Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> titud-solipsist? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1066983886 Message started by titud on 24.10.2003 at 10:24:46

Title: titud-solipsist?
Post by titud on 24.10.2003 at 10:24:46

Tle si bom vzel cajt pa plac za utemeljitu mojga pogleda na realnost. Za oznake tega pogleda in mene osebno ne jemljem noben pristojnosti. Ena takih bi lahko bla,da sem solipsist (ten-ney), če pa kdo najde še katero, mu bom zanjo samo hvaležen, saj bodo na tak način moje fantazme dobile en oprijemljivjši značaj.

Postavljam trditev, da zame svet kot takšen ne obstaja. Primarni svet sam po sebi zelo verjetno sicer obstaja, vendar o tem z vso gotovostjo ne morem trdit, ker zame obstaja le kolikor si ga prilaščam kot biološko in kulturno pogojeno bitje, se pravi po svoji pristranski razlagi. Svet je zame lahko le tak, kakršnega si biološko/kulturno interpretiram. Pr tem v bistvu ni pomembn, če je ta interpretacija čutna, čustvena, racionalna al pa mistična, ker vse so mi kot človeku enako inherentne. Med njimi ni hierarhije in z nobenim diskurzom (npr. znanstvenim kot racionanalno/čutnim, umetniškim kot čustveno/čutnim, mističnim kot nad/čutnim) ne zmorem niti boljš, kaj šele v celot, priposedovat primarnega sveta izven svoje biološko/kulturne pogojenosti. Vsakršno moje doživljanja sveta je nizogibno posredovano. Primarni svet je tako zmerom 'ujet' v mojo fantazmo, tko da je njegova primarnost lahko zame le izvedena verjetnost in tako nova fantazma, ne pa dejanskost kot taka. S tem ne trdim, dejanskosti zame ni, ampak to, da je zame edina dejanskost lahko le moja fantazma, ne pa primarni svet. Na kakršni koli stopnji korelacije s primarnim svetom že je, zame je primarnejša od njega kot takega, ki je zarad tega lahko le moja predpostavka oz.večja ali manjša verjetnost.

Saj to po moje ni niti niti nč novga, v bistvu po moje vsak slutnjo, da je to tko. Keč je v tem, da se je s tem težko sprijaznt oz. iz tega spoznanja težje izhajat z enako gotovostjo kot bi izhajal iz dejanskosti in gotovosti primarnega sveta.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by vida on 24.10.2003 at 14:22:40

titud wrote on 24.10.2003 at 10:24:46:

kaj je to solipsist ?
Če je svet zate tak kot si ga ta trenutek lahko interpretiraš, pomeni da zate obstaja točno tak kot ga sedaj dojemaš. Pomeni da obstaja.
Vsak od nas ima svoj odnos do vsega stvarstva (sveta) in je kot tak enkraten. Se pa ta odnos skoz izkušnje (ne skoz znanje) spreminja.
V nekem trenutku se tega zaveš. In takrat spet prilagajaš svoj odnos, pogled. Hočeš ven in iščeš ...

Title: Re: titud-solipsist?
Post by Bardo_Thodol on 24.10.2003 at 14:34:40

Iz SSKJ

solipsízem -zma m (Ī) 1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv: taka trditev vodi k solipsizmu; subjektivizem in solipsizem 2. knjiž. priznavanje, obravnavanje samo lastnih misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe, objektivnega sveta: očitati komu solipsizem; pesnikov solipsizem / umetnikov oblikovalni solipsizem / egocentrizem in solipsizem sebičnost, samoljubnost

Title: Re: titud-solipsist?
Post by vida on 24.10.2003 at 14:54:41

hvala :)

Title: Re: titud-solipsist?
Post by Bardo_Thodol on 24.10.2003 at 14:58:46

vida wrote on 24.10.2003 at 14:54:41:

hvala :)

Ni za kaj :)
Drugač pa jaz večkrat pogledam na tole stran, če mi kak pojem ni povsem znan ali če sem že pozabil, kaj pomeni:

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Title: Re: titud-solipsist?
Post by vida on 24.10.2003 at 15:18:03

bom od zdaj tud jaz to koristla :)
Lep vikend :)

Title: Re: titud-solipsist?
Post by ten-nej on 24.10.2003 at 15:21:24

titud - do sedaj edini meni znani učitelj solipsizma ;)

Title: Re: titud-solipsist?
Post by Bardo_Thodol on 24.10.2003 at 15:28:59

Jaz sem enega takega celo osebno poznal, ki nas je večkrat prepričeval, da mi sploh ne obstajamo in da smo le predstave v njegovem (bolnem) umu.
Zdaj me pa kar malo skrbi, kaj bo z vsemi nami potem, ko bo on preminil ...
;D

Title: Re: titud-solipsist?
Post by bp on 24.10.2003 at 15:49:08

Po mojem bi se pa dalo sprobat, ali je nekdo solipsist pod tocko 1, pod pogojem, da pristane na sodelovanje.

Ker sama zavest ni nekaj kar bi bilo omejeno ali pogojeno, potem se mu da za opravit ene par nalog, ki so na prvi pogled nemogoce, recimo hodit po vodi, delat iz vode vino, z enim hlebcem kruha nahranit vse lacne inu podobne reci.

V primeru, da je pristal na sodelovanje in mu vse nasteto uspe, lahko ze z doloceno verjetnostjo trdi da je ali solipsist ali pa bog ali pa oboje.

V primeru, da mu kljub trudu to ne uspe, pa to pomeni, da je ni solipsist, ali pa je nesposoben oz. njegova zavest ni tako univerzalna in neomejena.

Torej titud, si za en test tvojega solipsizma pod tocko 1? ;)

Test za tocko 2 je pa naslednji: ce bo odgovoril na tole provokacijo, pomeni to, da me priznava kot drugega, da sem sposoben delno izzvat njegove obcutke ali vsaj mozganske vijuge. Solipsist je lahko samo v primeru, da nas zacne totalno ignorirat, oz. tko kot nas exorcist odgovarjat, samo kadar mu pase in kar mu pase. To bomo pa tako ziher hitro videli. :)

bp

Title: Re: titud-solipsist?
Post by lola on 24.10.2003 at 17:16:13

Če obstaja samo zavest osebka, predmetni svet pa ni dokazljiv, kako je potem možno, da komuniciramo preko interneta? Ali pa je to samo v moji zavesti, tudi računalnik in povezava z drugimi je samo v moji zavesti, resnici se pogovarjam sama s sabo?

Title: Re: titud-solipsist?
Post by exorcist on 24.10.2003 at 18:14:06

Bardo_Thodol wrote on 24.10.2003 at 15:28:59:

Jaz sem že tudi premišljeval, če sem poskusna miška v božjem laboratoriju in je vse drugo okrog mene iluzija, da je stvarnost fikcija, morda pa sem v samem peklu? ;D

Title: Re: titud-solipsist?
Post by bp on 24.10.2003 at 18:30:21

exorcist wrote on 24.10.2003 at 18:14:06:

Jaz sem že tudi premišljeval, če sem poskusna miška v božjem laboratoriju in je vse drugo okrog mene iluzija, da je stvarnost fikcija, morda pa sem v samem peklu? ;D

Ma ti si po mojem mnenju itak solipsist tam nekje pod tocko 2.

Ce bi pa rad preveril, ali si tudi pod tocko 1, potem se moras samo se zares strinjat, da te sprobamo, pa bomo hitro videli kako je s tabo. ;)

bp

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 25.10.2003 at 12:51:23

wrote on 24.10.2003 at 15:49:08:

Torej titud, si za en test tvojega solipsizma pod tocko 1? ;)

Res zanimiv, da mi predlagaš test, ker tale razprava o mojmu solipsizmu je prazprav reakcija ne en drug test, s katerim so avtorji hotl izmert razvitost mojih čaker oz. v procentih izrazit stopnjo moje samorealiziranosti. Moja prva reakcija je bla, da test ne more 'objektivno' ugotovit moje samrealiziranosti, ker jo lahko ugotavlja samo na podlagi moje samopodobe in če se je moja sampotoba o.k. pol je moja smaorealiziranost tkorekoč 100% in mi ni mogoče 'objektivno' dokazat, da ni. Tko da kar se hoje po vodi tiče: če sem jest s sabo enak zadovoljen, če hodm povod al pa ne, pol je to dejstvo, da ne hodm po vod zame enako dejstvu, kot če bi tud dejansko hodu po vodi. Če pa bi hotu samo zarad tega testa hodit po vodi, s tem ne bi rušu objektivne realnosti, s katerro sem kao omejen, ampak predvsem svet svoje fantazme, v katerem sem trdno zasidran. Če bi bla hoja po vodi del mojega dejnskega sveta in kot takega moja dejanska fantazma, pa bi po moje brez problema tud dejansko hodu po vod.

Pol pa bi pa ti mislu, da fantaziraš :P :).

Title: Re: titud-solipsist?
Post by bp on 27.10.2003 at 11:04:03

titud wrote on 25.10.2003 at 12:51:23:

Če bi bla hoja po vodi del mojega dejnskega sveta in kot takega moja dejanska fantazma, pa bi po moje brez problema tud dejansko hodu po vod.

Saj sem ti podal ze sam tri mozne odgovore, zakaj ne bi mogel hodit po vodi, samo en ima povezavo s solipsizmom, dva pa sta aspekta tega, o cemer si govoril gor.

lp bp

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 27.10.2003 at 12:36:33

Glede mojo raekcijo na tvoj test pol nism solipsist ampak bog, al kaj?

Jest pa tega ne bi ločeval pa bi ta tvoj dulizem med bogom in solipsizmom kar združu: zakaj bi bog moral bit utelešenje ene prirmarne, obkjektivne resničnosti, s katero bi moral vsak subjekt zamanjševat razkorak, če bi hotu postat eno z bogom oz. bog sam? Po tej logiki itak teži k temu, da ne bi blo nč izven njega samega in če gledaš iz božjega zornega kota je božje le do konca realiziran solipizen. 8)

Title: Re: titud-solipsist?
Post by LittleStar on 27.10.2003 at 13:04:11

Kaj ti ne gre skup, titud? ;D

Spomni se, ko si pred leti prišel z vsem namenom, da demistificiraš mistiko. Kako se ti zdi, da si napredoval pri dosegi tega?

Mistiko je treba le sprejemat.

Tale tvoj zadnji stavek se mi zdi blizu, mogoče edinole ne bi rekla božjemu realiziran solipsist, temveč zmatran solipsist. ;D. Ko ti ne bo več nič kaj dost "jasno", titud, takrat..., takrat si na pravi poti. "Umreti", dokler živiš. Men se zdi, da vse preveč želiš sebe nekako definirat, umestit... - to je le še ena zanka, prepreka. Do česa? Do neznanega.

With love...

Title: Re: titud-solipsist?
Post by bp on 27.10.2003 at 13:43:52

titud wrote on 27.10.2003 at 12:36:33:

Glede mojo raekcijo na tvoj test pol nism solipsist ampak bog, al kaj?

Titud,

Ce pristanes na gornji test in ga ne opravis uspesno, pa se vedno trdis, da si solipsist, potem si lshko po mojem mnenju ali nesposoben ali omejen. ;)

Glede na to, da ne pristajas na test pa ostanes v prvi vrsti titud (ki je dobil svoje ime po nekaj ovinkih po nekem objektu ki krozi na izjemno velikih visinah in opazuje, registrira, snema in potem se pocne s temi zbranimi podatki neke misteriozno misticne manipulacije, na koncu pa zaradi tega vsi zivimo v svetu v kakrsnem zivimo :)).

lp bp

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 27.10.2003 at 15:52:56

wrote on 27.10.2003 at 13:43:52:

Titud,

Ce pristanes na gornji test in ga ne opravis uspesno, pa se vedno trdis, da si solipsist, potem si lshko po mojem mnenju ali nesposoben ali omejen. ;)

Glede na to, da ne pristajas na test pa ostanes v prvi vrsti titud (ki je dobil svoje ime po nekaj ovinkih po nekem objektu ki krozi na izjemno velikih visinah in opazuje, registrira, snema in potem se pocne s temi zbranimi podatki neke misteriozno manipuliranje, na koncu pa zaradi tega zivimi v svetu v kakrsnem zivimo).

lp bp

Moram še enkrat rečt, da objektivne dejanskosti oz. primarne resničnosti svojega fiolozofskega solipizma ne morem dokazat, ker primarne resničnosti ne priznavam in bi blo tako dokazovanje direktno zanikanje solipsizma. Zaciklan v svoj literarni solipsizem titudovsko egocentričnega tipa tud svojega svojega filozofskega solipsizma ne zmorem splejat do konca, tko kot se bp zaciklan v znanstveni objektivizem ne more zgubit brez ostanka v objektivni dejasnkosti/primarne resničnosti in zato goji realistični cinizem bp-jevskega tipa.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 27.10.2003 at 15:57:09

wrote on 27.10.2003 at 13:04:11:

Maš prov, zvezdica, do konca se je treba zmatrat, s čemerkol se že matraš. :P ::) :)

Title: Re: titud-solipsist?
Post by bp on 27.10.2003 at 19:54:37

titud wrote on 27.10.2003 at 15:52:56:

Zaciklan v svoj literarni solipsizem titudovsko egocentričnega tipa tud svojega svojega filozofskega solipsizma ne zmorem splejat do konca, tko kot se bp zaciklan v znanstveni objektivizem ne more zgubit brez ostanka v objektivni dejasnkosti/primarne resničnosti in zato goji realistični cinizem bp-jevskega tipa.

No, po dolgem uvodu, katerega dolgost bi nama zavidala celo jara kaca, in vzdevkih ob katerih bi tudi pobesnelo stekli polzi privzdignili tipalke, pa si lahko postaviva kaksno pametno vprasanje.

Ali v literarnem solipsizmu titudovskega tipa obstaja polje srecanja, v katerem se lahko literarni solipsizem titudovskega tipa sreca z znanstveno objektivisticnim in realisticnim cinizmom nekega abstraktnega ali pa tudi cisto konkretnega bp-ja in kako zgleda to polje srecanja in kje so njegove meje?

lp bp

Title: Re: titud-solipsist?
Post by Jst on 27.10.2003 at 20:27:37

Ja, baje so za casa viktorijanstva v Angliji prepovedali ogledala glih zaradi tega, da bi prisparali na grmadah.
Namrec, pravjo, da je carovnicam uspelo metle nauciti leteti, glih zaradi tega ker so bile solipsisti?

In kaksen je recept za solipsista?
Postavis se pred spegu in se tolk casa gledas, da si na koncu ratas vsec. In pol ti ta spegu odseva cel svet,
ker pac ugotovis, da je svet odsev tebe samega.

In ko se zelis pogovarjati o svetu, na koncu ugotovis, da se lahko pogovarjas v bistvu samo se o samemu sebi.
Na koncu se lahko pogovarjas samo se o samemu sebi, ker ti si spegu vsega okoli sebe.
Postanes Bog ampak na zalost samo speglov.

Bog speglov - tega se stari Grki niso izumil.

Kako prirocno za vse vrste izgovorov in podoben bull sit.

Kar precej dolgocasna tema, k jo bom pa vseeno spremljal predvsem zaradi sado-mazota v meni.

Aaaaaa.....

En lep zehec vam zeli
Jst

Title: Re: titud-solipsist?
Post by gape on 28.10.2003 at 00:11:31

lola wrote on 24.10.2003 at 17:16:13:

Ali pa je to samo v moji zavesti, tudi računalnik in povezava z drugimi je samo v moji zavesti?

ne samo, tudi ... v tvoji ...

primarni svet je pa še kr precej gotov ...

niti te ne tekam točno titud ...

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 28.10.2003 at 09:10:37

wrote on 27.10.2003 at 19:54:37:

Ali v literarnem solipsizmu titudovskega tipa obstaja polje srecanja, v katerem se lahko literarni solipsizem titudovskega tipa sreca z znanstveno objektivisticnim in realisticnim cinizmom nekega abstraktnega ali pa tudi cisto konkretnega bp-ja in kako zgleda to polje srecanja in kje so njegove meje?

lp bp

Polje srečanja? Igra!

Subjelktivna zavest igra igro, ki jo režira sama sebi. Kar ne pomen, da igra brez pravil. Pomen da igra po pravilih, ki jih kreaira sama sebi. Skupno polje vseh subjketivnih zavesti je torej skupna igra, ne pa skupna pravila kot taka. V bistvu bi se temu moralo rečt, da je skupno pravilo to, da ni skupnega pravila, s čimer pomena pravila samega ne zanikaš.

Ta pravila igre subjektivne zavesti se najboljš razkrivajo skoz vse oblike kolektivnehga polja zavesti, ki jo zmotno izenačujemo kar pravili, na podlagi katerih se vzpostvlja, od znastvenega diskurskuza do religijskega konteksta, ideologije in oblikovanj skupnih interesov sploh. Kolektivna zavest se tako zmotno vzpostavljao le na podlagi pravil: zapovedi, prepovedi, zakonov, kazni... Če ni pravil, kao ni kolektivne zavesti. Zmota! Seveda ostaja skupno polje, samo da polja ne oblikujejo skupna pravila, ampak igre subjektivnih zavseti, ki igrajo vsaka po svojih pravilih.

Skoz tako igro ni mogoče skreirat take al drugačne 'objektivne resničnosti' razen v obliki dogme, ki je itak dogma zarad svoje objektivne nespoznatnosti/nedokazljivsti. V tem smsilu je religiozna dogma kavlaitativno enaka oblike koletivne zavesti kot zanastvena, ki svoje dogme kamuflira v objektivno resničnost. Tko da če je za nekoga vsepovezonsot vsega z vsem oz. celost religiozna dogma/bog al pa objektivno izkustveno spoznanje/ hologramsk konsrtukcija, je za 'solipsita' še vedno in predvsem kreacija njegove subjektivne zavesti, ki je predstavo o svetu gradila po njej lastnih pravilih. Tko da njeno merilo resničnosti ni taka pa taka slika primarna slika sveta ampak je merilo resničnosti subjektivna igra zvesti, ki si v skaldu z latsnimi pravili lahko skreira kakršokoli sliko sveta. Ker kakršna koli je je prava in resnična tako zanj kot za drugega, ne da bi morala zato postat objektivna realnost oz. dogma, saj vsaka subjektivna zavest lahko počne v svoji igri zavesti po svojih pravilh z njo kar hoče.

Fora vsake subjektivne zavesti je torej v tem, da kreira svet kot igro po njej lastnih pravilih in da je to edino pravilo, ki velja univerzalno.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by mind on 28.10.2003 at 11:09:41

titud, pod kaj si ti predstavljaš pojem "pravila" ?

kaj midva ne vidiva rdeče barve enko ? zakaj se moja pravila, (ki sem jih kao sam skreiral) skladajo z tvojimi ?

zakaj vsa bitja podobno čutijo ljubezen ?

nočem rečt, da si sam svojih ne moreš skreirat, ampak da ziher nismo izključni kreator vseh svojih pravil, kar v bistvu pomeni, da nismo niti izključnii kreator teh ki jih v resnici sami skreiramo

LP

Title: Re: titud-solipsist?
Post by vida on 28.10.2003 at 11:20:54

titud wrote on 28.10.2003 at 09:10:37:

Fora vsake subjektivne zavesti je torej v tem, da kreira svet kot igro po njej lastnih pravilih in da je to edino pravilo, ki velja univerzalno.

Ja, demokracija pač ;)

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 28.10.2003 at 12:03:41

mind wrote on 28.10.2003 at 11:09:41:

Ker zavest ponavad pojmujemo kot notranjo podobo nečesa zunanjega, naj bi solipsizem pomenu obraten proces, to je povnavnje podobe samega sebe, pri čemer notranje dobi funkcijo zunanjega in s tem objektivnega (jst uporablja tle ogledala kot primoček za tako skreirano povonavnanje oz. tud za ponotranjanje zako skreiriranega pozunanjenega). To bi bil res en dolgčas, V bistvu pa pri zavesti ne gre za proces čim bolj verodostojnega ponotranjanja/povnananja, ampak za kreiranje. Kreacija pa je lahko le subjektivna, vse ostalo so je popačenje, motnja, otopelest, lenost ali clo odsotnost zavesti glede na to edino možno obliko avtentične zavesti. Kreirat pa je mogoče le po pravilih, če ne zavest kaotična enako kot t.i. objektivno okolje. Zavest s svojim posegom šlel ustvarja red iz kaosa, zavest je kolapsiran kaos po subjektivnen redu.

Rdeče barve midva ne vidiva enako, ker rdeče barve ni nekje tam zunaj, rdečo barvo ustvarjava vsak zase s kolapsom valovanja fotonov v očesni mrežnici na čist subjektiven način. Rdeča barva je stvar najninega skupnega polja igre, v katerem se za 'rdeče' lahko dogovoriva la pa tud ne. Tud ljubzeni ni nikje zunaj, da bi jo ponoranjil, niti je ni v nas, da bi jo ponvaljal, ampak je stanje zavesti, v katerem kaos kolapsira na en do konca kreativen način. 8):)

Title: Re: titud-solipsist?
Post by mind on 28.10.2003 at 12:52:06

Quote:

Rdeče barve midva ne vidiva enako, ker rdeče barve ni nekje tam zunaj, rdečo barvo ustvarjava vsak zase s kolapsom valovanja fotonov v očesni mrežnici na čist subjektiven način.

ok, pa vzamimo npr. drevo, hišo ali kaj drugega....ne trdim da vidimo ali čutimo enako, ampak vsaj zelo podobno

če je vsak sebi svoj izvor in nimamo skupnega, kako je takšna podobnost mogoča ?

Quote:

Rdeča barva je stvar najninega skupnega polja igre, v katerem se za 'rdeče' lahko dogovoriva la pa tud ne.

ne razumem kako se lahko dogovoriva kaj je redeča.....a se ti lahko odločis da bos namesto bele videl črno....meni se bolj zdi, da čeprav smo sicer sami kreatorji barv na podlagi valovanja fotonov in je to subjektivna zaznava, smo v tako (enako) kreacijo "prisiljeni", zaradi enakega,skupnega izvora

pomoje brez skupnega,enakega izvora, torej na podlagi tega da je vsak svoj individualni kreator sploh ne bi mogli skreirat ljubezni, kvečjemu bi lahko bil to slučaj....ko bi se npr. srečala dva, ki imata enako skreirana subjektivna "pravila"

LP

Title: Re: titud-solipsist?
Post by bp on 28.10.2003 at 13:40:55

titud wrote on 28.10.2003 at 09:10:37:

Skoz tako igro ni mogoče skreirat take al drugačne 'objektivne resničnosti' razen v obliki dogme, ki je itak dogma zarad svoje objektivne nespoznatnosti/nedokazljivsti.

Ali je komunikacija potem sploh mogoca, ali gre po tvojem vedno samo za neodvisno igro tvoje zavesti?

bp

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 28.10.2003 at 15:12:44

vida wrote on 28.10.2003 at 11:20:54:

Ja, demokracija pač ;)

Ja. Naša demokracija temelji na koceptu resnice klasične grčije: na koncetu racionalne resnice, ki je dostopna vsem ljudem v javnem dialogu in z vzajemnim preveranjem. To je ziher en korak naprej od stare grćije , kot je bla v resničnost v posesti 'gospodarjev resnice': vladarjev, pesnikov in prerokov. V bistvu bi moral kocept resnice nardit še en korak naprej k pravi demokraciji : vsakomur priznat status vladarja/pesnika/preroka in mu dopustit kreairat svoj svet po svojih močeh, vizijah in navdihu 8).

Title: Re: titud-solipsist?
Post by aryan on 28.10.2003 at 15:22:04

titud, a si ti tud pol (ali pa vsaj postajas) eden izmed tistih, ki se jim zdi (ceprav ne dokazano), da obstajajo le oni, in nihce "drug"?

tko kot littlestar... dokler ne bos razresu te uganke, ali obstajam le jaz in nihce drug, ali obstajajo tudi drugi in ne obstajam jaz, ali obstam jaz in drugi hkrati neodvisno ali odvisno en od drugega itd. bos tezko dosegu kaksen mir.

tko kot s prostim ocesom ne mormo vidt UV zarkov, tko tud "zivljenskih" ugank ne mormo razresit izkljucno z nasim trudom in omejenimi zmoznostmi in instrumenti (ceprav bi jih ocitno zelo radi... in tudi so razresljive).

ce bos hotu dosezt kakrsenkoli izpolnjujoc mir ali zadovoljstvo, bos moral castiti Boga, Absolutno osebo pod Njegovim lastnim vodstvom in zeljami. taka je tvoja naravna in vecna pozicija v odnosu z Njim. dokler se s tem ne bos strinjal in v skladu s tem deloval, bos ostal vznemirjen.

Goura Hari bol.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 28.10.2003 at 15:40:10

mind wrote on 28.10.2003 at 12:52:06:

ok, pa vzamimo npr. drevo, hišo ali kaj drugega....ne trdim da vidimo ali čutimo enako, ampak vsaj zelo podobno

če je vsak sebi svoj izvor in nimamo skupnega, kako je takšna podobnost mogoča ?

Ne vidm nobenga smsila v tem, da bi po vsej sili iskal podobnosti, skupne izvore.... Saj smo npr. moški pa ženske skor čist enak, pa se privlačmo ne zarad velike podobnosti pač pa zarad majcene različnosti (vivela difference!!!).

Quote:

Skupna jim je izkra zavesti, vsaka pa lahkjo obsveti le delček kozmičnega kaosa in iz njega nardi zase svoj red. Kozmos ni noben že izgotovljen objekt, ki bi si ga kao v medsebojnem boju pa konkurenci morali čim več zase prisvojit. Ne rabmo po vsej sili videt rdeče, če je za nas črno. V nč nismo prsiljen, na nč nismo obsojen, v enem samem svetlobnem žarku je neskončno mnogo informacij in samo od tega, kao bodo kolapsirale v zavesti je odvisno, katere bomo prebral zase.

Quote:

pomoje brez skupnega,enakega izvora, torej na podlagi tega da je vsak svoj individualni kreator sploh ne bi mogli skreirat ljubezni, kvečjemu bi lahko bil to slučaj....ko bi se npr. srečala dva, ki imata enako skreirana subjektivna "pravila

"

Skupno imamo samo to, da smo vsak zase zavestno bitje in da drug za drugega lahko obstajamo samo znotraj vsak svoje zavesti. Valjda da se bomo imel vsak v tem svojem samotnem kokonu zavesti med sabo radi

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 28.10.2003 at 15:59:05

wrote on 28.10.2003 at 13:40:55:

Ali je komunikacija potem sploh mogoca, ali gre po tvojem vedno samo za neodvisno igro tvoje zavesti?

Komunikacija z namenom ustvrjanja objektivnega reda v subjektivni red je možna, vendar se je treba zavedat, da taka komunikacija cementira meje subjektivne zavesti in ne prispeva k širjenjute zavesti, temveč omejevanju v zameno za trdnost/varnost/nedelovanje s smislu kreativnega širjenja zavesti. V neodvisni igri moje zavesti je možna le komunikacija z drugo zvestjo kot igra brez zacmentiranih pomenov, igra zaradi igre, v kateri se pomeni kreairajo sproti.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by bp on 28.10.2003 at 16:07:57

Ze ze, vendar rabis za komunikacijo dva konca, torej nekoga ki sporocilo odda, drugega, ki sporocilo sprejme in pa skupen kontekst (karkoli ze to je), ki omogoca drugemu, da sporocilo desifirira in ga razume oz. vpne v kontekst.

Skupen kontekst lahko potegnes sicer tudi iz rokava (npr. univerzalna dusa) ali pa je nekaj kar se ponavadi gradi z muko in trpljenjem skozi komunikacijo. Ce se gradi z muko in trpljenjem, potem to ni vec solipsisticna igra.

lp bp

Title: Re: titud-solipsist?
Post by mind on 28.10.2003 at 16:44:29

titud:

Quote:

Ne vidm nobenga smsila v tem, da bi po vsej sili iskal podobnosti, skupne izvore....

smisel je glih v tem, da smo sposobni te podobnosti opazit in na podlagi njih sklepati

ne gre za to da "po vsej sili" to delamo, gre za to da tega ne ignoriramo

titud:

Quote:

Skupna jim je izkra zavesti, vsaka pa lahkjo obsveti le delček kozmičnega kaosa in iz njega nardi zase svoj red.

je iskra zavesti nekaj drugega kot zavest ?

in kako to, da vse zavesti nagnjene k temu, da delajo (pa ceprav svoj) red ?

pomoje ne samo, da je ustvarjanje reda skupna značilnost vseh zavesti, ampak tudi da je v končni fazi ustvarjen red (poplen red) identičen, ne različen

titud:

Quote:

Ne rabmo po vsej sili videt rdeče, če je za nas črno.

ne da ne rabimo, moj point je, da niti ne moremo

titud:

Quote:

V nč nismo prsiljen, na nč nismo obsojen

prisiljeni smo v marsikaj

naša svobodna voja/izbira je relativna (ne moremo po svoji volji priklicat sonca ), zato smo se prisiljeni ukloniti vrhovni volji

ampak ta uklonitev je v našo dobrobit

LP

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 29.10.2003 at 09:33:03

wrote on 28.10.2003 at 16:07:57:

Skupen kontest predpostavllja skupen namen, da tisti, ki sporočilo prejme, dal sporočilu nujno isti pomen, kot tist, ki ga je oddal. Za tako enopomenskostjo stoji dril/muka/trpljenje, ki po moje čist nč skupnega kreativnostjo nima. Točno na takem enopomenskem drilu in povnanjanju teh mislenih konstruktov se vzpostavljajo kulture/civilizacije: Človeška skupnost je kontinuiran interaktivni proces vzpostavljanja bolj ali manj trajnih lastnosti (vlog, vrednot, institucij, organizacij itd....), ki jih s kulturo v možganih in s habitualizirano rabo povnaljamo kot zunanji svet. Kam nas pripelje tako povnavljanje trajnih pomenov? Do tega, da tud nase gledamo kot na takšno lastnost, ker dve takšni lastnosti sta tudi oseba (kot kulturna razlaga biološkehga bitja) in družba (kot reificirano odzivanje na lastno predstvo o socilanem svetu). Ker je to predstavo težko izraziti na in naravni vsakdnajega življenja misliti, govorimo na ravni vsakdanjega življenja o delih in celotah, pri čemer eni poudrjajo prevlado delobv (nominalizem), drugi celost (holizem). Oboji se dejansko motijo, ker vidijo abstraktno analitično razlikovanje v mišljenju kot dejnasko razlikovanje svetov. Na prvi ravni kot naivni psihologi v jezikovni praksi reduciramo komplesnost nezavedno kulturno konstituiranega socialnega sveta v naši duševnosti na učinkovite pojmovne rabe. Socialni prostor oblikujemo običajno prav z metaforičnimi preslikavami. S habitualizacijo pa začnemo te prispodobe razumeti kot dobesedni govor. Sčasoma se nam zadi, da metafore kažejo na konkretne socialne pojave. Na ta način se oblikuje videz objektivnega socialnega sveta, samoumevno se nam zdi, da so jezikovni konstrukti , ki v obliki prispodob opisujejo socialne interakcije z drugimi (od družine in družbe do države), objektivni pojavi po zgledu na naravni prostor. Prispodobe se skratka razume dobesedno. Vendar pa del in celota obstajata le v našem klasificiranju sveta, prosto po Levi-Straussu zato, ker sta dobra za mišljenje našega sveta. Dejansko pa je le vse-eno in brez smisla. Šele bitje s kulturo (in to ne le človek) vnese v svet razlikovanje, med drugim tudi na del in celoto in pojavom pripisuje smisel.

Evo sem se mal poigral s temu citatom iz tomčevega šetega čuta, da si še mal demisticifiramo pojmovna nasprotja kot so subjektivno/objektivno, posamičnost/eno, oseba/družba, naravno/družbeno itd.

Če se ne motm, si prav ti bp., nekje z eno fascinacijo razpravljal o pomenu metaforičnega za človekovo kreativnost. Ne vem zakaj ti je kar na enkrat smisu komuniciranja postala ekzaktna/nedvoumna izmenajva sporočila med komunicirajočima, ki si nak način mukotrpno ustvarjata obkjektivno realnost, če je pa dejstvo, da je tko vzpostvljena obkjektivna realost prosoto po levi-strussu nastane le zato, ker je dobra za mišljenje našega sveta. Dobra za koga? Zate pa za tvojo kreativno samoresničevnje ziher ne, pač pa morda zate, kot se dojemaš ravno skoz tako dobesedno razumevanje pripodob. Zato tud govorim, da subjektivno kreativnost lahko ohranjaš le, če izmenjave sporočil ne jemlješ dobesedno, ampak le kot igro metafor, ki imajo za vsakogar v komunikaciji čist subjektivni pomen. To simbolno funkcijo jezik tud po mojem ima, zarad nje je nastal in ne zato, da s svojo ekzaktnostjo/enpomenskostjo oblikoval objektivno resničnost, v kateri smo zarad tega, ker je to dobro za mišljenje našega sveta razdeljeni na eno in posamezno in nam zdej zato zmerom nekaj manjka in smo se zato primoran zmišljevat komplesne religiozne in filozofske sisteme, prek katerih ohranjamo spomin na vse-enost.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 29.10.2003 at 11:35:08

mind wrote on 28.10.2003 at 16:44:29:

prisiljeni smo v marsikaj

naša svobodna voja/izbira je relativna (ne moremo po svoji volji priklicat sonca ), zato smo se prisiljeni ukloniti vrhovni volji

ampak ta uklonitev je v našo dobrobit

Večina naših prisil je skonstruiranih le v mislih. Sloh ni nujno, da si vak danje vzhajanje sonca jemljemo kot nujnost, ki se ji moramo uklonit. To nujnost je naš misleni konstruk objektivne resničnosti, saj sem tud jest že pisal o tistem vraču iz otoka tonga, ki je opominjal američane, da če bodo uničili njihovo religijo, po katerih častijo sonce kot očeta (ki jim prav zarad njihove vere nakloni to milost, da vsako jutro vzide), bodo hkrat z uničenjem njihove religije tud sebi ugasnili sonce za vedno.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by mind on 29.10.2003 at 13:32:01

titud:

Quote:

Večina naših prisil je skonstruiranih le v mislih.

če sonce več ne vzide, je naša materialna eksistenca podvržena trpljenju (prenehanju delovanja) neodvisno od tega kar se dogaja v naših mislih

titud:

Quote:

Sloh ni nujno, da si vak danje vzhajanje sonca jemljemo kot nujnost, ki se ji moramo uklonit.

ja, lahko "jemlješ" to tudi tako, ampak delovat na ta način ni mogoče

lahko sicer smatraš/jemlješ vzhod in zahod sonca kakor pač imaš ta pojav skonstruiran v mislih, ampak s tem ne moreš vplivat na rezultat ki sledi ne-vzhodu sonca

če sonce ne vzide, se boš moral temu nujno "uklonit" pa ni važno kako imaš ti ta pojav skonstruiran v mislih

LP

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 29.10.2003 at 14:33:13

mind wrote on 29.10.2003 at 13:32:01:

če sonce več ne vzide, je naša materialna eksistenca podvržena trpljenju (prenehanju delovanja) neodvisno od tega kar se dogaja v naših mislih

če sonce ne vzide, se boš moral temu nujno "uklonit" pa ni važno kako imaš ti ta pojav skonstruiran v mislih

Če bi se v naših misilih dovolj globoko zakoreninilo prepričanje, da sonce ne bo več vzšlo, potem bi si skonstruiral tako okolje, v katerem bi si trpljenje ob odsotnosti sonca skušal zmanjšat na minimum al pa clo odpravit tako, da bi se skušal gret pa svetit z lastno kreacijo vodikovih sonc. Naša misu v principu ne pristaja ne nobene objektivne okoliščine razen na tiste, ki si jih sama ustvarja, zato se ji v bistvu nobeni zunanji realnosti ni treba ponižno podrejat. S svojo mislijo animiramo vsako stvar, sonce ni pri tem nobena izjema.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by aryan on 29.10.2003 at 14:35:59

titud wrote on 29.10.2003 at 14:33:13:

Naša misu v principu ne pristaja ne nobene objektivne okoliščine razen na tiste, ki si jih sama ustvarja, zato se ji v bistvu nobeni zunanji realnosti ni treba ponižno podrejat. S svojo mislijo animiramo vsako stvar, sonce ni pri tem nobena izjema.

kaj ali kdo pa vpliva na nase misli, da so take ali drugacne?

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 29.10.2003 at 14:58:37

V bistvu se utemeljujejo same na seb po pravilih, ki jih konstruirajo same za sebe . So zato lahko neke vrste frankještaknčki, ki so popacal svojga stvarnika.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by aryan on 29.10.2003 at 15:02:10

titud wrote on 29.10.2003 at 14:58:37:

V bistvu se utemeljujejo same na seb po pravilih, ki jih konstruirajo same za sebe . So zato lahko neke vrste frankještaknčki, ki so popacal svojga stvarnika.

kdo pa si pol ti, ki lahko opazuje svoje misli?

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 29.10.2003 at 15:13:55

Boljk kot ene vrste opazovalec/občuovalec, ki se nad njihovo fascinatnostjo odkrito čudim, si jih trudm razumet ne da bi se jih trudu razlagat, odkrivat njihov pomen, si jih na sploh jemat tko, da mi nardijo čim več veselja in prinesejo čim manj bojazni. Nikakor ne bi bil rad njihov dreser, saj nimam razloga, da bi vnaprej dvomu v njihovo dobronamerno igrivost, da bi dvoumnost razlašov za zahrbtnost in jih skratka razglašov za zveri, ki me bodo razžrle , če jih ne bom krotil z bičem.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by aryan on 29.10.2003 at 15:28:30

titud wrote on 29.10.2003 at 15:13:55:

kaj pa si pol zelis, ce ne veselja?

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 29.10.2003 at 15:45:06

Želim vzpostavit zaupanje v kreativno moči misli in v njej uživat, ne pa njihove kretivnosti bat in jih v strahu pred destruktivnostjo disciplinirat pa zatirat.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by aryan on 29.10.2003 at 15:52:15

titud wrote on 29.10.2003 at 15:45:06:

Želim vzpostavit zaupanje v kreativno moči misli in v njej uživat, ne pa njihove kretivnosti bat in jih v strahu pred destruktivnostjo disciplinirat pa zatirat.

torej hoces dosezt uzitek/uzivanje. in na kaksen nacin bos to lahko po tvoje tud prakticno dosegu?

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 29.10.2003 at 16:35:06

Kot veš, jest v praksi dosegam kar dosegam in tega nimam resnega namena praktično presegat. Moj problem je prakso miselno pokrtit in ne obratno.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by aryan on 29.10.2003 at 16:39:25

titud wrote on 29.10.2003 at 16:35:06:

Kot veš, jest v praksi dosegam kar dosegam in tega nimam resnega namena praktično presegat.

zakaj pa pol skos tok jamras?

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 29.10.2003 at 16:52:28

Zato ker misli blodijo ves čas po svoje, kar me sicer fascinira, hkat me palši in mam slabo vest , ker bi kao morala subjektivna resničnost pokrit objektivno resničnostjo, prakso... :P :)

Title: Re: titud-solipsist?
Post by aryan on 29.10.2003 at 16:55:51

no, karkol ze.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by LittleStar on 30.10.2003 at 08:54:18

titud wrote on 29.10.2003 at 16:52:28:

Zato ker misli blodijo ves čas po svoje, kar me sicer fascinira, hkat me palši in mam slabo vest , ker bi kao morala subjektivna resničnost pokrit objektivno resničnostjo, prakso... :P :)

To, da bi morala s. pokrit o. resničnost je še eno izsiljevanje ega, da z lastnim razumom dojel nekaj, kar že itaq je. Subjektivna resničnost ne more pokrivat objektivne, kvečjemu se lahko z njo zlije, vendar je pa za to da potrebna voljnost in pripravljenost subjekta, da ne bo skušal nadzirati nemirnosti svojega uma.

Oziroma, kot pravi tista definicija razsvetljena...: da si med drugim sposoben videt oz. se ves čas zavedat resničnosti v njeni drugosti.

:-/

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 30.10.2003 at 10:48:30

Me je aryan zavedu, da sem objektivno resničnost prisodu življenski praksi, subjektivno pa umu oz. mislenim procesom, ki kao potekajo vzporedno na svojem nivoju. To zgleda mal skregan s teorijo miselnega oblikovanj socialnega okolja kot objektivne resničnosti, kot sem si jo prisvoju po tomcu, po kateri simbolno/metaforično z vsakdnjo uporabo/prakso/habitualizacijo postane dobeseno/konkretno/objektivno resnično. Umišljeno je po tej teoriji še kako resnično, še več, edino resnično. Umišljeno je pri bitjih s kulturo, pri katerih je ekistenca odvisna od socialnega okolja, ki ga ustvarja s habitualizacijo simbolnega, vse razen eksitence same. Eksitence same se ne da umislt, čeprav je po drug strani res, da za nas eksistira le ob samozavedanju, torej če rečem 'mislim, torej sem' in da če nč ne misliš kot da te ni in si te ne-misil ne moremo privoščit in od tod panika pred praznino v glavi. Ni torej smisu misli, da se pokrije z eksitenco, ki sama po seb nima nobenga smisla. Vloga misli je v tem, da si hočejo eksitenco prisvojit na način, da jo priklapljajo na tako al pa drgač skonstruirano resničnost, jo tako al drgač skonstrirano resničnostjo želijo vnaprej pogojitj osmislit in jo od nje nardit v celot odvisno. Ker misu ne more eksistirat drgač kot da na podlagi diferenciranja/dualizma, ga v bistvu 'umetno' ustvarja tko da pri-merja, pre-soja in tko na podlagi dualizma za/proti vprega v tko skonsturirano resničnost celo ekistenco, ki je sama v seb ena in nedeljiva. Zavedanje enosti in nedeljivosti ekstince nujno predpostvlja ukinitu misli, kar pa zarad naše umišljene realnosti enačmo neeksitenco (ne mislim, torej nisem/ me ni/ne ekistiram/sem mrtu in kar je še tega).

Mene jebe problem, kako strenirat misu, da bo se pokrila z ekistenco, ne da bi si jo hkrat pokorila in s tem razjebala v dualizme, ki vladajo v kao objektivni realnosti. Jebe me izkušnjo ljubezni kot eksitencialno izkušnja enosti in nedeljivosti, ne/dualizma in s tem nemiselnega konstrukta realnosti tko mentalno predelat, da bi jo hkrat ne izniču. Zdej sem sicer pršov počas do spoznanja, da je t.i. objektivna realnost miselni konstrukt in zato kot taka ne more nikol celostno pokrit z celostnostjo eksitence. Poti k enosti pa ne vidm v skenslanju misli, saj je to v principu zanikanje ne samo moje ekistence temveč eksitence vseh iz ljubezni ustvarjenih eksitenc, torej ljubezni same. V transcedntalni ljubezni, ki si tam lahko privoši enost oz. odostnost vladaivine na dulizem obsojenega uma, v konkretni eksistenčni situaciji pač ne morem videt izhoda.

V jebancijo se človk zapleta s tem, če verjame, da obstaja objektivna zunanja resničnost, ki jo mora prirejat tako, bi se bo z njo njegova ekstenca v celot pa brez ostanka pokrila . Jebancije v bistvu ni nič manjša, če spozna, da je vsaka objektivna resničnost samo objektiviziran subjektiven miseln konstrukt, da te eksitenčno ne razjebava objektivna/zunbjaja realnost, ampak subjektivna/mišljena realnost. Ampak v zadnjem primeru vsaj veš, da si vir jebacije samemu seb in da na tovrstne jebanicijo nima nobeng smisla svoje ekistence pa ekistence ljubljenih vezat, ker s tem tvojim problemom nimajo absolutno nobene veze.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by aryan on 30.10.2003 at 10:58:22

titud, jaz ti predlagam, da zacnes recitirat sveta imena Boga v popolni iskrenosti in pod vodstvom (v druzbi) tistega (ali tistih), ki je Boga ze spoznal ali pa je vsaj na avtenticni poti spoznavanja Boga.

Goura Hari bol.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by ten-nej on 30.10.2003 at 11:02:04

titud wrote on 30.10.2003 at 10:48:30:

Mene jebe problem, kako strenirat misu, da bo se pokrila z ekistenco, ne da bi si jo hkrat pokorila in s tem razjebala v dualizme, ki vladajo v kao objektivni realnosti. Jebe me izkušnjo ljubezni kot eksitencialno izkušnja enosti in nedeljivosti, ne/dualizma in s tem nemiselnega konstrukta realnosti tko mentalno predelat, da bi jo hkrat ne izniču. Zdej sem sicer pršov počas do spoznanja, da je t.i. objektivna realnost miselni konstrukt in zato kot taka ne more nikol celostno pokrit z celostnostjo eksitence. Poti k enosti pa ne vidm v skenslanju misli, saj je to v principu zanikanje ne samo moje ekistence temveč eksitence vseh iz ljubezni ustvarjenih eksitenc, torej ljubezni same. V transcedntalni ljubezni, ki si tam lahko privoši enost oz. odostnost vladivine na dulizem obsojenega uma, v konkretni eksistenčni situcaiji pač ne morem videt izhoda.

tu in zdaj

jebancija je, če bi rad prakso pokril s teorijo za nazaj ali pa za naprej - če pa staviš na sedanjost oziroma na trenutek, tega problema ne bore biti (tako kot tudi ni problema z resničnostjo).

Teorija pač nikoli ne more ujeti trenutka sedanjosti, lahko ga prehiteva ali pa za njim zaostaja. Dokler misel ne postane eksistenca sama po sebi, se z eksistenco ne more enačiti. Eksistenca se namreč dogaja, je, v sedanjosti, eksistence ni niti v prihodnosti, niti v preteklosti.

uživaj!

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 30.10.2003 at 12:16:45

t wrote on 30.10.2003 at 11:02:04:

S tem, da vržem misu na finto, da se tukaj pa zdaj nedeljivo pokrije celo ekistenco, si nimam kaj pomagat. Odrešm se sicer enga intelektulnega trpljenja, samo je problem v tem, da se s tako mislijo ne da tukaj pa zdaj eksitence vzdrževat. Tako pokritje uma in eksitence je možno samo hipno, njuna poroka je trajna lahko samo transcedenci.

Title: Re: titud-solipsist?
Post by bp on 03.11.2003 at 14:28:26

titud wrote on 29.10.2003 at 09:33:03:

Če se ne motm, si prav ti bp., nekje z eno fascinacijo razpravljal o pomenu metaforičnega za človekovo kreativnost. Ne vem zakaj ti je kar na enkrat smisu komuniciranja postala ekzaktna/nedvoumna izmenajva sporočila med komunicirajočima, ki si nak način mukotrpno ustvarjata obkjektivno realnost, če je pa dejstvo, da je tko vzpostvljena obkjektivna realost prosoto po levi-strussu nastane le zato, ker je dobra za mišljenje našega sveta. Dobra za koga? Zate pa za tvojo kreativno samoresničevnje ziher ne, pač pa morda zate, kot se dojemaš ravno skoz tako dobesedno razumevanje pripodob. Zato tud govorim, da subjektivno kreativnost lahko ohranjaš le, če izmenjave sporočil ne jemlješ dobesedno, ampak le kot igro metafor, ki imajo za vsakogar v komunikaciji čist subjektivni pomen. To simbolno funkcijo jezik tud po mojem ima, zarad nje je nastal in ne zato, da s svojo ekzaktnostjo/enpomenskostjo oblikoval objektivno resničnost, v kateri smo zarad tega, ker je to dobro za mišljenje našega sveta razdeljeni na eno in posamezno in nam zdej zato zmerom nekaj manjka in smo se zato primoran zmišljevat komplesne religiozne in filozofske sisteme, prek katerih ohranjamo spomin na vse-enost.

Evo mene nazaj.

Jest se o smislu komuniciranja kar samega po sebi nisem spraseval. Sem pa (sicer tu in tam) zacutil kaksno potrebo, da bi komu kaj povedal ali kaj od koga zvedel. In mi je bilo to zadosti. Vendar pa je tisti "koga" tukaj tisto o cemer se pogovarjava, ne o naravi in eksaktnosti komunikacije (ki navadno ni niti priblizno eksaktna).

Jest o objektivnosti in univerzalnoszi tega deljenega konteksta nisem napisal nicesar, meni se zdi prej kulturni konstrukt.

Zdaj, ko si tako zmlatil slamnatega moza, da je slama frcala dalec naokrog in je se zdaj vse okrog nastlano, a se lahko vrnemo k solipsizmu in temu, koga ali kaj rabis na drugi strani, za kakrsnokoli komunikacijo in razumevanje. A lahko sploh locis zavest od komunikacije? (preden mi odgovoris, pa se se enkrat spomni na metafore).

lp bp

Title: Re: titud-solipsist?
Post by titud on 03.11.2003 at 15:33:37

wrote on 03.11.2003 at 14:28:26:

Ma ja, na takih slamnatih kontstruktih mi je fajn sprobavat ostrino rezila. Ni nobene škode za konstrukt, pa rezilo se ne skrha, frčanje slame pa utvarja videz dogajanja...

Zdej si ne bi upal na metafore, grem nazaj na solipsizem pa njegov odnos do komunikacije. Solipsizem rab komunikacijo, kakršnokoli, saj vsako komunikacijo sprevede na komunikacijo samim sabo. Solipsizem izhaja iz avtonomenega občutenja samega sebe, pri čemer komunikacije z okoljem ne zanika, ampak jo predela tej primarni potrebi po tem občutenju tako, da postane samemu seb vir ugodja. Ljudje smo izmojstreni do konca v tem, da postajamo samemu seb vir ugodja. Ni nam treba čakat, da nam bodo vir ugodja prnesle okoliščine, mi smo si take okoliščine sposobni skreirat sami seb. T. i. objektivna realnost je naš konstrokut, prirejen za direkten priklop na notranje občutenje ugodja. Čustovanja in misli, v polju katerih poteka čustveno/racionalna komunikacija med nami in okoljem, so namenjena izključno konstukciji takega sveta, ki nam je po možnosti trajni vir notranjega občutja ugodja. Tle imajo krišnarji po svoje čist prav, so zadeve samo zelo poenostavl in jih nardili izvedljive skor brez ostanka tko, da so ves komunikacikjski prostor zapolnil s pesmijo in plesom ter čaščenjem eksitence v svoji biti.