Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Verstva, religije, filozofije, kulture >> Smisel obstoja... zadovoljstvo? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1056020516 Message started by aryan on 19.06.2003 at 13:01:56

Title: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 13:01:56

ce nekdo ne cuti zadovoljstva (ali nima upanja da ga "bo" imel), pol mu ni vredno obstajati. iz tega sem jaz zakljucil da je zadovljstvo bistvenega pomena nasega obstoja, v kakrsnikoli obliki ze. ce nekdo tega zadovoljstav nima, ga bo nekak poskusal pridobit al pa se bo ubil oz. "zameglil" (intoksiciral, droge, itd.). ampak dolgorocno vemo da s tem ne uspemo dosezt nc druzga kot kratkotrajno oljasanje ki pa nas spet ne zadovolji in pripelje se v vecjo frustracijo.

ce zadovoljstva nimamo, pol je :

1. sigurno nekaj narobe, v teoriji ali v praksi (delovanju)
2. ali pa je zadovoljstvo le jalovo upanje in ga v resnic sploh ni

(* maslo = zadovoljstvo)

ce stepamo vodo, koliko masla lahko dobimo?
ce ne stepamo mlecne mascobe, koliko masla lahko dobimo?

- v prvem primeru je falil teoreticni koncept (iz vode se smetane ne da dobit), ceprav je praksa recimo pravilna. rezultata ni. masla ni. zadovoljstva ni.

- v drugem primeru je teoreticni koncept pravilen (v mlecni mascobi maslo je), vendar je praksa falila. nismo ga stepali. rezultata ni. masla ni. zadovoljstva ni.

na podobn nacin, mi vsi se strinjamo v eni stvari. vsi hocmo met zadovoljstvo. strinjamo se tud s tem da bi radi meli trajnega (al pa vsaj cimvec kokr ze je mozno).

od kje mi izvemo za teorijo in prakso pa je odvisn od nasega vira informacij, v katere bodisi "verjamemo" bodisi so iz nasih lastnih izkusenj.

ko smo bili zejni, smo "verjeli" ali smo iz prejsnih izkusenj "vedeli", da ce pijemo vodo se bomo odzejali. ce tega ne bi verjeli ali vedeli se ne bi lotili prakse pitja vode in se ne bi nikol odzejali.

ce smo "verjeli" da dedek mraz nosi darila in smo mu pisali pismo, na konc pa tocno "tistega zeljenega" darila nismo dobil, ampak nekaj drugega, smo bili nezadovoljni, ker je bila teorija napacna.

se prav je pomembna pravilna teorija in pravilna praksa da pride rezultat. torej moje vprasanje je, koliko ljudi je pripravljeno priznati (in s tem spustiti svoj ponos), da zeljenega rezultata/zadovoljstva nimajo in se posledicno iskreno spravjo sistematicno iskat problem (v teoriji ali praksi) in ga v koncni fazi tud tam kjer je odpravt.

tuki pa pol pridejo razlicni teoretski koncepti, razlicne prakse in razlicni rezultati. torej, kam, v kaj ali v koga ponavad polagate svoje zaupanje je moje vprasanje?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by ten-nej on 19.06.2003 at 13:12:52

Smisel obstoja je predvsem in najprej obstoj. To je smisel, ki je v stvari sami. Lahko pa tudi sami pripišemo vsaki stvari kak nov smisel - temu bi rekel koristnostno posiljevanje stvari.

Zadovoljstvo kot tako pa je samo merilo našega subjektivnega občutka - merilo, ki nam pove ali in v kolikšni meri smo uresničili neko svojo namero oziroma nek svoj ideal.

Za nekatere je zato njihov smisel trpljenje in bolj ko trpijo, več zadovoljstva občutijo.

uživajte!

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 13:17:35

Bardo_Thodol wrote on 19.06.2003 at 13:00:20:

Smisel obstoja je obstoj sam.

Zadovoljstvo je za sam obstoj nepotrebno in je odziv naših sicer dokaj omejenih čustev na dražljaje. Kamen naprimer tudi obstaja, pa ne bi mogli trditi, da je smisel obstoja kamna njegovo zadovoljstvo (ki ga, mimogrede, sploh ne premore).

Se strinjam z z napisanim, razen z trditvijo, da kamen ne premore zadovoljstva. Tega si ne upam trdit, ker ne morem vedet zanj v smislu pametovanja.

Mogoče bi blo boljše, aryan, ko se ne bi tolk osredotočal in polagal svojo energijo v pehanju za zadovoljstvom, kot edinim smislom. Bardo ma prav, ko pravi, da je smisel obstoja obstoj sam. Zadovoljstvo je lahko le nagrada, ko človek najde samega sebe in svoje poslanstvo.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by Bardo_Thodol on 19.06.2003 at 13:23:55

Če pojem zadovoljstva razširimo tako, da velja, da so zadovoljni vsi, ki niso nezadovoljni, ...hm, ok, .. no potem bi lahko rekli, da je tudi kamen zadovoljen 8)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 13:38:27

wrote on 19.06.2003 at 13:17:35:

Bardo ma prav, ko pravi, da je smisel obstoja obstoj sam. Zadovoljstvo je lahko le nagrada, ko človek najde samega sebe in svoje poslanstvo.

se prav teb ni smisel najdt sebe in svoje poslanstvo, delovat v tem in pr tem dobit "zadovoljstvo"?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 13:44:10

wrote on 19.06.2003 at 13:38:27:

se prav teb ni smisel najdt sebe in svoje poslanstvo, delovat v tem in pr tem dobit "zadovoljstvo"?

Me zapeljuje želja po zadovoljstvu, ja. In vedno znova me radikalneje pripelje do sebe.

Bardo_Thodol wrote on 19.06.2003 at 13:23:55:

Če pojem zadovoljstva razširimo tako, da velja, da so zadovoljni vsi, ki niso nezadovoljni, ...hm, ok, .. no potem bi lahko rekli, da je tudi kamen zadovoljen 8)

Zakaj bi sploh karkoli zaključevali o kamnu? Se ne mormo vzdržat? Saj govori zase..

wrote on 19.06.2003 at 13:01:56:

torej moje vprasanje je, koliko ljudi je pripravljeno priznati (in s tem spustiti svoj ponos), da zeljenega rezultata/zadovoljstva nimajo in se posledicno iskreno spravjo sistematicno iskat problem (v teoriji ali praksi) in ga v koncni fazi tud tam kjer je odpravt.

torej, kam, v kaj ali v koga ponavad polagate svoje zaupanje je moje vprasanje?

V koga ali kaj pa ti polagaš zaupanje?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by Bardo_Thodol on 19.06.2003 at 13:48:18

wrote on 19.06.2003 at 13:44:10:

Zakaj bi sploh karkoli zaključevali o kamnu? Se ne mormo vzdržat? Saj govori zase..

Zakaj bi se pa omejevali in si ne bi dovoljevali karkoli zaključevati o kamnu? Saj kamnu je tako "vseeno", kaj o njemu zaključimo.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 13:49:09

t wrote on 19.06.2003 at 13:12:52:

[quote]Za nekatere je zato njihov smisel trpljenje in bolj ko trpijo, več zadovoljstva občutijo.

se prav se zmeri hocjo dobit zadovoljstvo, ceprav na "drugacen" nacin.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 13:49:43

Bardo_Thodol wrote on 19.06.2003 at 13:48:18:

Zakaj bi se pa omejevali in si ne bi dovoljevali karkoli zaključevati o kamnu? Saj kamnu je tako "vseeno", kaj o njemu zaključimo.

Po moje se bolj omejujemo, če karkoli zaključujemo. In spet: kako veš, da je kamnu vseeno? Jaz si tega ne drznem trditi.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 13:55:45

wrote on 19.06.2003 at 13:44:10:

Me zapeljuje želja po zadovoljstvu, ja. In vedno znova me radikalneje pripelje do sebe.

no zakaj pol pravis da zadovoljstvo ni pomembno? a spoznat sebe teb ni pomembno? a bi rada obstajala 100 let, 200 let, ali celo vecno in bit nezadovoljna, al rajs ne bi mela tazga obstoja?

Quote:

V koga ali kaj pa ti polagaš zaupanje?

to bi pa tolikem casu ze lahko vedla. ampak ti bom se enkrat povedu in definiral v kaj ne zaupam in v kaj zaupam.

- ne zaupam znanju ki prihaja prek nepopolnih cutil, ker je popaceno, in si z njem glede realnosti ne mormo pomagat kej dost. prav tako ne zaupam vsem virom info, ki so podprti in odvisni od tega istega vira info (logika, eksperiment, ugibanje, hipoteze itd.).

- zaupam pa Vedski literaturi (ce te zanima zakaj ravno njim, sem velikrat o tem ze postal kle na forumu) in tistim osebam ki sledijo navodilom in naukom ki so zapisani tam, bodisi praktikante, bodisi ze samorealizirane.

pa ti?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by Bardo_Thodol on 19.06.2003 at 13:56:33

wrote on 19.06.2003 at 13:49:43:

In spet: kako veš, da je kamnu vseeno? Jaz si tega ne drznem trditi.

Do zdaj se mi še noben kamen ni pritožil (zaradi mojih zaključkov).
Dostikrat svoja čustva projiciramo tudi na predmete, ki teh čustev nedvomno nimajo. (si upam trditi)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 13:59:38

Bardo_Thodol wrote on 19.06.2003 at 13:56:33:

Dostikrat svoja čustva projiciramo tudi na predmete, ki teh čustev nedvomno nimajo. (si upam trditi)

Čustva so nekaj drugega, kot Duh resnice, Duša, kakorkoli želiš. Vse je Duša. Pa ni treba zdaj pisat zgodbice o slonu v jami in kako je vsak potipal in tako našel le del enega njegovega telesa. 8)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by Bardo_Thodol on 19.06.2003 at 14:04:33

wrote on 19.06.2003 at 13:59:38:

Čustva so nekaj drugega, kot Duh resnice, Duša, kakorkoli želiš. Vse je Duša.

Jaz sem pa mislil, da se pogovarjamo o čustvih ...

... Duh (Duša) resnice, uff, to je zdaj (ob tej uri 8) ) malo prehuda tema, vsaj zame.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 14:05:14

wrote on 19.06.2003 at 13:55:45:

no zakaj pol pravis da zadovoljstvo ni pomembno? a spoznat sebe teb ni pomembno? a bi rada obstajala 100 let, 200 let, ali celo vecno in bit nezadovoljna, al rajs ne bi mela tazga obstoja?

pa ti?

Pomembnost, ki jo dajemo zadovoljstvu je ovira do njega, to sem hotla rečt.

Zaupam Skrivnosti.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 14:15:59

wrote on 19.06.2003 at 13:59:38:

OK, niso glih nekaj drugega. Ampak če niso 'čista in iskrena' povzročajo pač razdvojenost in ločenost od Vira. :-/

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by Bardo_Thodol on 19.06.2003 at 14:23:48

wrote on 19.06.2003 at 14:15:59:

OK, niso glih nekaj drugega. Ampak če niso 'čista in iskrena' povzročajo pač razdvojenost in ločenost od Vira. :-/

::) ::) :P

Don't worry, be happy!
:)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 14:30:11

wrote on 19.06.2003 at 14:05:14:

Pomembnost, ki jo dajemo zadovoljstvu je ovira do njega, to sem hotla rečt.

kaj pa je pol po tvoje pomembno? (in hkrati ni ovira)

Quote:

Zaupam Skrivnosti.

te ni se nikol zavedla?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 14:44:16

wrote on 19.06.2003 at 14:30:11:

kaj pa je pol po tvoje pomembno? (in hkrati ni ovira)

te ni se nikol zavedla?

Pomembno je, se mi zdi, da sploh pridemo, najdemo v sebi zaupanje. Zaupanje ni ovira.

Če me je kaj zavedlo, potem me je edino svoje mišljenje, da jo lahko predvidim, in napuh, da jo lahko posedujem.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 14:44:54

Bardo_Thodol wrote on 19.06.2003 at 14:23:48:

::) ::) :P

Don't worry, be happy!
:)

Same all, same all.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by ten-nej on 19.06.2003 at 14:45:27

wrote on 19.06.2003 at 13:49:09:

se prav se zmeri hocjo dobit zadovoljstvo, ceprav na "drugacen" nacin.

Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo je spremljajoči občutek - vedno je zadovoljstvo ali nezadovoljstvo nad nečem, zadovoljstvo samo zase pa obstaja samo kot beseda-samostalnik.

Vsi torej hočemo nekaj diobiti (karkoli) - zadovoljni smo, če to dobimo. Če nočemo ničesar pa smo zmagovalci v zadovoljstvu ;)

(oziroma, če hočemo samo zadovoljstvo in radost nad vsem kar je)

uživajte!

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 14:49:18

t wrote on 19.06.2003 at 14:45:27:

Če nočemo ničesar pa smo zmagovalci v zadovoljstvu ;)

(oziroma, če hočemo samo zadovoljstvo in radost nad vsem kar je)

Če nočeš nekaj, tud če je to "ničesar", sploh pa če je to zadovoljstvo in radost, je nemogoče bit zadovoljen. Če izbiramo, bo zmeraj obstajal dvom. Edino poražen je lahko resnični zmagovalec. 8)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 14:50:45

wrote on 19.06.2003 at 14:44:16:

Pomembno je, se mi zdi, da sploh pridemo, najdemo v sebi zaupanje. Zaupanje ni ovira.

zaupanje v kaj je pomembno? kako lahko zaupamo seb, ce pa ne vemo kdo smo (ker to hocmo zvedt)? a ni tako zaupanje nekomu ki ga ne poznas najvecja ovira?

Quote:

Če me je kaj zavedlo, potem me je edino svoje mišljenje, da jo lahko predvidim, in napuh, da jo lahko posedujem.

zakaj pa pol zaupas v Skrivnost?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by ten-nej on 19.06.2003 at 14:53:56

wrote on 19.06.2003 at 14:49:18:

Praznina je temelj vsega.

Gre za nichesar vech.

Izbirajo samo tisti, ki ne vedo, kaj bi radi ;)

uživajte!

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 15:08:12

wrote on 19.06.2003 at 14:50:45:

zaupanje v kaj je pomembno? kako lahko zaupamo seb, ce pa ne vemo kdo smo (ker to hocmo zvedt)? a ni tako zaupanje nekomu ki ga ne poznas najvecja ovira?

zakaj pa pol zaupas v Skrivnost?

Ne vem, aryan. Mogoče, ker sem se naveličala vedeti o drugem ali nečem karkoli. Mogoče, ker druge izbire nimam. :P

Zmožni moramo biti videti stvari na novo.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 15:09:19

t wrote on 19.06.2003 at 14:53:56:

Praznina je temelj vsega.

Gre za nichesar vech.

Izbirajo samo tisti, ki ne vedo, kaj bi radi ;)

uživajte!

Beseda "vech" v tej zvezi pa spremeni, kar si rekel.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 15:11:57

wrote on 19.06.2003 at 15:08:12:

Mogoče, ker sem se naveličala vedeti o drugem ali nečem karkoli.

pa poizvej o sebi.

Quote:

Mogoče, ker druge izbire nimam.

si zihr? al ti sam druge moznosti niso vsec, ker vzbujajo strah in trepet tvojmu ponosu, ki ti prav, da bos lahko izvedla o seb, le od sebe (ceprav ne ves kdo si) in to brez pomoci drugega?

Quote:

Zmožni moramo biti videti stvari na novo.

ne mormo, dokler se iz strahu zavestno obracamo stran.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 19.06.2003 at 15:22:41

Quote:

pa poizvej o sebi.

Enako.

Quote:

si zihr? al ti sam druge moznosti niso vsec, ker vzbujajo strah in trepet tvojmu ponosu, ki ti prav, da bos lahko izvedla o seb, le od sebe (ceprav ne ves kdo si) in to brez pomoci drugega?

Nikoli nisem čist zihr. Zaupam skrivnosti, remember?

wrote on 19.06.2003 at 15:11:57:

ne mormo, dokler se iz strahu zavestno obracamo stran.

Kam stran?

Mam eno vprašanje zate, aryan: zakaj tebi ne znese, kot si enkrat napisal, namreč, da to kar misliš (v globali), to si? Pomeni to morda to, da ne zmoreš dobro mislit, biti dober - ljubiti?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 15:38:38

wrote on 19.06.2003 at 15:22:41:

Nikoli nisem čist zihr. Zaupam skrivnosti, remember?

aja ok. sam da ti koristi.

Quote:

Mam eno vprašanje zate, aryan: zakaj tebi ne znese, kot si enkrat napisal, namreč, da to kar misliš (v globali), to si? Pomeni to morda to, da ne zmoreš dobro mislit, biti dober - ljubiti?

miselni svet je svet "uma" (subtilno materialno telo). in ta svet vpliva na boljse, slabse ali nasploh delovanje grobega materialnega telesa. ne eno ne drugo nisem jaz, ceprav se pod vplivom iluzije poistovecam z njima (in ob tem sem nezadovoljen oz. trpim, ker sta oba minljiva in "zmedena", ker stepata vodo in mislita da bosta dobila maslo/zadovoljstvo). to je to, kar sem jaz rekel takrat, da nisem jaz tist kar mislim.

ce mi "naravnamo" misli (s pomocjo avtosugestije itd.) kot mislimo da je boljse ali pravilnejse za nas bo to vplival le na nase grobo telo (s katerim se mi zmotno poistovecamo). iz tam pa se zeljenega "trajnega masla" nikol ne da dobit (ne glede na to kok ga "uskladimo") kot bi lahko ze po tokem casu ugotovil (oz. s kanckom iskrenosti priznal).

v vsakem trenutku "stepamo" oz. delujemo, tega se ne da nikol spremenit ker mi (dusa) je po naravi vecno aktivna (tod ko zamenja staro za novo telo, oz. spreminja svoje zelje in ideale v subtilnem telesu). kam pa je nase delovanje usmerjeno pa je stvar odlocitve, ki pa je bodisi pravilna ali pa napacna (in seveda pravilna v smislu negativnih izkusenj ki nam bojo prinesle trpljenje in se bomo zavel cesa "ne" smemo pocet). ce pa imamo kancek zaupanja v osebe ki so visje zavestne kot mi (ce priznamo da je kej takega sploh mogoce) bomo kdaj poslusal tud kaksen nasvet glede nasega delovanja in si s tem prihranil velik nesvecnosti. ampak sej ti si itak taka, ki se najraje uci iz negativnih izkusenj, tko da ti tuki tezko kdorkoli pol pomaga.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by gape on 19.06.2003 at 17:59:50

arjan, je možno da ti prov zavračaš spodnje nivoje ???
sej je itak vse kar oni so iluzija in zato ničvredno.
kar se tiče _večnega_ zadovoljstva seveda.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 19.06.2003 at 20:49:11

gape wrote on 19.06.2003 at 17:59:50:

arjan, je možno da ti prov zavračaš spodnje nivoje ???
sej je itak vse kar oni so iluzija in zato ničvredno.
kar se tiče _večnega_ zadovoljstva seveda.

jaz ne zavracam spodnjih nivojev, ampak zavracam njihovo nepravilno uporabo. vsi spodnji nivoji morajo sluzit visjim, in ne obratno, kar je vecinoma v praksi.

grobo telo se da (in se mora) uporabljat za sluzenje Bogu, prav tako se da (in mora) uporabljat subtilno telo za sluzenje Bogu. to pa se da (in se hoce) le takrat ko mi spoznamo ali vsaj malo zaznamo duso, ki je ujeta v mrezo zmotnih poistovecanj, prav zarad nepravilnega odlocanja in nepravilnega delovanja. iluzija je tko kot bolezen ali zasvojenost z drogo za duso, ki je po naravi namenjena sluzenju Boga. ampak ker mamo mi svobodno voljo (ker ljubezen ne pozna prisile) jo vcasih narobe uporabmo.

ko je clovk pod vplivom droge mu je najbl vazn (najbl pomembno) dobit tisto drogo za kratkotrajno olajsanje. na podobn nacin, ko se mi poistovecamo s telesom avtomatsko sluzimo le njegovim potrebam (ki so dostkrat vecje kot le nujne) in pozabno na vse ostalo. to je tist kar je narobe. ljudje bi mogl "simple living, high thinking". sam ker tega high thinkinga nihce vec ne prakticira in uci, ljudje sploh ne vejo da obstaja (razen redki), in se dan danasjni dan fura le tko kot bi ten-nej reku "uzivajte". (ceprav itak ne more tok kor bi hotu, ker uzivat telesne ali subtilne uzitke je kot ce bi lizu sladoled skozi sipo". jah, kaj mors, enim je pac to vsec in so zadovoljni s tem. sam tko kot sem enkrat ze Devi napisu... zihr bo enkrat prsu cajt k ne bomo vec zadovoljni le z "neki je boljs kot nic". ko bomo ze vse izcuzal kar se izcuzat da, zejni ljubezni in zadovoljstva pa se, takrat bomo mogoce mal zacel "considerat" v cemu je catch.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by EvaZh on 19.06.2003 at 21:13:59

mir ni nezadovoljstvo niti zadovoljstvo, pomoje
mir ne zadovoljuje, ampak pomirja - prazni in miri
?

aha, kaj je frka zdej

a hočmo zadovoljstvo, a hočmo mir? ::)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by gape on 19.06.2003 at 23:22:29

jest mir ...

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by EvaZh on 19.06.2003 at 23:37:01

;) mhm

a je ne/zadovoljstvo pol stvar ega?
najbrš je

aryan, komu si se pol pustu našopat, da ti hočeš zadovoljstvo, a nisi bil vedno "proti" temu na en način?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 20.06.2003 at 08:32:37

wrote on 19.06.2003 at 23:37:01:

aryan, komu si se pol pustu našopat, da ti hočeš zadovoljstvo, a nisi bil vedno "proti" temu na en način?

jz nisem bil nikol "proti" zadovoljstvu. jaz sem bil zmeri za zadovoljstvo. ampak ne tako zadovoljstvo da lizes sladoled skozi sipo, in zarad ponosa "uzivas" pred drugimi ali pred svojo neiskrenostjo in ponavljas "ah sej, neki je boljs kot nic". mi vsi hocmo trajno zadovoljstvo, sam k zvemo da bo treba za to zrtvovat svoj zmotni-ego se ustrasmo. tko kot se pijanec ustrasi ko mu kdo rece, da alkohol ni za njegovo dobro, ceprav je mogoce dobro za njegovo bolezen.

tist k je v nemiru ponavad hoce le mir (ciz naravno). ampak problem je v tem, da tud k ze doseze mir, ga ne zna vzdrzevat, ker se je premal pozanimu zakaj do nemira (bolezni) sploh prihaja. in tud ko ze znamo vdrzevat mir v vecnosti, nam samo to ne bo dovolj, hotl bomo zadovoljstvo, ampak v cistem stanju, tako ki nanj ni pripeto se trpljenje (kot je to znotri dualnosti).

ponavad ljudje iz neznanja ali napacnih odlocitev in sklepanj napacno delujejo, in posledica so seveda napacni rezultati ki vodijo v trpljenje. in v tistem trenutku ko se trpljenje zacne odvijat (ali pa vcasih tud pred tem) se hocmo tega odresit in hocmo met mir. ampak tko k sm ze enkrat napisu, to je le puljenje listov plevela (k bojo slej k prej spet novi zrastl), namest da bi odstranl njegovo korenino tj. neznanje o "nas", in nasi vecni dolznosti.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by EvaZh on 20.06.2003 at 09:37:41

Tko, kot zaenkrat doživljam, mir in zadovoljstvo nista mogoča hkrati. Če pa prou razumem, pa praviš, da je zadovoljstvo naslednja stopnja.
Se prav v enem smislu, se zdej praznim - mir, da se bom pol napolnila z zadovoljstvom, seveda ne s tem "ego"(sladoled) zadovoljstvom, ampak z nečim, česar si zdele res še ne znam predstavljat
To praznenje pa zato, ker?? mora bit v posodi zadost mal vode, da lahko tud kej maščobe notr spraviš?
če je maslo ultimate zadovoljstvo, kaj je pol maščoba, iz katere zadovoljstvo nardimo - kaj je stepanje. Dobr, to je že napredna faza. Kaj je voda kaj je v tem primeru zadovoljstvo - zmiksana voda, ki je še vedno voda? - v transformation tarotu oshotvmu je ena karta, v stilu, da si tolk "velik" da znaš delat čudeže, kot je telekineza, npr, ampak jebi, ko to kažeš svetu, kot čudež, si še vedno v egu. Ne glede na to, kolk si v bistvu dosegu, da si telekinezo zmogu, si še vedno v egu, se prav voda je ego, in zadovoljstvo, kakršno zdej dosegam, je samo miksanje vode, pač um me vedno nekak prenaša naokrog jest sm še vedno v egu, se prav, voda je ego?um?fizično telo?. (zdej ga ful nakladam, sam poskušam razumet)
V glavnem, če se ega znebiš - vode, s tem še nisi maščobe spravu v posodo, kje sploh je ta maščoba?
no, tale oshotov tarot tud uči, da je razsvetljenje praznina sm šla pogledat eno karto zdej in prav (k zmeri tko prikladno karto dobim):
"And this is enlightenment: when emptiness is in your hand, when everything is empty, when there is nobody, not even you. You have attained to the original face of Zen."
se prav kwa je zdej z unim zadovoljstvom beyond?? a to res obstaja? (mal ga je silly iz vode na maščobo prešaltat, ker je prvo tko bolj zdravo ::) ;D mal se hecam)

http://www.osho.com/Main.cfm?Area=Magazine&Sub1Menu=Tarot&Sub2Menu=OshoZenTarot&Language=English (na levi strani izbereš transformation tarot)

Quote:

in tud ko ze znamo vdrzevat mir v vecnosti, nam samo to ne bo dovolj, hotl bomo zadovoljstvo, ampak v cistem stanju, tako ki nanj ni pripeto se trpljenje (kot je to znotri dualnosti).

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 20.06.2003 at 09:47:54

wrote on 19.06.2003 at 15:38:38:

ampak sej ti si itak taka, ki se najraje uci iz negativnih izkusenj, tko da ti tuki tezko kdorkoli pol pomaga.

Kako lahko to misliš in izjaviš, da se najraje učim iz negativnih izkušenj?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 20.06.2003 at 10:16:41

wrote on 20.06.2003 at 09:47:54:

Kako lahko to misliš in izjaviš, da se najraje učim iz negativnih izkušenj?

ne vem ce se lih najraje, ampak dostkrat si zgornjo ucenje preko negativnih izkusenj (za razliko od nasvetov drugih) postavla kot bolj prikladno tebi. mogoce zato, ker zate nben drug sploh ne obstaja (enost). in ker tko al tko je vse v tvoji glavi, oz. je vse v tebi in nikjer drugje in le ti si tista ki si lahko pomagas. ceprav mi se zdej ni jasno kako si nekdo ki potrebuje pomoc lahko pomaga sam sebi. pol bi to pomenilo da pomoci sploh ne potrebuje, ce si lahko sam sebi pomaga. razen ce je to vse le igra v kateri ti uzivas?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by ten-nej on 20.06.2003 at 10:57:04

wrote on 19.06.2003 at 20:49:11:

na podobn nacin, ko se mi poistovecamo s telesom avtomatsko sluzimo le njegovim potrebam (ki so dostkrat vecje kot le nujne) in pozabno na vse ostalo. to je tist kar je narobe. ljudje bi mogl "simple living, high thinking". sam ker tega high thinkinga nihce vec ne prakticira in uci, ljudje sploh ne vejo da obstaja (razen redki), in se dan danasjni dan fura le tko kot bi ten-nej reku "uzivajte". (ceprav itak ne more tok kor bi hotu, ker uzivat telesne ali subtilne uzitke je kot ce bi lizu sladoled skozi sipo".

Aryan, če imaš občutek, da ližeš skozi šipo, je pa mogoče kaj narobe s tabo ;)

Za uživanje in za zadovoljstvo je namreč bistveno, da si živ - živega človeka brez telesa si pa najbrž lahko predstavljajo samo tisti s "high thinking" - tako kot lahko tudi sladoled poližejo skozi šipo samo oni.

Zato ti še naprej želim obilo samozadovoljevanja s tvojim "high thinking".

Meni se pač "high living" zdi predpogoj za karkoli "višjega".

uživaj!

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 20.06.2003 at 11:01:38

wrote on 20.06.2003 at 10:38:30:

Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo samo po sebi ne obstaja in nima nobene moči, vse to ustvarimo mi sami

mi ustvarjamo nekaj kar ne obstaja?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by ten-nej on 20.06.2003 at 11:16:47

wrote on 20.06.2003 at 11:01:38:

mi ustvarjamo nekaj kar ne obstaja?

malo manj "high thinking" pa malo več reading:

wrote on 20.06.2003 at 10:38:30:

Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo samo po sebi ne obstaja in nima nobene moči, vse to ustvarimo mi sami, naš um

si morda opazi, da piše
Quote:

samo po sebi

uživaj!

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 20.06.2003 at 11:21:46

t wrote on 20.06.2003 at 10:57:04:

Aryan, če imaš občutek, da ližeš skozi šipo, je pa mogoče kaj narobe s tabo

al pa ti "uzivas" ob lizanju sladoleda skozi sipo, pa se tega "se" ne zavedas.

Quote:

Za uživanje in za zadovoljstvo je namreč bistveno, da si živ - živega človeka brez telesa si pa najbrž lahko predstavljajo samo tisti s "high thinking" - tako kot lahko tudi sladoled poližejo skozi šipo samo oni.

zivljenje obstaja neodvisno od materije (grobe/telo, subtilne/um itd.). tko kot lahko clovek normalno zivi brez droge (zdrav), si nekdo drug (zasvojenec) ne more zivljenja predstavljati brez droge (pod vplivom le te). na podobn nacin zgleda ti ne mors dojet preprostega dejstva, da ti nisi to telo, ampak "zavest" ki ga animira, spravi v gibanje. ta "zavest" pa je princip vecnosti, in obstaja neodvisno od telesa. zakaj pa se za "zavest" zmotno poistoveca s grobim in subtilnim materialnim telesom, pa je ze druga zgodba.

zakaj je zdrav clovek zacel jemati drogo, in se kasnej zasvojil z njo, in ta ga je tako prevzela da je ze pozabu na svoje zdravo stanje do te mere, da sploh ne verjame vec vanj? narobe uporabljena svobodna volja in posledicno dejanje, za katero je kriv le on sam. ima pa seveda kadarkol moznost jo tud pravilno uporabljat. za to pa potrebuje pomoc in nasvet nekoga ki je "izkusenejsi".

Quote:

Meni se pač "high living" zdi predpogoj za karkoli "višjega".

izkljucno branjenje, spanje, spolno obcevanje, in jedenje je zame delovanje oseb z "low livingom" (nagonsko zivalska mentaliteta). in ce je kdo zainteresiran le za te 4 stvari, mu bo seveda Narava v skladu z njegovimi zeljami omogocla v naslednjem zivljenju tako telo, da bo lahko "uzival" v boljsih pogojih za to.

ten-nej, rad jes meso? ok, postani tiger
ten-nej, rad neprimerno in prekomerno spolno obcujes? ok, postani opica.
ten-nej, rad veliko spis? ok, postani medved.
itd. itd.

le ko imamo clovesko telo imamo sposobnost prave diskriminacije, kaj je vecno, kaj ni vecno, kaj je prav, kaj ni prav, kdo smo, zakaj smo itd. so vprasanja ki si jih lahko zastavmo le v cloveski obliki, in ne v katerikol drugi, zato jo je treba pametno izkoristit s pomocjo znanja "izkusenejsih". seveda ce se tako odlocimo.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by ten-nej on 20.06.2003 at 11:39:17

wrote on 20.06.2003 at 11:21:46:

al pa ti "uzivas" ob lizanju sladoleda skozi sipo, pa se tega "se" ne zavedas.

Nikoli ne boš vedel, česa vse se jaz zavedam ::)

wrote on 20.06.2003 at 11:21:46:

Če je telo zate primerljivo z drogo, potem pa zares ližeš skozi šipo.

Pri meni se zavest in telo premikata skupaj (ok kdaj kateri malo prehiteva, jebat ga). Zavest potrebuje telo, telo pa zavest (kot pri vprašanju, kaj je kilo prej; kokoš ali jajce). Lahko bi se reklo, da si le najbolj pokvarjen in izrojen ego predstavlja sebe kot neumrljivega in večnega. Na tem svetu pa smo vsi samo smrtniki in prej ko sprejmemo to preprosto dejstvo, prej bomo dosegli "večno zadovoljstvo", če kaj takega sploh obstaja.

Zavest ni nič drugega, kot črta med notranjim in zunanjim vsakega posameznika in kot taka se z ničemer ne poistoveča. Zavest je vedno zavest o nečem.

wrote on 20.06.2003 at 11:21:46:

Zame pa tudi ni nobene reciklaže (življenje po življenju je čista neumnost) - vsaj ne v kakšne žive oblike - energije se lahko iztečejo tudi kam drugam.

Ok Aryan, če ne potrebuješ telesa, potem ga odvrzi in živi v večnem zadovoljstvu, pa se ti sploh ne bo več treba zmotno poistovečati. Rad bi živel v večni blaženosti: gotovo ti bo narava takoj izpolnila željo in te spremenila v sveto kravo, ali pa mogoče v kaj enoceličnega mogoče celo v virus.

uživaj

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by Bardo_Thodol on 20.06.2003 at 11:47:12

Quote:

rad jes meso? ok, postani tiger
rad neprimerno in prekomerno spolno obcujes? ok, postani opica.
rad veliko spis? ok, postani medved.
itd. itd.

Kaj pa, če rad delaš vse to?
Ok, postani človek!

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 20.06.2003 at 12:15:37

t wrote on 20.06.2003 at 11:39:17:

Nikoli ne boš vedel, česa vse se jaz zavedam

sej bl vazn je da se ti tega zavedas in tud koliko ti to koristi.

Quote:

Pri meni se zavest in telo premikata skupaj (ok kdaj kateri malo prehiteva, jebat ga). Zavest potrebuje telo, telo pa zavest (kot pri vprašanju, kaj je kilo prej; kokoš ali jajce).

zarad tega ker ti zamenjujes "zavest" z subtilnim materialnim telesom (um, identifikacija, intelekt) v nasprotju z grobim (fizicno telo). ta dva res nista nikol razdvojena, sta medsebojno odvisna. v subtilnem telesu so shranjene zelje, plani, in nagnjenja, te pa potrebujejo instrument skoz katerga se to lahko izpolne, tj. grobo telo.

ampak "zavest" (dusa) o kateri jaz govorim je nad materijo, tko subtilno kot grobo. brez njenega vpliva je materija inertna.

primer. : ogenj lahko zakuri les. zelezo ga ne more. ampak ce je to zelezo nekaj casa v blizini ognja si od njega izposodi (prevzame) kvaliteto kurjenja.

ta zavest (dusa) o kateri jaz govorim je ogenj. tista zavest o kateri si ti govoru je zelezo (subtilno materialno telo). grobo telo pa je les. ker se teb zdi da je zelezo tisto ki ima neodvisno od ognja sposobnost kurjenja pride pol do takih zakljuckov kot jih imas ti. zal pa so napacni, kar lahko tud sam preveris, na cist preprost nacin. razvijaj subtilno in materialno telo tako da bosta "popolni" masini za uzivanje, in z njo neizmerno uzivi, zraven pa opazuj ce ti bo potesil vso zejo po zadovoljstvu. en kamenjcek manjka, to pa je element duse, ki ima tudi svoje delovanje in "potrebe". kadar sta potrebi subtilnega in grobega telesa v ospredju, ne bos nikol zeljeno-zadovoljen ali izpolnjen.

Quote:

Lahko bi se reklo, da si le najbolj pokvarjen in izrojen ego predstavlja sebe kot neumrljivega in večnega.

umrljivo je to grobo telo, v povezavi s subtilnim. dusa je vecna, in to je tud vecno vspostavljeno dejstvo, ne glede ne to kaj ti pravis, kaj ugibas, kaj dokazujes itd.

Quote:

Na tem svetu pa smo vsi samo smrtniki in prej ko sprejmemo to preprosto dejstvo, prej bomo dosegli "večno zadovoljstvo", če kaj takega sploh obstaja.

no vids, se sam vase dvomis.

Quote:

Zame pa tudi ni nobene reciklaže (življenje po življenju je čista neumnost) - vsaj ne v kakšne žive oblike - energije se lahko iztečejo tudi kam drugam.

tud zate je. zivljenje je zmeri zivljenje. zivljenje ne nastane iz materije in se pol vrne oz. "razresi" nazaj v materijo. temu seljenju duse (zivljenja) iz enega v drugo telo se rece reinkarnacija. spet eno dejstvo, tko da bolj ko se bos trudil dokazovat drugac oz. sam sebe ali druge prepricevat drugac, bolj meces stran cas in energijo.

Quote:

Ok Aryan, če ne potrebuješ telesa, potem ga odvrzi in živi v večnem zadovoljstvu, pa se ti sploh ne bo več treba zmotno poistovečati.

"jaz" ga res ne potrebujem, ampak sem ga dobil z nekim namenom, tj. da z njim lahko ali pa nocem sluzit Bogu, ki je vir vsega zadovoljstva, izvor mene, materije, kot vsega ostalega, kar je.

ce zalivas korenino drevesa bojo vse veje, listi itd avtomatsko nahranjeni. ce pa zalivas liste pa se bo to drevo posusilo. tko kot ce da roka hrano v zelodec so vsi deli telesa avtomatsko nahranjeni, tud ona. ce pa se roka odloci "odvojeno" uzivat hrano, mimo zelodca, pa bo slej k prej spoznala svojo napako/zmoto, ki se bo pokazala v obliki simptomov nezadovoljstva in neizpolnjenosti.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by ten-nej on 20.06.2003 at 12:45:30

wrote on 20.06.2003 at 12:15:37:

sej bl vazn je da se ti tega zavedas in tud koliko ti to koristi.

Če ti je koristnost glavno merilo, potem si še daleč od cilja.

wrote on 20.06.2003 at 12:15:37:

To se ti pa samo zdi.

wrote on 20.06.2003 at 12:15:37:

ampak "zavest" (dusa) o kateri jaz govorim je nad materijo, tko subtilno kot grobo. brez njenega vpliva je materija inertna.

zavest je torej zate duša ???

wrote on 20.06.2003 at 12:15:37:

primer. : ogenj lahko zakuri les. zelezo ga ne more. ampak ce je to zelezo nekaj casa v blizini ognja si od njega izposodi (prevzame) kvaliteto kurjenja.

ta zavest (dusa) o kateri jaz govorim je ogenj. tista zavest o kateri si ti govoru je zelezo (subtilno materialno telo). grobo telo pa je les. ker se teb zdi da je zelezo tisto ki ima neodvisno od ognja sposobnost kurjenja pride pol do takih zakljuckov kot jih imas ti. zal pa so napacni, kar lahko tud sam preveris, na cist preprost nacin. razvijaj subtilno in materialno telo tako da bosta "popolni" masini za uzivanje, in z njo neizmerno uzivi, zraven pa opazuj ce ti bo potesil vso zejo po zadovoljstvu. en kamenjcek manjka, to pa je element duse, ki ima tudi svoje delovanje in "potrebe". kadar sta potrebi subtilnega in grobega telesa v ospredju, ne bos nikol zeljeno-zadovoljen ali izpolnjen.

Če je duša ogenj potem mora biti zares zelo daleč stran, da mi telo še ni zagorelo (le kako ti to uspeva)

wrote on 20.06.2003 at 12:15:37:

umrljivo je to grobo telo, v povezavi s subtilnim. dusa je vecna, in to je tud vecno vspostavljeno dejstvo, ne glede ne to kaj ti pravis, kaj ugibas, kaj dokazujes itd.

ogenj je torej večen, les pa vseeno ugasne ::)

wrote on 20.06.2003 at 12:15:37:

no vids, se sam vase dvomis.

Nauči se že brati -
Quote:

Na tem svetu pa smo vsi samo smrtniki in prej ko sprejmemo to preprosto dejstvo, prej bomo dosegli "večno zadovoljstvo", če kaj takega sploh obstaja.

Dvomim v "večno zadovoljstvo", ne pa vase.

wrote on 20.06.2003 at 12:15:37:

Reciklaža ;)
Ogenj, ki kuri drva al kaj?

wrote on 20.06.2003 at 12:15:37:

"jaz" ga res ne potrebujem, ampak sem ga dobil z nekim namenom, tj. da z njim lahko ali pa nocem sluzit Bogu, ki je vir vsega zadovoljstva, izvor mene, materije, kot vsega ostalega, kar je.

Blagor tebi. Vsekakor pa po tvojih izvajanjih telesa za služenju bogu niti ne rabiš, torej ga mogoče sploh nisi dobil za to. Kajti bog je mrtev, tako kot tvoj ogenj in zato lahko živiš smo spomočjo telesa. Ko boš umiral pa bo tvoja dušica krščanska umrla še pred telesom :o

uživaj!

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 20.06.2003 at 12:51:58

ten-nej,

uzivaj. (tko bos vsaj cimprej spoznal o cem govoris)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by gape on 20.06.2003 at 13:36:49

maščoba je odsotnost vode
povsod okrog nas je maščoba, kjer le ni vode in ko se voda umakne praznino zapolni maščoba.

*zakaj je zdrav clovek zacel jemati drogo*
ponavad ne začne zdrav človk jemat 'drogo'. ponavad je bolan.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 20.06.2003 at 13:49:14

gape wrote on 20.06.2003 at 13:36:49:

*zakaj je zdrav clovek zacel jemati drogo* ponavad ne začne zdrav človk jemat 'drogo'. ponavad je bolan.

z zdravim sm mislu da tist ki se ni zasvojen. mogoce bi katermu bolj pasal uporabljeni izraz "clean".

ta primer se je nanasal na to, da zarad nase slabe diskriminacije (nevednosti) delujemo napacno, in scasoma se tok zapletemo v ta napacna delovanja, da ne najdemo vec poti ven. z lazjo prekrivamo drugo laz. z napako hocmo odstrant napako itd. v tem brezupnem polozaju nas lahko odresi le nekdo ki je vedno v pravilni diskriminaciji, ki ima vedno polno znanje in ki vedno pravilno deluje. ker ta oseba ocitno nismo mi (ker drgac ne bi nic trpel, nic iskal, nic jamral, nic hrepenel) more bit to nekdo drug. to je to o cemer jaz stalno govorim. sami sebe izkljucno z nasim trudom ne bomo nikol odresil trpljenja in dobil zadovoljstva. ce pa ne verjamemo, pomen da samo se nismo nabral dovolj izkusenj.

dostkrat slismo "ce si ne bom pomagal sam mi nben drug ne more". s tem se strinjam. potrebno je nase sodelovanje, prav tako pa milost od "zgori".

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 20.06.2003 at 20:53:37

wrote on 20.06.2003 at 16:08:24:

Mislim Aryan, da ga ti vse preveč piješ.

jaz ne jemlem intoksikantov kot so alkohol, droge ipd., in to priporocam tud vsem ostalim.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 22.06.2003 at 14:49:29

wrote on 21.06.2003 at 22:00:33:

Mislim Aryan, da tebi sveti spisi res ne pomagajo.

jaz nimam take izkusnje.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by titud on 23.06.2003 at 10:36:55

Kolk pomembna je za dajanje smisla obstoju in za trajno vspostavljanje zadovljstva psihosocilano okolje, v katerem se sveti spisi prakticirajo? A je zunaj skupnosti, npr. skupnosti za zavest krišne, sploh možno svete spise praticirat tko, da ti nudjo trajno zadovoljstvo? Pa ne mi spet rečt, da prakticiranje nima nobene veze s čuti, čustvi, razumom in vsem psihičnim, s katerim operira človk pri zaznavnaju božjega ... :)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 23.06.2003 at 11:02:33

titud wrote on 23.06.2003 at 10:36:55:

Kolk pomembna je za dajanje smisla obstoju in za trajno vspostavljanje zadovljstva psihosocilano okolje, v katerem se sveti spisi prakticirajo?

za praktikante zacetnike je pomembno pravilno druzenje ja. ponavad za "gonjenje" oz. razvijanje katerekol stvari (materialne al spiritualne) je predlagano, da si v druzbi "somisljenikov", ker ti da to druzenje moc in entuziazem za prakticiranje. ampak druzenje ali psiho-social okolje samo po seb ni dovolj brez individualnega prakticiranja. ti lahko pomaga, ampak ni pa cilj.

Quote:

A je zunaj skupnosti, npr. skupnosti za zavest krišne, sploh možno svete spise praticirat tko, da ti nudjo zadovoljstvo?

tud ja. tole je srila bhaktivinod thakur napisu leta 1896 (sri caitanya mahaprabhu, his life and precepts)

Sri Murti worshippers (castilci Boga) are divided into two classes, the ideal and the physical. Those of the physical school are entitled, from their circumstances of life and state of the mind to establish temple institutions. Those who are, by circumstances and position, entitled to worship the Sri Murti in mind have with due deference to the temple institutions, a tendency to worship usually by sravana (hearing) and kirtana (chanting) and their church is universal and independent of caste and color. Mahaprabhu prefers this latter class and shows worship in His Shikskastakam printed as an appendix to this book.

Quote:

Pa ne mi spet rečt, da prakticiranje nima nobene veze s čuti, čustvi, razumom in vsem psihičnim, s katerim operira človk pri zaznavnaju božjega ... :)

direktno zaznavanje Boga in Bozjega ni mozno s temi instrumenti zaznave. tko kot ti s prostim ocesom ne mors vidt UV zarkov, tko z nbenim od nepopolnih instrumentov zaznave ne mors direktno zaznat nekaj kar je popolnega, to je logicno. indirektna zaznava pa pomen to, kot lahko npr. s prostim ocesom tud opazis UV zarke, ampak po njihovem efektu (npr. pr daljincu TV). torej indirektno zaznas da "obstajajo", kasnej pa se lahko lotis se drugih detajlov. spet srila bhaktivinod thakur 1896 (sri caitanya mahaprabhu, his life and precepts)

One who studies the Name, Forms, Attributes and the Lila (activities) of Krishna as described in the Srimad Bhagavatam with a sincere heart, mind and strength, in the company of one who has realized the Spirit, is expected to know it by the influence of bhakti (devotional practice). One who is apt to rationalize everything closely, does scarcely acquire the truth in matters of Spirit, as by law of God, reason in its present state can never reach the sphere of the Spirit.
It is needless to go further on this subject. Those who will have the opportunity to go as far as we have stated, will make a further enquiry from their heart, and the All-Beautiful Lord will then help them to realize the spirit, and to rise higher and higher in its realm. But as long as the mind is confounded with Spirit, there is no way to rise beyond matter and its relations. The great mistake that most of the western philosophers have generally made, is to identify the mind, the perverted ego (ahamkar) with the soul or Spirit. We are sorry for that.

kot sem ti ze ene parkrat predlagu lahko preberes cel ta text, ki ni dolg, in se ti bo se marsikatero neodgovorjeno vprasanje avtomatsko odgovorilo.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 23.06.2003 at 11:58:09

Quote:

jaz bi zelo rad rad spoznal (in se tako na lastne oči prepričal) tistega, ki pravi, da ne išče zadovoljstva, takšnega ali drugačnega !

smisel obstoja je obstoj ???

če obstajaš (živiš) brez zadovoljstva (ali vsaj želje po njem), zakaj potem sploh živiš/mo.....zaradi trpljenja ?, brezvzročno ?

tud živali še nisem srečal, katera ne bi hrepenela po "zadovoljstvu"....(da je sita, neogrožena,ljubljena...)

zdaj, problem je verjetno ta, da se nekateri čutijo povsem zadovoljne in mirne (vsaj mislijo tako, čeprav mogoče celo vedo, da to ne traja in nebo trajalo non-stop), in s tem se tudi lahko sprijaznijo (da nikoli ne bo "trajnega" zadovoljstva).....ok...it`s up to them

en čist preprost(banalen) primer iz lastnih izkušenj....nekaj let nazaj sem bil prepričan, da neizmerno uživam življenje (in tudi na nek način sem).....šele zdaj pa vidim da sem "lizal med skoz kozarec".....

in point je, da bi se lahko zadovoljil z tistim zadovoljstvom in "užival" življenje....ampak se nisem...

razlogov za to je več (odraščanje, punca, neke zdravstvene težave... ) ampak dejstvo je, da če bi mi prej kdo rekel da "ne uživam" se ne bi strinjal....no, zdaj vidim mojo zmoto

to vse mi govori in nakazuje, da se tud glede svojega "lastnega" zadovoljstva lahko motim (ne prepoznam, da gre samo za kratkotrajno) zato se mi zdi smiselno poslusat osebe in vire, ki to vedo

tud zdaj trenutno se mi zdi, da "uživam", nimam nekih posebnih težav(razen manjših pritiskov iz "okolice" ki (preveč) nestrpno pričakujejo mojo diplomo), imam puco s katero se razumeva, starše in prijatelje, materialne dobrine, itd..itd...

ampak izkušnja izpred nekaj let mi govori, da mogoče to ni TO ! tud moj strah mi kaže, da to ni TO. jaz si "zadovoljstvo" namreč predstavljam kot zadovoljstvo brez strahu...

čas je torej tisti, katerega me je strah.....

premagat strah pred časom pa je pomoje mogoče le z pomočjo nekoga, ki ni pod njegovim vplivom...

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 23.06.2003 at 12:03:51

mind wrote on 23.06.2003 at 11:58:09:

Zelo lepo si to vse napisal, mind.

Čas nam je naklonjen, edino pravzaprav kar imamo je čas, zato mu kar lepo zaupaj, predvsem pa sam bodi mil in strpen do sebe. Tako bodo tudi drugi. Potrpežljivost in sprejemanje obstoječega pa je itak največja lekcija, ki se jo moramo vsi naučit. :)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 23.06.2003 at 12:40:55

wrote on 23.06.2003 at 12:03:51:

Čas nam je naklonjen, edino pravzaprav kar imamo je čas, zato mu kar lepo zaupaj...

cas nam je res indirektno naklonjen, ceprav se v vecini primerov zgodi tko da mi tega ne opazmo kot "naklonjenost", ampak prej kot "zlo".

cas nam vsem slej k prej pokaze, da nic ni nasega (med drugim tud to nase telo in vse kar je nanj "pripeto", na katerega smo tako navezani, kot posledica zmotnega poistovecanja). s tem nas indirektno uci, da nismo mi ekskluzivni gospodarji (kot se nam ponavad dozdeva). cas je torej nas "indirektni prijatelj", ker nam pove kdo mi nismo, kaj ni nase in kaj ni nasa dolznost in nas ponavad "grobo" potisne v smeri ko bomo zacel razmisljat o teh stvareh.

ce pa hocmo zvedt kdo mi smo, kaj je nase, in kasna je nasa dolznost pa bo potreben se "direkten prijatelj". ta je ponavad bolj nezen (za tiste ki so iskreni in ponizni).

cas nam veliko pove, veliko pomaga, ampak vseen nam ne razkrije cisto vsega.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by titud on 23.06.2003 at 12:53:53

Quote:

v tem brezupnem polozaju nas lahko odresi le nekdo ki je vedno v pravilni diskriminaciji, ki ima vedno polno znanje in ki vedno pravilno deluje. ker ta oseba ocitno nismo mi (ker drgac ne bi nic trpel, nic iskal, nic jamral, nic hrepenel) more bit to nekdo drug.

V prava 'diskrimainacija' po moje je ni to, da je on že tam ti pa šele tle in ti pol un pomga najt pot do tam, ker on že je. Po moje unega s polnim zanjem ni, ni fiksno določeno, se zmeraj na nov vzpostavlja skoz razmerje. Tud v religioznem smislu ni bog nekaj fiksnega, kolkr kol ortodoksno je že njegovo razodetje. Fiksen je morda rezultat (zadovoljstvo), poti do tega pa ni nogoče trdno prepisat in se mora vzostavljat zmerom znova. Zadovoljstvo ti religija sicer lahko razglasi in fiksira kot cilj in smisu tvoje eksitence, ampak samo po seb to in vnaprej to zadovoljstvo ne eksitira. Se zmerom znova vzpostavlja, je zakodirano v razmerju med nečem, v harmoniji z nečeim in s tem nočem rečt, da je razmerje lahko le relativno in začasno: čist verjamem, da je lahko tud trajno in poplno.

Quote:

to je to o cemer jaz stalno govorim. sami sebe izkljucno z nasim trudom ne bomo nikol odresil trpljenja in dobil zadovoljstva. ce pa ne verjamemo, pomen da samo se nismo nabral dovolj izkusenj.

Mi smo kar smo (ljudje) skoz razmerja do drugih in posledično tud do samga sebe. Ne noremo se odrešit mimo teh razmerij, izkušnje te poučijo lahko smo to, da mim njih ne moreš, da ljubezen vlada in da se mim nje ne moreš trpljenja odrešit.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 23.06.2003 at 12:56:39

littlestar: saj mu zaupam (času), ampak zakaj me je potem strah (časa) ? edini odgovor je pomoje, ker (zavestno,ali podzavestno) vem, da ne živim v skladu z svojo (večno,brezčasno) pozicijo oz. ne delujem v skladu z njo

Quote:

predvsem pa sam bodi mil in strpen do sebe.Tako bodo tudi drugi.

do sebe ? kdo do koga ? jaz do sebe ? kako si to mislila ?

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 23.06.2003 at 13:11:54

q
do sebe ? kdo do koga ? jaz do sebe ? kako si to mislila ?
q

Pri meni vedno pali, če mi kdo napiše: bodi prijaznejša do sebe, prizanesljiva, milejša, strpnejša, imej se rada - takšne direktne skratka..., vedno me malce zbudi, se zamislim, in potem si mislim, joj, zakaj se večkrat tega ne spomnim. Seveda pa moram čutit blagost tistega. Zdaj sem pa očitno uporabila tisto znano obnašanje ljudi, ko druge najbolje učimo, to kar bi sami najbolj morali, potrebovali. Tvoji posti so mi namreč velikokrat ogledalo neke moje neizprostnosti do "razumeti", s tem do sebe - ta odsev torej opazim pri tebi (med drugim) Zato. Pač hočem rečt, ni ti treba razumet vsega. To mi pomeni biti "mil" do sebe. Trud je velikokrat ovira do resničnega razumevanja.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 23.06.2003 at 13:32:18

titud wrote on 23.06.2003 at 12:53:53:

tako je tvoje razmisljanje. ce si ti zadovoljen z njem, je good, ce pa ne, pa ugibaj in spekuliraj se naprej.

Quote:

Tud v religioznem smislu ni bog nekaj fiksnega, kolkr kol ortodoksno je že njegovo razodetje. Fiksen je morda rezultat (zadovoljstvo), poti do tega pa ni nogoče trdno prepisat in se mora vzostavljat zmerom znova.

Bog je fiksen (ceprav neomejen), odnos med tabo in njem je fiksen (zmeri smo mi podrejeni Njemu), in tud rezultat zavestnega delovanja v tem odnosu je fiksen (trajno zadovoljstvo).

Quote:

... in s tem nočem rečt, da je razmerje lahko le relativno in začasno: čist verjamem, da je lahko tud trajno in poplno.

no o tem trajnem in popolnem odnosu (in popolnem rezultatu, kot posledica delovanja v njem) se splaca bolj podrobno pozanimat pri verodostojnih virih informacij.

Quote:

mi se trenutno "imamo" baje za ljudi ja (ceprav se dostkrat bolj obnasamo kot zivali). in to naso "clovecnost" oznacujemo, opazmo in pogojujemo z nasim zmotnim poistovecanjem v obliki telesa, ki je trenutno "clovesko". ampak ker je to clovesko telo minljivo, so tudi vsi odnosi v povezavi s tem minljivim telesom minljivi. in tudi ljubezen (in zadovoljstvo) teh odnosov je minljiva, in kot taka nezadovoljujoca in neizpolnjujoca in v stalni negotovosti (ker lahko vsak trenutek izpuhti), kar pa nasim potrebam (dusi, principu vecnosti) ni lih povseci.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 23.06.2003 at 13:44:32

Quote:

Pri meni vedno pali, če mi kdo napiše: bodi prijaznejša do sebe, prizanesljiva, milejša, strpnejša, imej se rada - takšne direktne skratka..., vedno me malce zbudi, se zamislim, in potem si mislim, joj, zakaj se večkrat tega ne spomnim.

praviš da to (da te nekdo na to opomni) "pali"......da si prizanesljivejša, milejša, strpnejša, da se imaš rada....

ampak tud (posredno) praviš, da to ne traja....

zakaj pa to ne traja, pa je verjetno odvisno izključno iz tvojega/mojega/našega napačnega delovanja (razen če si ena izmed tistih, ki so sprijaznjeni z "trpljenjem"), in ne priznavajo (čeprav verjetno hrepenijo po njem) trajnega zadovoljstva

mozno je torej dvoje: ali nekaj takšnega kot je "trajno" zadovoljstvo ne obstaja, ali pa mi napačno delujemo

jaz mislim, da drugo :)

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 23.06.2003 at 13:47:06

wrote on 23.06.2003 at 13:11:54:

ce ti pa ne drugi "pihajo" na duso (ki je v tem primeru le v tvoja zmotna identiteta), si pa najrajs kr sama seb s pomocjo avtosugestije. ampak vprasanje je koliko "blagosti" se dobis od tega po tokem casu vestnega prakticiranja?

po moje dobis tok "blagosti" kot nekdo ki je lacen, drugi pa mu za potesitev hvalijo njegov avto.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 23.06.2003 at 13:59:25

mind wrote on 23.06.2003 at 13:44:32:

mozno je torej dvoje: ali nekaj takšnega kot je "trajno" zadovoljstvo ne obstaja, ali pa mi napačno delujemo

jaz mislim, da drugo :)

Velikokrat mi mislimo, da napačno delujemo in se tako fejst štopamo in hočemo prav delovat, kar je po moje bolj wrong, kot pa če si priznamo svoje kao napake, dopustimo, da srečamo kao napačne ljudi, da bi lahko srečali prave za nas. Napačno delujemo le, če ne poslušamo svojega srca.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 23.06.2003 at 14:00:30

wrote on 23.06.2003 at 13:47:06:

Ti si cela zmotna indetiteta, aryan. :)

Identiteta. 8)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 23.06.2003 at 14:08:16

Quote:

littlestar, te poslušanje tvojega srca trajno osrečuje oz. zadovoljuje ? in kako se "posluša" srce ?

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 23.06.2003 at 14:13:55

wrote on 23.06.2003 at 14:00:30:

Ti si cela zmotna identiteta, aryan.

in to ti lahko opazis iz realizacije svoje prave identitete?

al si sam zavedna sluzabnica svojemu ponosu (kot ponavad vsi mi), ki ga je treba kadarkol in kjerkoli brezpogojno obrant (ceprav lahko sproti opazmo, da nam to ne prinasa lih nevemkaj).

:)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 23.06.2003 at 14:14:51

mind wrote on 23.06.2003 at 14:08:16:

littlestar, te poslušanje tvojega srca trajno osrečuje oz. zadovoljuje ?
LP

Ni pomembno. Zdi se, kot da ti je aryan opral možgane s to pomembnostjo trajnega zadovoljstva. Tu in zdaj je vse. Ne moreš imeti vsega v življenju in sploh pa ne takrat, ko ti to hočeš. Naše življenje je sestavljeno iz vzponov in padcev - važno je, da smo se pripravljeni vstat - 1x več kot pademo. Enkrat bomo dovolj 'visoko', da bomo videli izza oblakov. Zato se trajno zadovoljstvo skriva daleč v notranjosti vsakega izmed nas, ki pa se lahko izkristalizira le skozi izkušnje in življenje. Je namreč velika ponižnosti in nič drugega.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 23.06.2003 at 14:30:37

Quote:

Zdi se, kot da ti je aryan opral možgane s to pomembnostjo trajnega zadovoljstva.

ja, sem mu hvaležen, da mi pomaga odstranjevat to umazanijo iz možganov ;)

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 23.06.2003 at 15:02:18

mind wrote on 23.06.2003 at 14:30:37:

ja, sem mu hvaležen, da mi pomaga odstranjevat to umazanijo iz možganov ;)

ne jaz, ampak so za to zasluzni tisti ki men "perejo mozgane", in njim sem tud jaz vecno hvalezen.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 23.06.2003 at 15:18:50

wrote on 23.06.2003 at 15:02:18:

ne jaz, ampak so za to zasluzni tisti ki men "perejo mozgane", in njim sem tud jaz vecno hvalezen.

Torej si že trajno (večno) zadovoljen? Ker drugače, ni malo čudno bit hvaležen za nekaj, česar ne čutiš?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 23.06.2003 at 15:20:05

;)

pa tud Njemu sem hvaležen, ki vse skupaj sploh omogoča

moram/o sploh komu bit hvaležni za to ?

jaz namreč ne zmorem bit sam sebi hvaležen....

pomoje se premalo zavedamo, kaj vse nam je omogočeno...

kdo nam je to vse omogočil ? slučaj ? naklučje ?

meni vsakodnevne izkušnje kažejo, da naključja ni

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 23.06.2003 at 15:24:44

mind wrote on 23.06.2003 at 15:20:05:

Kako si lahko Njemu hvaležen, če ga ne niti vidiš v sebi in drugih....?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 23.06.2003 at 15:35:37

Quote:

Kako si lahko Njemu hvaležen, če ga ne niti vidiš v sebi in drugih....?

hvaležen sem Mu lahko, ker cenim to kar mi/nam je dano....

kaj ti verjameš, da si produkt naklučja ?

hvalažnost je verjetno tud posledica, videnja svoje prave pozicije v Absolutu

čas pa bo pokazal, če sem na pravi poti...

kako to misliš "vidim/ne vidim v drugih" ?

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 23.06.2003 at 15:41:29

mind wrote on 23.06.2003 at 15:35:37:

V prejšnjem postu si rekel, da ne zmoreš biti sam sebi hvaležen. V tem zadnjem pa praviš, da si (lahko) hvaležen za to, kar ti je dano. Od koga si pa ti dan? In kaj nista torej eno in isto na nek način?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 23.06.2003 at 15:58:38

littlestar:

jaz nisem On

in zato sem tud napisal da sem hvaležen Njemu in ne sebi...

in tudi od Njega sem jaz dan

kaj tukaj ni jasnega ?

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 24.06.2003 at 09:12:39

wrote on 23.06.2003 at 15:18:50:

Torej si že trajno (večno) zadovoljen?

ne, jaz nisem se trajno zadovoljen, sem se kr ornk "umazan". sam to ne pomen da se ne bom cistil. nekje mors zacet.

Quote:

Ker drugače, ni malo čudno bit hvaležen za nekaj, česar ne čutiš?

tisto za kar sem jaz lahko hvalezen je "zaupanje" ki so mi ga dolocene osebe dale v teoretski in prakticni vidik Vedske literature. ta "zaupanje" me spontano napeljuje v prakticiranje, le prakticiranje pa da rezultate. ciljni/koncni rezultati pa se ne pojavjo takoj...(v nbeni sferi, tko materialni kot spiritualni). odvisni so od posameznikove intenzitete in kvalitete prakticiranja ter Bozje milosti. se pa da tud sproti opazit "napredek", tud ce si sele na zacetku. sej vemo kaj vsi iscemo a ne? iscemo trajni mir, zadovoljstvo, ljubezen. ta notranje razvit "filing" pa se mora navzven pokazat tud v izboljsavi karakterja.

idealnega in za vse prijetnega karakterja pa ni mozno v vseh moznih okoliscinah imitirat, ali na silo vzdrzevat, ce je praksa napacna.

vsak pr seb se mora trudit. ce pa kej ne "stima" pa se je treba zmeri v tistem trenutku ko to opazmo (ce smo dovolj iskreni) sistematicno lotit odpravljanja problema. pregledat pa mormo tko teoretski koncept kot prakso, kot sem v prvem postu pisu. tuki pa zelo prav pridejo verodostojni viri informacij, bodisi direktno iz ust samorealiziranih oseb, ali iz njihovih zapiskov.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by LittleStar on 24.06.2003 at 09:17:23

wrote on 24.06.2003 at 09:12:39:

...ta notranje razvit "filing" pa se mora navzven pokazat tud v izboljsavi karakterja...

Ja, to se tudi meni zdi bistveno. Me veseli, če je tako kot pišeš. :)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 24.06.2003 at 09:51:30

bistvena stvar pr idealnem karakterju je iskrenost. vse ostale kvalitete morjo izhajat iz te ven, da ima to kaksno vrednost.

ce roparji oropajo banko, pa si potem "posteno" razdelijo plen med sabo, to ni simptom idealnega karakterja, ker je kvaliteta postenosti nepravilno centrirana glede na "sirsi" vidik.

na podobn nacin, tisti ki si lastijo stvari ki niso njihove, so takorekoc kriminalci, ceprav na ven izgleda kot da imajo idealn karakter. lastnik vsega (tud nas) je Bog, in kot taki smo namenjeni njegovemu interesu in sluzenju. ce se obnasamo v nasprotju s tem, mamo v bistvu "pokvarjen" karakter, ceprav na ven lahko izrazamo nenasilje, prijaznost, uglajenost itd. vse te kvazi-dobre kvalitete so kot zlati okraski ali dragulji na vratu strupene kace.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by EvaZh on 03.07.2003 at 11:56:19

zadnjič mi je pršla ena karta pr Osho transformation tarotu, ki me je spomnla na tole, pa sm misnla, da bom skopirala.. no, pa nisem, zdej ne vem, kdaj bo spet una karta kej se pršla pokazat..
v glavnem
tam je pri razlagi pisal da je joy - ::) men se tole najbolj fino prevede Radost, zaradi kakršnegakol razloga, taka radost, ki prej ko slej mine. In potelj pravi, da ko občutimo radost brez kakršnga kol razloga, da je to tisto pravo. Se prav za to naše maslo, sploh ni ene maščobe.. (tko da je to že zlo slaba primerjava.)
Edino, kar nam preostane je : bodmo zadovoljni, bodmo radostni (NČ zakaj.. sam BODMO) ::)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 03.07.2003 at 12:17:05

Quote:

v glavnem
tam je pri razlagi pisal da je joy - men se tole najbolj fino prevede Radost, zaradi kakršnegakol razloga, taka radost, ki prej ko slej mine. In potelj pravi, da ko občutimo radost brez kakršnga kol razloga, da je to tisto pravo. Se prav za to naše maslo, sploh ni ene maščobe.. (tko da je to že zlo slaba primerjava.)
Edino, kar nam preostane je : bodmo zadovoljni, bodmo radostni (NČ zakaj.. sam BODMO)

kaj je radost ? kaj zadovoljstvo ? kaj je ljubezen ?

pomoje resnična radost in zadovoljstvo (in mir) lahko izvirata le iz ljubezni

ljubezni pa ne more dosečt en sam, samo marsikje že ugotovili

strinjam se "bodimo radostni, bodimo zadovoljni" ampak
kako to dosečt ? pomoje je brez ljubezni to bolj težko

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by stojchi on 03.07.2003 at 12:22:43

:)
aryan,mind,aryan,mind,aryan,mind.... :)
:)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by EvaZh on 03.07.2003 at 12:24:24

zakaj?
:D
zakaj se ne bi čimvečkrat na to spomnu, kot na zavestno dihanje, meditacijo

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 03.07.2003 at 12:35:09

wrote on 03.07.2003 at 11:56:19:

Edino, kar nam preostane je : bodmo zadovoljni, bodmo radostni (NČ zakaj.. sam BODMO)

evazh, pol pa samo bodi zadovoljna. ti samo prenes zgornje v prakso, in ti bomo zihr vsi ostali sledil.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 03.07.2003 at 12:43:03

stojci wrote:

Quote:

aryan,mind,aryan,mind,aryan,mind....

stojci, kaj maš kakšen problem ? al kaj si hotel s tem povedat ?

aja,za trenutek sem pozabil, da ti nimaš problemov, ker si (tako vsaj praviš) blažen :-/

LP

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by EvaZh on 03.07.2003 at 17:25:07

wrote on 03.07.2003 at 12:35:09:

evazh, pol pa samo bodi zadovoljna. ti samo prenes zgornje v prakso, in ti bomo zihr vsi ostali sledil.

hehehe
upam, da se vsaj nasmehneš lahko ;D ;)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by stojchi on 03.07.2003 at 18:34:48

:)
aryan in mind sta si podobna kot siamska dvojčka isti način razmišljanja, isto izrazoslovje, aryan gre dol, mind pride gor, mind gre dol, spet aryan pride gor, kakšna naključja ;D

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by mind on 03.07.2003 at 19:28:16

stojci, zakaj imam občutek, da ti v (kljub) svoji blaženosti v vsakem, ki se s teboj ne strinja vidiš nasprotnika oz. nekakšnega sovražnika

pomoje te nima ničesar biti strah, sploh pa ne mene

tukaj smo, da se pogovarjamo o naših prepričanjih in izkušnjah, ter se eden od drugega učimo

čeprav se tebi mogoče tako ne zdi, sem se ob tebi dosti naučil in hvaležen sem ti za to

sem ti enkrat že povedal, da četudi izrazim negativno mnenje glede tvoje "ideologije", nimam proti tebi nobenih slabih namenov, v bistvu te imam rad :)

in o kakšnih naključjih govoriš ?

bye

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by aryan on 04.07.2003 at 13:27:23

problem je v tem, da pod vplivom nase misidentifikacije (ne vemo kdo smo) izhajajo napacne zelje in seveda tudi delovanja ki vodijo k doseganju teh napacnih zelja in na konc frustracije ker ne dobimo tistega kar smo pricakovali ali nam je bilo obljubljeno ali pa dobimo pa ob tem nismo zadovoljni, izpolnjeni.

zavedat pa se mormo tudi razlike med odstranjevanjem trpljenja in obcutenjem zadovoljstva. ponavad ta razlika ni takoj na prvi pogled opazna.

recimo da jaz na sebi nosim tezko breme (skrbi, strahove, itd.) in scasoma s pomocjo znanja, zavedanja odstranjujem to breme iz sebe in se ob tem zmeraj bolj pocutim lazjega, spontanejsega, bolj "zivega". ampak to je le odstranjevanje trpljenja. cilj pa je ugotovit oz. se dokoncno samospoznat in tud delovat v skladu s tem, in le to nam lahko prinese tudi pozitivno zadovoljstvo.

samo ugotavljat kdo mi nismo, se ne pove kej dost o tem kdo smo. in samo odpravt bolezen nam se ne pove dost o tem kako zdravo zivet.

ce jaz stalno zdravim in spet zbolim in spet zdravim in spet zbolim in tko naprej, scasoma tud to odstranjevanje trpljenja (zdravljenje) postane mucno, ne vec tako "blazeno" kot se nam je zdel vcasih.

potrebno je poznat aktivnosti ali delovanja zdravega nas, za naso trajno dobrobit, ne le vedet kaj za nas ni dobro.

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by EvaZh on 04.07.2003 at 22:02:16

http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1055858247;start=13#13
:)

Title: Re: Smisel obstoja... zadovoljstvo?
Post by EvaZh on 13.07.2003 at 00:41:40

wrote on 03.07.2003 at 11:56:19:

zadnjič mi je pršla ena karta pr Osho transformation tarotu, ki me je spomnla na tole, pa sm misnla, da bom skopirala.. no, pa nisem, zdej ne vem, kdaj bo spet una karta kej se pršla pokazat..

Evo jo :D: (hm, 10 dni ::) ;D)
29. Gratefulness
A night without lodging

The moment one is capable of feeling grateful for both pain and pleasure, without any distinction, without any choice, simply feeling grateful for whatsoever is given... Because if it is given by God, it must have a reason in it. We may like it, we may not like it, but it must be needed for our growth.

Winter and summer are both needed for growth. Once this idea settles in the heart, then each moment of life is of gratitude. Let this become your meditation and prayer: thank God every moment--for laughter, for tears, for everything. Then you will see a silence arising in your heart that you have not known before. That is bliss.

The first thing is to accept life as it is. Accepting it, desires disappear. Accepting life as it is, tensions disappear, discontent disappears; accepting it as it is, one starts feeling very joyful--and for no reason at all!

When joy has a reason, it is not going to last long. When joy is without any reason, it is going to be there forever. It happened in the life of a very famous Zen woman. Her name was Rengetsu.... Very few women have attained to the Zen ultimate. This one is one of those rare women.

She was on a pilgrimage and she came to a village at sunset and begged for lodging for the night, but the villagers slammed their doors. They were against Zen. Zen is so revolutionary, so utterly rebellious, that it is very difficult to accept it. By accepting it you are going to be transformed; by accepting it you will be passing through a fire, you will never be the same again. Traditional people have always been against all that is true in religion. Tradition is all that is untrue in religion. So those must have been traditional Buddhists in the town, and they didn't allow this woman to stay in the town; they threw her out.

It was a cold night, and the old woman was without lodging, and hungry. She had to make her shelter underneath a cherry tree in the fields. It was really cold, and she could not sleep well. And it was dangerous too--wild animals and all. At midnight she awoke--because of too much cold--and saw, in the night sky, the fully-opened cherry blossoms laughing to the misty moon. Overcome with the beauty, she got up and bowed down in the direction of the village, with these words:

Through their kindness in refusing me lodging I found myself beneath the blossoms on the night of this misty moon... She feels grateful. With great gratitude she thanks those people who refused her lodging; otherwise she would be sleeping under an ordinary roof and she would have missed this blessing--these cherry blossoms, and this whispering with the misty moon, and this silence of the night, this utter silence of the night. She is not angry, she accepts it. Not only accepts it, welcomes it--she feels grateful.

One becomes a buddha the moment one accepts all that life brings, with gratitude.

:) Vse je v redu ;)

edit še mal prevoda
29. Hvaležnost
Noč brez prenočišča

Trenutek, ko si sposoben čutiti hvaležnost za oboje: bolčino in užitek, bre razlikovanja, brez izbire, preprosto čuteč hvaležnost za karkoli je pač dano... Kajti če je dano od Boga, mora biti za to razlog. Lahko nam je všeč, lahko nam ni, a gotovo je potrebno za našo rast.

Zima in poletje sta oba potrebna. Ko se enkrat ta idea ustali v srcu, je vsak trenutek v življenju trenutek hvaležnosti. NAj bo to tvoj meditacija