan on 02.04.2004 at 11:29:28 Gru Gru wrote on 02.04.2004 at 10:51:41:
med vrsticamo povedano : "ne! motis se, tisto kar jaz pravim je (univerzalno) res." Quote:
tuki pravs, da se isces (univerzalno) pot, ceprav si svojo trenutno zgoraj med vrsticami ze kr dost samozavestno uporabu kot univerzalno... in to na tak nacin, da izkljucujes pot drugih (kot da smo vsi eno v vseh pogledih). Quote:
iskreno se vprasaj zakaj se ravno "ob take" (vedno znova in znova) rad zataknes? Hari bol. |
|
Title: Re: tesnoba Post by bosudha dasi on 02.04.2004 at 11:31:12 Gru Gru wrote on 02.04.2004 at 10:51:41:
kaj pa če bi raje bral to kar sem napisala, saj se je tudi v tvojem primeru izkazalo, da je branje med vrsticami lahko riskantno. Prava pot se določi glede na osebo, njene kvalifikacije, okoliščine, in druge faktorje. kar je za enega lahko dobro(glede na njegovo stopnjo zavesti) ni nujno dobro za drugega. Zato obstaja tudi več poti, da lahko vsak pride na svoj račun in začne od tam, kjer je, stopničko za stopničko (tudi v Vedah je razloženo več poti). Je pa še ena brezčasna pot, ki je nad vsemi ostalimi, in ki lahko pride do nas po svoji milosti, tudi če še nismo kvalificirani zanjo. Quote:
kako je tebi kamen ali roža prava pot? res me zanima, kako ti to prakticiraš? Quote:
pot še prepoznavaš. kako lahko pol trdiš, da recimo pot vdanega služenja Krishni ni prava pot? Goura Hari bol. |
|
Title: Re: tesnoba Post by bosudha dasi on 02.04.2004 at 11:44:50 exorcist wrote on 02.04.2004 at 10:54:21:
kako veš da ne? in kje vidiš indoktrinacijo? Quote:
ti drugim bereš misli, da veš kaj jih zanima? jaz nobenga ne prepričujem, povedala sem sam svojo izkušnjo. ne iz teorije, exorcist, temveč iz prakse. Goura Hari bol. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 02.04.2004 at 12:22:00 ;D ;D ;D Ej, vidva ARYAN in "bosudha dasi", dejta oba še 3x za vikend nalogo prebrat, to kar se zdej pink-ponkamo in to velja za vse nas tri. En drugemu smo nekaj zrcalc postavil. Hecno in zabavno obenem. Razlagal vama ne bom, ker je naloga da poštekata. Če ne bosta, se v ponedeljek beremo, bom razložu, mogoče bo že kdo drug prej. Krasen vikend. |
|
Title: Re: tesnoba Post by bosudha dasi on 02.04.2004 at 12:30:17 kdaj boš pa na vprašanja odgovoril? tud v ponedeljek? Goura Hari bol. |
|
Title: Re: tesnoba Post by mind on 02.04.2004 at 13:03:05 :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by siaj on 04.04.2004 at 20:26:17 wrote on 02.04.2004 at 09:59:42:
ej, dober post si napisala, imaš point. ;) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 04.04.2004 at 23:07:11 wrote on 02.04.2004 at 12:30:17:
A res tok slepote Krišna v vajine oči meče, pa ni ponedeljek zdelje. Preberta si svoja posta (76,77) in vprašanja na moje quote, men gre na smeh in me trga. Eno obračanje besed, pa prosim ne svojih postov (76,77) iti zdej obračat al pa popravljat, ! sta - smo res smešni... Počas in previdno preberta naš zapletek. Če vama ne svane, se lohk usedemo in nasmejemo skupaj. Jest vidim skoz, če vidva ne, vama dam mal hintov.... ;D ;D ;D Hints: 1. nikjer ne trdim da je moja pot univerzalna - prava, niti ne izključujem poti drugih 2. nikjer ne trdim, da pot Krišne ni prava pot, medtem ko vidva to čist jasno MED VRSTICAMI ! ! ! |
|
Title: Re: tesnoba Post by Edi on 06.04.2004 at 10:59:19 wrote on 02.04.2004 at 09:59:42:
Ja full dobr si sestavla tole (sam je tle moje "ful dobr" tebi, ravno protislovno temu kar ti pišeš). ;) Spodbuda je vedno dobrodošla, tle se jest ne strinjam s tem, da Dominko tega ne rabi, to rabi vsak. Glede na to kje vse je iskal pomoč (še en drug forum), in dobil precej podobne spodbudne odgovore - točno on sam potrjuje da več mnenj, spodbud, le pomaga pri tem, ker je naredu spremembo - se odselu od doma, vendar problema še ni čist dokončno razrešu, je pa STOPU NA POT, kar je že velikoooooooo. Dejstvo je da je ugotovil, da mora nujno spremenit način življenja in se podal v iskanje, v pomoč, v spodbude... in kaj v končni fazi pravi tvoj zadnji stavek Little: Quote:
točno to. ;) , mi smo mu tu le neznanci, brez-obrazni svetovalci, sogovorniki, ki pa smo v končni fazi neka potreba, opora, paleta mnenj, soljudje, prijatelji, --- za kaj nas vzame je njegova odločitev... (itak vsak sam nosi svoj križ) Na tej poti kateri smo, smo vsekakor sami ob rojstvu in smrti, v veliki meri, a vendar sami zase ne koristimo čisto nikomur ali pač. To niti tukaj ni pomembno. Vsekakor še enkrat dobr post. ;) --------- bemu ------------------ tle spodaj je bil še en post, pa so ga zbrisali.... juhuuuu...... ;) :D ;D :) ;) :D |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 10.04.2004 at 23:51:11 en_bk wrote on 13.02.2004 at 14:30:24:
Tocno tako, zato so strokovnjaki, da podajajo ocene, pa se ti ne znajo pomagati, mi smo zgolj laiki. Lahko ze recemo, kako besedo, da pa se imamo za nevemkaksne poznavalce, pa je zgreseno, morda celo nevarno.... |
|
Title: Re: tesnoba Post by dominko on 13.04.2004 at 14:43:02 Živjo. Ja, velliko sem delal na sebi, da bi premagal to mojo tesnobo, ki me tako muči. Pa saj je včasih vse uredu in že mislim, da sploh ni več prisotna tesnoba, potem pa kar pride naenkrat in vse uniči, vse moje načrte za tisti dan, , ne morem nič, takrat grem najraje v posteljo in poslušam kakšno pomirjujočo glasbo ... Takrat je tak čuden občutek, občutek nemoči, strahu, utesnjenosti ...., da so vsi proti meni, da me nima nhče rad in podobno ....... Če se borim proti njej in ji ne podlžem in sem močan in grem naprej kljub njeni veliki premoči JE VSE O. K. - samo to je tako težko delati, jo premagovati, iti čez njo, včasih mi to uspeva, vendar porabim toliko dtruda in moči za tako premagovanje, morda bo sčasoma to lažje, kaj pa vem.. Včasih sploh ne vem zakaj se mi to dogaja , saj kakšnih groznih dogodkov v preteklosti nisem imel, razen tega , da so me starši bolj zadrževali doma, in preprečili pohajkovanja zunaj, dolgo nisem hodil ven na žurke, šele potem v s proti koncu srednje šolele sem bil na tovrstnih zabavah malo bolj sproščemn , nesamozavesten sem bil, zdaj dobivam malo več samoozavsti. Veliko se ukvarjam z osebno rastjo , obiskujem delavcnice, sodeljujem v otroških delavnicah, rolam, fitnes, druženje, branje , ustvarjanje iz gline, barvanje, sprejemanje sebe takšnega kot sem, in ne ustvarjanje nekih namišljenih iluzij (to zadnje je malce težje ......) Edino, kar me še malo bega in skrbi, je moja želja po ljubezni , po izkazovanju ljubezni nekomu in po sprejemnaju le te. Pa saj razumem ko mi pravite ali pravijo, da moram biti najprej s sabo zadovoljen potem bo ljubezen sam prišla - ne vem no ampak zgleda , da je želja tako močna , da ne morem čakati, ali pa mogoče še nisem vse s sabo r azčistil - enostavno ne vem - je pa res , da včasih ali pogosto (še vedno ) nisem čisto sproščen in ne deljuem navzven sproščeno, spontano, to pa verjetno zaradi mojih pogostih tesnobnih občutkov, napadov. Pa še nekaj, mislim da sem začel čutiti veliko potrebo bo seksu , verjetno ste prebrali v mojem prvem sporočilu, da kakšnih velikih izkušenj nimam v spolnosti. V novem stanovanju se še navajam, zdaj ob tej spremembi je spet prisotna tesnoba in veliko jo je , ampak grem preko nje, samo včasih me ona premaga, Tako, se bom še kaj oglasil, ker mi vaša mnenja, odgovori veliko pomagajo ne glede na to, kakši so (dobri ali slabii) , vi samo pišite. Včasih se čudim, kako sem sploh mogel iti čez vse to. Hočem pa reči, da imam še vedno občutek tesnobe, pa kako mi bo šlo naprej, pa kaj če se mi kaj naredi, pa strahovi, pa panika in podobno , to ne vem kako bom rešil - upam pa in verjamem , da bom nekoč normalno zaživel...... DOMINKO Vse lepo vam želim, |
|
Title: Re: tesnoba Post by dominko on 25.05.2004 at 12:47:15 Po dolgem času se vam spet oglašam. Poskušam živeti za ta trenutek, vendar je težko, kajti moja navada je da živim za jutri, kako bo jutri (se že danes bojim ..... ) in razmišljam o včerajšnjih napakah. NAROBE , NAROBE........ Drugače pa mislim, da sem se sprijaznil s tem, da me spremlja tesnoba, ampak nič za to, treba je iti čez njo , pa bo. Lahko bi vam spet jamral o teh napadih in podobnem, pa ne bom, ker ne bo s tem nič boljše ...... Iz vsakega dne se kaj novega naučim ......... Začel sem opuščati "anitidepresive", ker menim, da jih ne potrebujem več . Vse lepo vam želim in obilo zabave !!!!!!!!!!!!! DOMINKO |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 25.05.2004 at 13:06:41 Lep dan tudi tebi, Dominko Če ti je terapevt predpisal antidepresive, se le pogovori z njim o prenehanju jemanja....tudi o ostalih stvareh. |
|
Title: Re: tesnoba Post by dominko on 25.05.2004 at 14:29:55 Ja seveda, pogovarjal sem se z njim o tem. Predpisal mi je postopno prenehanje zdravil. Tako da se nisem kar sam odločil o tem. Dobil sem podrobne informacije o postopnem opuščanju tablet. Seveda pa ni še konec mojih težav, vendar sem se naučil tudi malo sam sebi pomagati, delati na sebi ..... DOMINKO |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 25.05.2004 at 17:53:46 DOMINKO wrote on 25.05.2004 at 14:29:55:
Vidiš, si že na dobri poti! Depresija je bolezen, pa zato ne smeš sebe kriviti, ker nisi za nič sam kriv, da si takšen kot si, da se pač soočaš s temi problemi, ki je za večino tujka, da bi ti še hitro in zlonamerno kaj naprej vrgli in vzbudili očitke, češ da si si sam kriv. To je isto, kot da če zbolimo za gripo, pa bi si očitali, da smo si sami krivi, da smo se nalezli in imamo različne simptome, kot so vročina. Moraš se sprijazniti z boleznijo, da poskušaš živeti z njo, jo sprejeti, če ne gre drugače, ki pa je lahko samo momentalna. Tak, da upanja nikoli ne smeš povsem opustiti, da bi te črnogledost povsem prevzelo... ajde, drž se! ;) |
|
Title: Re: tesnoba Post by exorcist on 26.05.2004 at 18:55:09 Dominko! Obavezno si preberi še tale članek, po možnosti nabavi tole knjigo: http://www.novaknet.com/~zmenki/forum/viewtopic.php?p=261#261 |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 25.08.2004 at 09:45:10 se včasih spomnim na tebe, dominko, pa se vprašam, kak kej si pa kak ti gre... javi se še kaj, če ti bo :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Robi on 25.08.2004 at 21:07:50 Quote:
A se lahko sprijaznimo z nečim in sprejmemo, česar ne razumemo ??? |
|
Title: Re: tesnoba Post by Sn0wBall on 25.08.2004 at 21:50:02 exo, življenje je bolezen. Dejmo jest tablete da bomo zdravi! ;D ;) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Sn0wBall on 25.08.2004 at 21:56:28 veš kako je...če vzameš prehlad za svoj, bo s tabo celo življenje če vzameš sebe kot bolezen, boš vedno bolan, ker boš bolnik..depresija pa itak ni tvoja ;D |
|
Title: Re: tesnoba Post by exodus on 26.08.2004 at 13:31:50 wrote on 25.08.2004 at 21:56:28:
he, seveda, ljudje zbolijo, ker hocejo zboleti.... kje pa si to videl? :P |
|
Title: Re: tesnoba Post by 2227 on 26.08.2004 at 13:34:06 Na vsakem koraku v tovarni ko delavci ni za delat, nastopajočemu ni za nastopit, odgovornemu ni za.... |
|
Title: Re: tesnoba Post by exodus on 26.08.2004 at 13:39:36 japka wrote on 26.08.2004 at 13:34:06:
David, kaj bluziš kot Snowball? >:( a se pravi, da je recimo moj dedek, ki je umrl za pljucnim rakom, sam priklical nase bolezen, ker je hotel trpeti, tako da je zivel cloveku nevredno zivljenje, ko je dobilval injekcije morfija, da je ves cas skoraj bil v deliriju in se se sam sebe ni prav zavedal... malo se zamisli, kaj govoris!!!! :( |
|
Title: Re: tesnoba Post by 2227 on 26.08.2004 at 13:46:37 Exorcist, zate vedno le 2227. In ne bluzim. In ne govorim o tvojem dedku. Govorim o delavcu ki mu ni za delat in zboli, o nastopajočem ki ga je strah stopit na oder, in zboli, o odgovornem ki... Pa še je tega.. Kapiš? |
|
Title: Re: tesnoba Post by exodus on 26.08.2004 at 13:59:16 japka wrote on 26.08.2004 at 13:46:37:
Pa, kaj ima to veze z depresijo, za božjo voljo? Si psihiater ali psiholog ali kaj podobnega, da lahko daješ take predpostavke? Tole, kar si napisal zveni takole, David (menda nisi neka neosebna številka, zato sem si dovolil, da te pokličem poimensko): "če zboliš za virusom gripe, si si sam kriv". Za bolezen si ni nihče kriv, no, do dolocene mere, ce se sam izpostavlja npr. kajenju, prekomernemu pitju.... tisto, kar omenjaš ima lahko kvečjemu psihosomatsko simptomatiko... Pod drugo pa žalitev za ljudi in izpodbijanje upanja, pri hudo bolnih, ki so si po vasi new-age terminologiji sami krivi, da so zboleli, ker pac niso tega in tega poceli - niso sli "delat" ali "nastopat". Imaš 1000 razlogov, zakaj kdo zboli za kakšno boleznijo... >:( |
|
Title: Re: tesnoba Post by 2227 on 26.08.2004 at 14:26:39 Nisem pisal o depresiji ampak v zvezi s tem: exodus wrote on 26.08.2004 at 13:31:50:
Ne, nisem psihiater ali psiholog ali kaj podobnega, kot nisi ti. Če še nisi opazil kaj takšnega v življenju samem, ali kje kaj prebral in videl po tv, da nekdo zboli ker mu je to rešitev, beg bred odgovornostjo ali kaj podobnega, in potem to jemlješ kot ne-verjetno, ti ne morem pomagat. Tebi ne-verjetno, še ne pomeni da tega ni. exodus wrote on 26.08.2004 at 13:59:16:
Exorcist japka wrote on 26.08.2004 at 13:46:37:
|
|
Title: Re: tesnoba Post by 2227 on 26.08.2004 at 15:04:14 - strah: vpliva na mehur, ledvice, sluh, kvaliteto las, kosti, sklepe in spolne organe; - jeza: vpliva na žolčni mehur, jetra, oči, nohte, mišice, kite in stopala; - zaskrbljenost: vpliva na želodec, vranico, trebušno slinavko, ustnice, zobe in mišice trupa; - žalost: vpliva na debelo črevo, pljuča, nos, kožo in stegna itd., |
|
Title: Re: tesnoba Post by DOMINKO on 26.08.2004 at 16:25:31 DEVI ! Lep je občutek ko se te nekdo spomni in pomisli nate kako je s tabo, zelo sem bil vesel tvojega pozdrava. Sem šel malo brat sporočila v zvezi z mojo zgodbo. Napisala si mi "Tudi ko boš šel na svoje, ti bo še težko, ker pot je dolga, ....... " - kako si imela prav. Jaz sem mislil, ko se bom preselil bo vse O. K., nič več napadov in podobnega ... Če bi rekel, da je zdaj vse dobro bi se zlagal. Seveda nisem še čisto uredu, vendar je pa veliko bolje in z vsakim dnem boljše, le če bom delal na sebi. Včasih še pride tesnoba, vendar se mi zdi, da jo res čedalje bolj obvladujem. Težko se sprostim, težko sem sproščen, moram se truditi, da sem sproščen, ni še prišel tisti preblisk v meni, ko bi se mi vse odprlo..... saj razumeše a ne. Vendar bo ščasoma....... Včasih občutim osamljenost ........ Ko sem še enkrat prebral tvoja in druga sporočila, je bil v meni tako lep, topel občutek, ko vidiš, da ti ljudje, ki jih sploh ne poznaš želijo vse najboljše in te podpirajo ..... ČE PA ODMISLIM OBČASNO TESNOBO, PA LAHKO REČEM DA SEM KAR UREDU V PRIMERJAVI Z OBDOBJEM, KO SEM ZAČEL PISATI ... Začel sem čedalje bolj ceniti to kar sem naredil in pa tudi ceniti sebe, res !!!! Lep pozdrav vsem ! DOMINKO |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 26.08.2004 at 19:51:14 hej dominko :D o a tak je to pri tebi :D majku, da se mi zdi, da si to leto za sebe ene trikrat več naredil, ko sem mela sama za sebe v planu :o Sem zadnjič razmišljala o pogumu in o strahovih, pa kak eni grejo skozi, drugi pa nikak in takrat sem se prav spomnila na tebe in si misla, glej ti njega, kaj je naredil :) in pol sem pogruntala, da si začel očitno zdaj ti mene vzpodbujat in da se moram zdaj jaz učit od tebe, ala ti vera res! Kaj pol si zdaj že brez tablet, pa ti vseeno gre, al kak se je s tem izteklo? Maš kak izproban recept vojne s tesnobo, ki bi še komu drugemu prav prišel? ;) Sem vesela, da si se oglasil, pa da se držiš! May the force be with you :-* P. |
|
Title: Re: tesnoba Post by DOMINKO on 31.08.2004 at 16:17:08 Hvala za vzpodbudne besede. Ne vem kako je pri tebi, vendar mislim, da lahko vsah človek sebe poštima, pa če je še tako v slabem položaju, samo to si moraš v glavi dopovedat. Samo to je pa težko. Jaz se še zdaj trudim, da v določenih situacijah ne zapadem v nezdravo, nezrelo razmišljanje, da nisem vreden tega in onega, in poskušam trezno in razumno odreagirati. Zdaj se spominjam kako sem bil v totalnem dnu in kako sem se potem odrinil. V najhujšem sem poiskal pomoč psihiatra, ki mi je po nekaj pogovorih predpisal antidepresive. Takrat me je res morilo (kaj bo z mano, kaj bom počel v življenju, strah, napetost, krči in podobno, jok, siljenje na bruhanje .......) Morda so mi tableti pomagali v toliko, da so mi onemogočali še hujše razmišljanje in morenje kot je že bilo, da s tem, ko me ni toliko tlačila tesnoba (zaradi tablet), sem se lahko vsaj malo postavil na noge. Pri meni je bilo najbolj navzven vidno, da sem bil pod vplivom staršev, da nisem bil tako samostojen, kot bi lahko bil. No, spravil sem se toliko na noge, da sem si začel iskati stanovanje in se preselil. Molo sem pridobil na samozavestil. Ko sem bil dokaj uredu, sva se z psihiatrom dogovorila za opustitev tablet. Razen stranksih učinkov ob opustitvi je bilo vse uredu. Težko rečem, ali so mi tableti pomagali oz. koliko so mi pomagali, kajti že na začetku nisem videl v tabletah 100 % rešitev, nisem pričakoval, da ne vem kaj bo zaradi jemanja le - teh. Morda so samo za določen čas zavirala tesnobne napade, da sem se lahko vsaj malo spravil v red. Kar se pa tiče tesnobe, pa moram reči, da se trudim, da kaj veliko ne razmišljam o tem, saj jo imam dovolj že ko me zadane, takrat je najhuje (občutki manjvrednosti, neenakosti, ljubosumje, strah in podobno). Nekako se trudim, da se takrat ne ukvarjam kaj preveč, pretirano z njo, ampak pustim, da mine oziroma nisem sam v stanovanju, počnem karkoli, samo da nisem sam oziroma, da ne razmišljam preveč. Grem na sprehod z prijatelji ali rolat ali na kolo, nekaj aktivnega počnem. Na začetku je to težko, vendar vam povem, da je boljše, če grem ven, kot pa če bi ostal sam in se poglabljal v morenju. Vedno mi ne uspe iti čez tesnobo, jo premagati, vednar ni kaj, takrat pač ne gre. Kadar je najhuje, se borim najmočneje, z vsemi močmi kar jim imam, za sebe, če že zaradi drugega ne za boljši jutrišnji dan, za trenutek ko bom spet normalno zadihal in zaživel. Če ne bi delal na sebi kolikor pač delam, bi lahko že velikokrat zapadel nazaj v slabše stanje. Saj včasih še padem, vendar se poberem in grem naprej, kajti to je dolgorajni proces in neomogče in neiskreko je, če bi rekel, da je zdaj vse O. K. pri meni. Ne ni. Vendar sčasoma bo, vem, da bo. DEVI, če te karkoli teži, TI SE SAMO BORI ZA TO DA TI BO BOLŠJE. Splača se. "Nato začneš sam prevzemati odgovornost zase in obljubiš si, da se ne boš nikoli izdal ter da se ne boš nikoli, res nikoli, zadovoljil z manj, kot si želi tvoje srce" DOMINKO |
|
Title: Re: tesnoba Post by m on 31.08.2004 at 16:28:18 DOMINKO wrote on 31.08.2004 at 16:17:08:
Potrudiš se naprej smejati, naprej zaupati in ostati odprt vsaki čudoviti možnosti. :) ... pa je vsak dan lažje, a ne? :) m |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 01.09.2004 at 20:01:13 Dragi Dominko Zelo me veseli, ko berem, da si vzel odgovornost za svoje življenje v svoje roke in da ti gre samo še na bolje. Ne dvomim, da ti bo uspelo, kajti to kar ti je uspelo v tem kratkem času, marsikdo ne zmore v celem svojem življenju. Dosegel si dno, se ga zavedel in se odločil, da tako se pa ne greš več. Vau. Koliko jih je, ki bredejo po dnu in utonejo, ne da bi se zavedali kje so, kaj šele, da bi zmogli splavati, tako kot ti. Odločilni koraki so za teboj, zato le tako naprej. Ne bom ti dajal nasvetov, kako si olajšati pot, ker sem laik na tem področju in se lahko kvečjemu kaj naučim od tebe, podal bi ti pa razmišljanje, kaj bi, glede na izkušnje in znanje, ki ga nimam, verjetno storil sam, če bi se znašel v podobni situaciji. Poskusil bi delovati v večih smereh hkrati: v odkrivanju vzrokov za moje stanje, njihovem prepoznavanju, razumevanju in sprejemanju ter preobrazbi vzorcev, ki so posledica teh vzrokov, v izgradnji svoje samopodobe, v spoznavanju sebe. Upravičeno bi pričakoval, da bo rezultat tega spreminjanje in sprejemanje sebe, da bom postajal tak, kot sem nekje v sebi že od nekdaj, le brez vse navlake ali vsaj s čimmanj nje za vratom. Seveda se zavedam, da se v teh smereh ne da ločeno delovati, vem pa tudi, da nobene ne smem izpustiti. Mogoče je, da bi uspel samo s svojo močjo, bolj verjetno pa je najbrž, da bi potreboval pomoč. Meni osebno se zdi, da bi pri spopadanju z vzroki in njihovem odstranjevanu, pomoč skoraj gotovo potreboval in se je ne bi branil, saj bi mi zelo olajšala delo. Če bi zaupal svojemu psihiatru, da ima znanje, predvsem pa iskreno voljo mi pomagati, bi se obrnil kar nanj. Poskusil bi s samoanalizo, predvsem pa z analizo svojega otroštva, se dokopati čimbližje vzrokom, ker bi domneval, da so dogodki iz tega obdobja tisti, ki najglobje zaznamujejo mene in moje delovanje. Mogoče bi mi uspelo celo v nulo jih ugotoviti, čeprav je verjetneje, da ne. S temi spoznanji bi se obrnil po pomoč ali k psihiatru, ali pa v kakšno skupino, ki se s tem ukvarja /jih je kar nekaj/. Verjamem, da bi z njihovo pomočjo uspel ozavestiti vzroke, ki so najbrž boleči dogodki oziroma boleče delovanje meni dragih ljudi iz preteklosti. Ko bi mi jih uspelo ozavestiti, bi jih verjeto moral podoživeti. Kaj to pomeni. Občutiti in izraziti vso tisto bolečino, ki sem jo občutil takrat in jo, ker sem bil majhen, nemočen, otrok, zakopal v svojo podzavest kot strah, krivdo, hlepenje po ljubezni. Večkrat najbrž. In...sedaj pride tisto najtežje.Sprejeti te dogodke, dogajanje. Doumeti in sprejeti, da so vsi ti ljudje delali, kar so že, tako kot so takrat najbolje zmogli /ne najbolje znali, ker so mogoče znali tudi bolje, a niso zmogli/. Če bi mi to uspelo doumeti in sprejeti, trdno verjamem, bi to pomenilo, da sem jim...če že ne odpustil...pa vsaj začel odpuščati. To pa bi pomenilo, da se moč starih vzorcev izgublja, da se je začela preobrazba, da stare rane ne bolijo...več...toliko...da, kar se mi zdi zelo pomembno, da sem postal drugačen...bližji sebi, z mnogo mnogo manj navlake čezse. Fizična podoba je, sploh v mladih letih, preveč poudarjen element samopodobe. Konec koncev je prvi stik s komerkoli, stik preko zunanje podobe. Človeka najprej vidiš, njegov stas, pogled, višino...in si ustvariš vtis o njem, ne da bi vedel, kdo on sploh je...v resnici. Tak prvi vtis je varljiv in ne pove kaj prida dosti o tem ali je človek dober, iskren, potuhnjen, prevarant...karkoli. Poskusil bi si dopovedati, da na to, ali sem visok dva metra, ali imam modre oči, ali sem lep po trenutnih merilih, ali imam velik nos....nimam in nisem imel vpliva. Sem kakršen pač sem in s tem se moram sprijazniti. Še kako pa lahko vplivam na to, kakšen sem kot človek...sem iskren, ljubeč, spoštljiv, zanesljiv, prijazen, dobrosrčen, vreden zaupanja, vztrajen...? Če sem tak, ali se moram sramovati sebe, se zdeti sam sebi nevreden drugih, zavidati drugim...bi se vprašal zagotovo najprej. Potem bi zagotovo pogledal malo okoli sebe, po drugih in se vprašal, zakaj je moj znanec v družbi vedno tako glasen, zakaj potrebuje stalno pozornost, zakaj se sili v ospredje...recimo. Če imaš sebe rad, če se ceniš, potem ti pohvale drugih niso potrebne, niti njihovo odobravanje, torej je ta tvoj znanec v biti ravno tako prestrašen fant, brez samozavesti, v hlepenju po potrjevanju od zunaj, fant s slabo samopodobo. Zakaj bi mu zavidal, kaj bi mu zavidal? Potem bi zagotovo pogledal še malo okoli sebe, po drugih in se vprašal, kaj preživlja moj znanec na vozičku, hrom od pasu navzdol, zakaj si požvižgava pesem 'lep je dan, vse diši že po pomladi, lep je dan...', kako se lahko smeje, iz srca, na glas. Prmej zagotovo bi si rekel: 'ja bk, s kakšno pravico se pa ti pritožuješ nad seboj, nad življenjem, nad usodo, kdo ti daje pravico, da obupuješ, se smiliš sam sebi, jokaš...' To že vem, da so raznorazni uspehi, ki jih doživljam, kar dober pripomoček pri dvigovanju samozavesti. Ker to vem, bi si zadal cilje...eee...recimo, vsak dan bom tekel eno uro, ne glede na vreme. Saj ne, da rad tečem, a če bi se vsak dan premagal in šel teči, bi bil ponosen na svojo vztrajnost, ponosen, da sem dosegel cilj, ki sem si ga zadal, pa čeprav bi mi bilo težko. Poleg tega, je tek zelo dobro sredstvo za pogovarjanje s seboj, prava meditacija. Da ti izboljša kondicijo, se pa tako ve. Potem bi si zadal kakšen zahteven cilj recimo v službi ali doma. Pri zahtevnih ciljih je past, da bi obupal, če bi sledil le končni cilj, zato je pomembno, da bi si zastavil vmesne, dnevne cilje in to take, ki se jih da doseči. Vsak večer bi pregledal rezultate in če bi bili dnevni cilji doseženi, bi si verjetno rekel...dober sem...pa sem res dober. Dodaten kamenček v izboljševanju samopodobe. Teh področij je veliko. Zagotovo bi upočasnil korak. Namenil bi se veseliti drobnih stvari, iskati čarobnosti v njih, si privoščiti kar si želim. Družbe se nikakor ne bi izogibal. Trudil bi se biti čimbolj naraven, tak kot sem, čimbolj iskren v odnosih, prijazen, sproščen. Veliko je še takih dejavnosti, s katerimi bi si poskusil pomagati...delovati v kaki dobrodelni organizaciji mogoče...itd.itd. Se mi zdi, da bi se z vsakim drobnim uspehom imel rajši, bil samozavestnejši, manj odvisen od pohval drugih. Pravijo, da edino, kar ti ne morejo vzeti, je znanje. Knjige, literatura na sploh so zelo dober vir, ki me naučijo marsikaj o sebi. In pa seveda meditacija. Meditacija je biti sam s seboj in zelo dobro orodje za sprehod vase, za odkrivanje svojih lepot, svoje božanskosti...med drugim. Evo, Dominko...razmišljanje enega laika. Kako se ti zdi? Ali bi imel kakšne šanse? Želim ti vse naj en_bk |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 02.09.2004 at 10:34:21 Dragi Dominko Rad bi ti povedal še nekaj, za kar mi je včeraj zmanjkalo časa. Pravzaprav mi je zmajkalo časa, ker tega nisem znal izraziti, niti ne vem, če bom znal sedaj. Bom poskusil. Življenje je darilo. Svet, čas v katerem živim, je darilo. Ljudje, ki me obkrožajo, so darilo. Tudi jaz sem darilo...sebi...in svetu. A vse ni samo rožnato. Ni le prijetna igra. Življenje zna biti še kako kruto do mene...gledano z mojimi očmi. Ljudje niso samo dobri do mene...so tudi kruti, hinavski, podli, neiskreni...gledano z mojimi očmi. Preizkušnje, ki jih mogoče doživljam, so tako težke, da se v nemoči sprašujem, pa kaj sem zakrivil, da moram to prestajati, da ni pošteno, da ni fer. V takih trenutkih mi pomaga vera...v boga. Vera, da ima vse to en smisel, da točno to, kar se mi dogaja, potrebujem...če jaz ne vem zakaj, bog že ve. To zaupanje v smiselnost dogajanja, to prepuščanje, mi pomaga prebroditi najtežje trenutke. In sem globok vernik. Okolica me ima za ateista, ker ne hodim k cerkvenim obredom, ker imam v družbi kaj gorkih besed za verske institucije, ker vere ne izražam navzven, ker je to moja intima. Če nimaš rad sebe, te tudi drugi ne bodo imeli, pravi izrek. Če nimaš rad sebe, tudi drugih ne moreš imeti rad, pravi izrek. Sam sebi si najboljši prijatelj, pravi izrek. Takih izrekov o ljubezni do sebe je ničkoliko. In vsi držijo. In poskušam se jih držati, ko sem prizadet, ranjen, izdan. In trudim se močno, da bi se imel še raje. Vendar...vedno je kje kakšen vendar, a ne. Nihče ne želi, da ga boli...da je prizadet, ranjen, prevaran, izdan. Vsakdo želi biti ljubljen, enkraten, popoln...nekomu. Kako lahko se je navezati na nekoga, ki ti želi le dobro, najboljše. Za dva taka vem. To je bog...in jaz. Lahko se predam bogu ali sebi, odpikam vse ostalo in vse ostale, vključno sebe /če se predam bogu/, in stvar je rešena. Ampak ta predaja je...beg. Ta predaja je zavračanje daril, zavračanje življenja, sveta, ljudi, sebe. Ta predaja je beg pred resničnostjo, beg v iluzijo. Resničnost ni kruta, ni lepa, resničnost samo je. Pogum je...živeti. Pogum je sprejeti preizkušnjo, jo predelati, se naučiti in tvegati naslednjo preizkušnjo. Pogum je zaupati ponovno, ljubiti ponovno, verjeti v ljudi, ljubezen, v to, da je svet lep, čeprav me boli...v življenje. Takrat si najbližje sebi, najbližje bogu, ne takrat, ko bežiš k sebi, k bogu. en_bk |
|
Title: Re: tesnoba Post by Lilith on 02.09.2004 at 10:47:01 En_bk...kako ti zmeraj uspe s svojim razmišljanjem popolnoma me očarati. :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 02.09.2004 at 11:31:41 en_bk wrote on 02.09.2004 at 10:34:21:
en_bk wrote on 02.09.2004 at 10:34:21:
tega ne razumem, zakaj tak misliš? |
|
Title: Re: tesnoba Post by m on 02.09.2004 at 11:42:05 Devi wrote on 02.09.2004 at 11:31:41:
men se pa zdi da vem kak bk misli... polno živet :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 02.09.2004 at 12:09:45 Zakaj bi predaja bogu onemogočala polno življenje? (razen če greš v samostan al pa kej podobnega pa še to je nekatere ljudi lahko zelo polna in plodna izbira ::)) |
|
Title: Re: tesnoba Post by m on 02.09.2004 at 12:13:18 Devi wrote on 02.09.2004 at 12:09:45:
sej ga ne nujno onemogoča... lahko pa, pomeni beg od življenja, od polnosti, za koga (imho) - al pa v kakem trenutku življenja, pravzaprav ;D |
|
Title: Re: tesnoba Post by Lilith on 02.09.2004 at 12:16:13 Devi wrote on 02.09.2004 at 12:09:45:
ker postane izgovor za lastno pasivnost do življenja samega |
|
Title: Re: tesnoba Post by Toni_Zamene on 02.09.2004 at 12:42:43 Lilith wrote on 02.09.2004 at 12:16:13:
To ja. To. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Loops of Infinity on 02.09.2004 at 12:59:58 Devi wrote on 02.09.2004 at 12:09:45:
Se strinjam. Posoda se lahko napolni le, če je poprej izpraznjena. |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 02.09.2004 at 13:24:39 Lilith wrote on 02.09.2004 at 12:16:13:
Se strinjam da je lahko tudi tako, se mi pa ne zdi, da je samo po sebi tako. |
|
Title: Re: tesnoba Post by exodus on 02.09.2004 at 13:47:54 Devi wrote on 02.09.2004 at 13:24:39:
točno tako, se tudi ne strinjam z Lilith in Tonijem... če greš v samostan, da bi ubežal pred svetom, samo v tem primeru je to neke vrste zloraba samgea sebe, da bi recimo ušli težavam... če pa greš tja iz osebnega zadovoljstva, zaradi večje povezanosti z Bogom, pa je to lahko zelo okrepčilno za dušo, zakaj recimo je Jezus odšel v puščavo, kjer je bil skušan, ni bil med ljudmi, ko ga je skušal "satan", ampak šele v miru je lahko premagal samega sebe in oz. demone .. |
|
Title: Re: tesnoba Post by arelena on 02.09.2004 at 14:07:40 :)En - bk ...preprosto in čudovito :) si to povedal ... ja , res je tako ... |
|
Title: Re: tesnoba Post by Toni_Zamene on 02.09.2004 at 14:18:04 Mislim, da je čas , da se opozori na izvorno sporočilo, podano s strani En_Bk-a , ki je tudi tema trenutne diskusije: Jaz jo berem tako : Bog je z nami najbolj, če se pogumno in aktivno spopadamo z življenjem in vsem kar mu pritiče. Ob tem je vseeno kje to počnemo - zunaj samostana ali v samostanu. Če tega ni tudi Bog pozabi na nas. Iz Divjega moškega se spomnim besed pesnika: " Tisti dan, ko sem se rodil , je bil Bog bolan " . |
|
Title: Re: tesnoba Post by Loops of Infinity on 02.09.2004 at 14:54:49 Lepo. Dovoli, da podam še z vidika tistih, ki verjamemo Vanj: STOPINJE V PESKU Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo predstavljeno vse moje življenje. Ozrl sem se nazaj in kakor v filmu videl vsak dan svojega življenja. Vidne so bile dvojne sledi v pesku: moje in Gospodove. Tako sem šel naprej prav do konca svojih dni. Ustavil sem se in gledal nazaj. Opazil sem, da so na nekaterih mestih vidni samo eni sledovi. Ta mesta so sovpadala z najtežjimi dnevi mojega življenja; z dnevi, ko sem prestal največ strahu, bolečine in trpljenja. Vprašal sem: »Gospod, ti si rekel, da boš pri meni vse dni mojega življenja in jaz sem sprejel tako življenje s teboj. Ampak zakaj si me pustil samega prav v najhujših trenutkih mojega življenja?« Gospod mi je odvrnil: »Prijatelj, rad te imam in rekel sem ti, da bom s tabo vso pot in te niti za trenutek ne bom pustil. In res te nisem. Mesta, kjer so vidne samo ene sledi v pesku, so dnevi, ko sem te nosil na rokah.« |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 02.09.2004 at 16:21:51 Se oproščam za nerazumljivost mojega pisanja. Meni je težko preliti misli, občutenja, v besede. Vse prerad pozabljam, da ne znam brati misli drugih in da je obratno enako. Bom poskusil razložiti, kaj sem mislil z nevarnostjo predaje sebi ali bogu. V principu je čisto enostavno. Če me nekdo, ki mi je blizu, prizadene, jaz pa zadevo predelam tako, da si rečem: "Aha, zaupal sem, verjel sem, bil sem odprt, pa sem bil izdan. In boli. Ker nočem, da bi me še kdaj bolelo, ne bom nikogar več spustil k sebi tako blizu, da bi me lahko prizadel. Simpl. In se obrnem k sebi. Ali se iz istega razloga /ker nobenemu človeku ne zaupam več/, naslonim na boga in njegovo ljubezen, saj me ljubezen ljudi ni vredna, ker me bo spet bolelo enkrat zagotovo.", potem je to zame beg, beg v iluzijo. Zbežati na tak način, pomeni zame /moje mnenje, pravzaprav prepričanje/, da strah v meni ostaja /strah pred pristnostjo, pred zaupanjem, strah pred predati se in ljubiti, čeprav tvegaš, da boš ranjen...spet/ in strah je ena od tančic, ki mi preprečuje biti v sebi ali pri bogu, karkoli že to pomeni. Zato se mi zdi /spet moje prepričanje/, da če bi se zaradi tega strahu obrnil sam vase in zanikal vse ostalo ter poveličeval svojo pomembnost, bi se od sebe odmaknil. Zato se mi zdi /tudi moje prepričanje/, da če bi se zaradi tega strahu obrnil proti bogu in zanikal vse ostalo, tudi sebe, bi se od boga odmaknil. ? en_bk |
|
Title: Re: tesnoba Post by Devi on 02.09.2004 at 16:58:43 Ja, zdaj razumem, hvala :-* |
|
Title: Re: tesnoba Post by mind on 02.09.2004 at 18:32:34 nisem vsega bral, me pa zanima nekaj: bk Quote:
mene zanima kako veš da je to beg v iluzijo ? si se res kdaj "naslonil" na Boga da to veš ? če si se, potem mi prosim povej na kakšen način si se "naslonil" na Boga, na "njegovo ljubezen", kaj in kako konkretno si to storil ? |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 02.09.2004 at 19:05:31 mind wrote on 02.09.2004 at 18:32:34:
Izkušnje? Trenutki brez časa? Naključja? Čudeži? Odgovori, ko sem jih potreboval? Oči, ki vidijo? Ušesa, ki slišijo? Roke, ki tipajo? Nasmeh? Jok? Mir? Gotovost? Verjamem? Kako se ti zdi? |
|
Title: Re: tesnoba Post by mind on 02.09.2004 at 20:02:47 ja, usta, roke, govor, ušesa, čutila, mind, itd........skratka naše materialno telo lahko uporabimo za služenje Njemu materialno telo je naše orodje s katerim lahko trenutno operiramo in ga uporabljamo....ampak stvari (materijo) lahko tudi napačno uporabimo...npr. roko lahko uporabimo tako da se nahranimo, lahko pa z njo tud nekoga ubijemo zato je pomembno vedet, na kakšen način (kako) stvari uporabljati za ljubezen sta potrebna najmanj dva, ki se združita v eno in hkrati ostaneta različna (ne izgubita lastne identitete)....pri ljubezni v bistvu gre za prostovoljno služenje...za nesebično služenje drugemu in obratno gre torej za zadovoljevanje nekoga drugega (ljubezen) in ne za lastno zadovoljevanje (poželjenje)...in pri tem je seveda najbolj pomembno vedet, kaj si ta drugi želi od nas če jaz hočem ustreči tebi ker vidim da si zejen in ti prinesem vino (in ne vem da ne pijes alkohola) potem to moje služenje tebi nima nevem kakšnega smisla....podobno mi trenutno ne vemo kako služiti Bogu, Vrhovno Osebi in zato če si res želimo Njemu ugodit se moramo najprej pozanimati kakšne so Njegove želje ampak kako to storiti, če pa smo tako materialno pogojeni, da ne vidimo, zaznavamo Boga in ga ne moremo direktno vprasati ? je to sploh mogoče ? Bog je neomejen, mi smo omejeni, to je vsekakor res...ampak neomejen ne bi bil neomejen če se ne bi mogel narediti "vidnega" omejenu....zato se nam Bog razodeva preko čistih oseb in zapisov, ki Ga poznajo...samo poiskati jih je treba in slediti..prostovoljno seveda, ker s prisilo ni ljubezni ampak kako vemo, da ne bomo prevarani ? "Those who are sincere, will never be decieved". Hari bol |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 02.09.2004 at 23:44:02 Dragi Mind Jaz sem samo en bk, ki je tričetrt življenja slep, gluh, hrom, poln sam sebe, poln napuha, nestrpnosti, sovraštva, zamer, omalovaževanja, samoobjokovanja, zahrbtnosti, maščevalnosti, bojazljivosti...gotovo me je krasila še kakšna lepa lastnost...teptal travo in ljudi okrog sebe, prepričan, da vse vem, da vse znam...in da sem jako zelo fest dober človek. Fino a ne. In bi z lahkoto preživel tako vse svoje življenje. Dokler ni Bog rekel, da sem pa že dovolj star in da sem za pamperske res zaprmej prevelik in da je skrajni čas, da shodim Si ne moreš predstavljati mojega ogorčenja, samopomilovanja, jeze...nanj, na ves svet in nase...bi me pobralo skoraj, zares. Pa me ni. A veš, da imam občutek, da bom mogoče celo shodil in a veš, da že skoraj vem, da nič ne vem. Saj vem, da ni ne vem kaj, a meni se zdi kar kaj, a vendar ne toliko, da bi ti lahko ponudil odgovore na tvoja vprašanja. Lahko obelodanim, kako v svoji neukosti razmišljam o tako velikih stvareh, a le, če mi obljubiš, da se ne boš do škode smejal moji naivnosti. Ajd, ti verjamem in zaupam, da ne boš zlorabil mojega zaupanja.../a si opazil, ne vem, a tvegam in ti zaupam, a/. Poglej, nekje sem prebral, da ko rečeš: "Brez tebe bi umrl", to ni izraz ljubezni. Izraz ljubezni je: "Lahko sem brez tebe, a mi je s teboj lepše." Se ti res zdi, da je izraz ljubezni zadovoljevanje in služenje tebi ljubemu z zanikanjem sebe? Se ti res zdi, da je to njegova želja? Se ti res zdi, da je sredstvo pomembnejše od namena? Katero darilo je pomembnejše? Tisto, ki je drago ali tisto, ki je od srca? Čeprav si prinesel vino, on pa pije samo vodo, si ga dal iz srca...in ti bo hvaležen...in bo cenil to...pa čeprav bo ostal žejen. Ali si že kdaj slišal, da je morje utihnilo? Prejšnji teden...ne...še en teden nazaj, en dan, sem ob 10h zjutraj molil ali meditiral na eni plaži pri Puli...z odprtimi očmi. Okoli mene je bilo precej kopalcev, saj veš, kakšne so plaže v avgustu. V nekem trenutku je nastala popolna tišina. Morje je pljuskalo na obalo v popolni tišini. Pogledal sem okoli sebe. Ljudje okrog mene so stali, ležali, hodili...v popolni tišini. Brioni so se mi zdeli blizu, da bi se jih dotaknil. Barve so postale izrazito žive, nenormalno žive. En meter od mene je pristal na vodi galeb in se vozil gor pa dol poleg mene in strmel vame...v popolni tišini. Potem je odletel. Morje se je oglasilo. Avto se je zapeljal po cesti v bližini. Ljudje so se začeli pogovarjati. Brioni so bili spet, kjer so od nekdaj. Barve so izgubile svojo čarobnost. Koliko časa je to trajalo?. Deset sekund? Eno uro? Kaj je čas? Sem vprašal ženo, če je slišala tišino. Ni je slišala. Že nekaj časa nazaj sva bila z ženo v situaciji, iz katere nisva videla izhoda. Zagrenjena, razočarana, prestrašena sva šla k mojim staršem na obisk. Nazaj grede sva srečala ženico, ki jo poznam že iz otroštva. Po kratkem klepetu in ne da bi ji karkoli razlagala o problemih, ki so naju morili, nama je povedala vse odgovore, ki sva jih tako potrebovala. Ko sva se ji s solzami v očeh zahvaljevala, nama je skozi zvit nasmeh natresla še nekaj takih modrosti, ki jih ne bi pričakoval od nikogar, sploh pa ne od upokojene negovalke iz porodnišnice. Take stvari ne pozabiš nikoli v življenju. To sta samo dva drobca, Mind. Res misliš, da je Bog neviden omejenemu? Ozri se okrog sebe in mi povej, kaj Bog ni. Pravijo, učitelj pride, ko je učenec pripravljen...Bog je tu, tudi ko se ti zdi, da ga ne rabiš, tudi ko se ti zdi, da ga ni. Kako veš, da ne boš prevaran?. Ne veš. Bodi pogumen, tvegaj in zaupaj. Obriši si solze od smeha...da boš videl. |
|
Title: Re: tesnoba Post by m on 03.09.2004 at 09:13:48 :) |
|
Title: Re: tesnoba Post by Madan Gopal Das on 03.09.2004 at 09:43:29 en_bk, osebnih kontaktov z Bogom je vec vrst/globin. ...nenavadne stvari, ki jih lahko zdej opazis v materiji in jih prej nisi, odstranitev trpljenja, smrt, rojstvo, ozdravitev materialne bolezni itd... a se teb zdi, da ti obstajas sam ob sebi in zase in da tudi Bog, ce ze obstaja, obstaja le zate in za tvoje interese/potrebe, ki se ticejo tvojga materialnega telesa in uma? Tako "spoznanje" Boga, sebe in vajinga odnosa v bistvu sploh ni spoznanje Boga takega kot je, ampak neko spoznanje "resnice" pod vplivom Bozje iluzorne energije Maye. cista in trajna blazenost, ki nas naredi neskoncno ponizne je tisto kar potruje, da smo prisli v pravi kontakt z Bogom. Hari bol. |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 03.09.2004 at 09:57:34 Madan Gopal Das wrote on 03.09.2004 at 09:43:29:
Se ti zdi, da se mi tako zdi? Lep je dan, vse diši že po pomladi, lep je dan...se mi zdi Ga želim tudi tebi |
|
Title: Re: tesnoba Post by Madan Gopal Das on 03.09.2004 at 10:11:46 en_bk wrote on 03.09.2004 at 09:57:34:
ja, tako se mi zdi ampak ker nisem ciz siguren sem se tebe vprasal kaj pravis na to. konkretnega odgovora sicer nisem dobil al pa ga ne zaznam, zato te prosim ce mi lahko se enkrat odgovoris na moje vprasanje. Hari bol. |
|
Title: Re: tesnoba Post by en_bk on 03.09.2004 at 10:19:43 Se mi ne zdi |
|
Title: Re: tesnoba Post by Madan Gopal Das on 03.09.2004 at 10:41:36 en_bk wrote on 03.09.2004 at 10:19:43:
ok. Hari bol. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |