Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Duhovnost in znanost >> Re: TELO http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1054492844 Message started by maind on 01.06.2003 at 22:52:03

Title: Re: TELO
Post by maind on 01.06.2003 at 22:52:03

kreden wrote:

Quote:

MI NISMO TO TELO

Prvi korak v samospoznavanju je spoznanje, da je naša identiteta oddvojena od telesa.
Jaz nisem to telo, ampak sem duhovna duša je osnovno spoznanje za vsakega kateri želi transcendirati smrt in stopiti v duhovni svet, na ono stran materialne narave.
Ne gre samo o tem, da rečemo " jaz nisem to telo " ampak, da to tudi resnično spoznamo.
To ni tako enostavno kot lahko izgleda na začetku.
Čeprav nismo to telo, ampak čista zavest smo na nek način ujeti v telesu, katero je kot nekakšna obleka.
Če si zares želimo srečo in neodvisnost katera transcendira smrt, se moramo utemeljiti in ostati v svojem naravnem položaju čiste zavesnosti.
Materialno telo ni vse v vsemu
Iz tega spoja materialnih elementov obstaja duša, a simptom duše je zavest.
Zavest se ne more zanikati. Telo brez zavesti je mrtvo telo.
Kakor hitro zavest zapusti telo, usta ne govorijo več, oči ne vidijo več, niti ušeša ne slišijo.
Tudi otrok lahko to razume.
Resnica je, da je zavest absolutno potrebna za življenje materialnega telesa.
Kaj je ta zavest ?
Tako kot so toplota in dim simptomi ognja je zavest simptom duše.
Energija duše ali osebnega bitja se odseva v obliki zavesti.
Zavest dokazuje, da je duša prisotna.
Četudi so v mrtvemu človeku prisotni vsi materialni elementi, vseeno ne more povrnati njegovo zavest.
Telo ni kot mehanska mašina, ko se del mašine zlomi ga lahko zamenjamo in mašina bo ponovno delala, a ko pa se telo zlomi in zavest zapusti telo, pa ne moremo zamenjati del, ki se je zlomil in oživeti zavest.
Duša se razlikuje od telesa in vse dotlej dokler je duša prisotna v telesu je telo živo, ko pa duša zapusti telo se telo več ne more oživeti.
Ker dušo ne moremo opaziti z našimi grobimi čutili zanikamo njeno obstajanje.
zares obstaja veliko stvari katere ne moremo ali nočemo videti.
Zrak ne moremo videti, niti radijske valove, niti zvok, niti ne moremo opaziti mikroskopsko bakterijo z grobimi čutili, ampak to ne pomeni, da to ne obstaja.
Četudi je tako mala, atomska duša potiska celotno telo, da deluje na tak čuden način.
Telo je sestavljeno od čutil, čutila pa vedno gledajo za čutilnimi predmeti.
Oči vidijo lepo žensko in nam rečejo " glej tam je lepa ženska, lep moški, ušesa slišijo, tam je lepa muzika, jezik govori, tam je lep restoran z okusnimi jedmi " na ta način nas čutila vlečejo od enega mesta do drugega in zaradi tega smo zmedeni.
Tako kot močan veter potiska ladjo na vodi, tako lahko eno čutilo na katerega se um osredotoči in lahko odnese človekovo intelegenco.
Zato je neophodno potrebno, da se naučimo kako da vladamo čutilom.
Telesno zadovoljstvo je treperavo in opojno in v njem se ne more zares uživati ker je trenutne narave.
Resnično zadovoljstvo prihaja od duše, ne pa od telesa.
V resnici materialno uživanje sploh ni uživanje.
Pravo uživanje nikoli ne preneha.
Grobo materialno telo je posledica interakcije materialne narave in je obsojeno na propadanje.

kreden wrote:

Quote:

Dobro je zaživelo tole drkanje za mir.
Takole, tudi jaz sem danes drkal za mir, samo, žal ne na javnem mestu.

Takole je šlo.

Sosedi se je pokvaril pralni stroj. Mater, pa glih pralni stroj.
No, ker ve, da sem tudi dober v popravljanju raznih tehničnih novitarij in ker je vedla, da moža ni doma in da ga dolgo še ne bo domov, je seveda vsa obupana pozvonila na mojih vratih.
Jaz kot mila dušica, sem seveda padel na njeno foro, kak le nebi, če je bila pa v tako napeti bluzici, da so ji skoraj bradavičke ven pogledale.
Seveda sem takoj pristal in zgrabil stvar z vso resnostjo.
Prišla sva v njeno stanovanje in jaz zavijem v kopalnico.
Pralni stroj je seveda stal tam ves napet in čakal na mojstra.
Takoj sem se zagnal v popravilo.
Najprej sem odstranil zadnji del ga privzdignil čez križ in potegnil dol do konca pet, seveda sem moral pralni stroj še prevzdigniti, da sem zadnjo steno dobil dol.
Takoj sem trdi ključ številka 18 zarinil noter v temno luknjo, ki je bila precej vlažna in temna, videl seveda nisem nič več.
Kar naenkrat me prebudi realnost življenja in začne me nekaj tresti.
Porka duš, pralni stroj sem pozabil izklopiti iz kundalini energije in ta je le začel nenormalno noro delati.
Ko sem takole veselo tišal ključ notri in je pralni stroj veselo godel od užitka popravljanja, kundalini energija se je noro dvigovala in vse bolj tresla takrat, ja takrat sem ga pa čist usarl, ker je pralni stroj bil vklopljen neposredno v kundalini energijo jaz pa veselo tiščal notri ključ je prišlo do kratkega stika in do prilečnega izliva vode.
Ko je voda nehala špricati in ko se je pralni stroj umiril sem spoznal kruto resničnost, pozabil sem si natakniti rokavico, sej v tisti segreti norosti po pomoči sosedi sva oba pozabila na mojo rokavico in tako se je vsa voda iztekla v notranjost pralnega stroja.
Kriza.
Pralni stroj je še mlad, komaj 32. let ima, vendar je le pojamral, da ni tako velik problem, sej bo danes prišel mož domov in ga bo prepričala, da je nujno potrebno popraviti pralni stroj.
Tako sem veselo odkorakal domov, sej sem zaužil velik del kundalini energije pralnega stroja in pri tresenju te kundalini energije mi je bila malo kar groza, saj se še ni noben pralni stroj oglašal s takšnim hropenjem po večji količini zraka skozi dovodno cev.
Tako sem se še odločil, da bom tej moji sosedi še večkrat priskočil na pomoč pri raznoraznih popravilih tehničnih novotarij.
Seveda je z veseljem sprejela ponudbo saj takšnega mojstra opravil lahko le malokatera zavrne.

In kaj zdej, naj se zdej raztrgam zaradi moje dobrote po pomoči.

Drkarji i ja ču doči kodvas, kad nestane mojih susjedica.

Kaj pa, če bi ustanovili mirovni inštitut drkarjev

kreden wrote:

Quote:

Zdravilo 1, Aryan, ena dobra beyba, sexualno nabita in nepotešena, ti bo spravla ven vse grehe in te povzdignala do božanstva.

kreden wrote:

Quote:

Zdravilo 2. Vpraši se, kaj je narobe, da nisi v ženskem mednožju našel nič poltrajnega in nič trajnega

kreden wrote:

Quote:

Zdravilo 3. Spomni se za nazaj, mogoče ti je katera beyba rekla, da si popolni nesposobnež v postelji in te je to tako ruknalo, da sedaj iščeš zadovoljstvo v duhovni praksi.

kreden wrote:

Quote:

S tem pa pride tudi do spolnosti z ljubljeno osebo.
Poglej, primer; ti si egoist. Kapiraš. Egoist si zato ker nočeš deliti svoje spolnosti z ostalim svetom.
Poglej, Bog pa ni egoist, če bi namreč Bog bil egoist in se mu nebi šlo, da lahko tudi ti kratkotrajno uživaš in spoznavaš življenje tudi s te perspektive ti nebi podaril pimpija. Ženski pa ne lulike.

.
.
.
.

LP

Title: Re: TELO
Post by maind on 02.06.2003 at 00:24:27

sem preveč pričakoval....namreč, da boš zagovarjal svoje poglede na "materiano" uživanje, ki se od posta do posta razlikujejo ?

hmm....zgleda že tako :-/

Quote:

Če pa nimaš drugega dela, se pa z glavo v zid zaletavi.

zakaj ?

LP

Title: Re: TELO
Post by ten-nej on 02.06.2003 at 00:31:48

Duša je ime za nekaj na telesu.

– Odpravimo resnični svet: in da bi to zmogli, moramo odpraviti dosedanje najvišje vrednote, moralo . . . Treba je samo dokazati, da je tudi morala nemoralna v tem smislu, v kakršnem do zdaj obsojamo nemoralnost. Brž ko bo tiranija dosedanjih vrednosti tako zlomljena, smo odstranili »resnični svet« in bo moral sam od sebe priti nov red vrednot.
Navidezni svet in zlagani svet – je nasprotje. Zadnjemu se je do zdaj reklo »resnični svet«, »resnica«, »Bog«. Te moramo odstraniti.
Logika moje koncepcije:
1. Morala kot najvišja vrednota (gospodarica nad vsemi fazami filozofije, še celo skeptikov). Rezultat: ta svet je zanič, ni »resnični svet«.
2. Kaj tu določa najvišjo vrednost? Kaj je pravzaprav morala? – Instinkt dekadence; tako se maščujejo izčrpani in razdedinjeni. Zgodovinski dokaz: filozofi so zmeraj dekadenti . . . v službi nihilističnih religij.
3. Instinkt dekadence, ki nastopa kot volja do moči. Dokaz: absolutna nemoralnost pripomočkov v vsej zgodovini morale.
Skupni pogled: dosedanje najvišje vrednote so poseben primerek volje do moči; morala sama je poseben primerek nemoralnosti.

Ni ne »duha«, ne razuma, ne zavesti, ne duše, ne volje, ne resnice: vse same neuporabne fikcije. Ne gre za »subjekt in objekt«, temveč za določeno vrsto živali, ki uspeva samo v kakšni določeni relativni pravilnosti, predvsem urejenosti zaznav (da jih more izkušnja kapitalizirati). . .
Spoznanje dela kot orodje moči. Tako je na dlani, da raste z vsakim povečanjem moči . . .
Smisel »spoznanja«: tu je treba kakor pri »dobrem« ali »lepem« pojem jemati strogo in ozko antropocentrično in biološko. Da se določena vrsta ohrani in raste v svoji moči, mora v pojmovanju realitete dojeti toliko preračunljivega in stanovitno enakega, da je mogoče na tem zgraditi shemo njenega vedenja. Koritnost ohranjanja – ne kakšna abstraktno-teoretična potreba, da bi bili ogoljufani – je kot motiv v ozadju razvoja spoznavnih organov . . . ti se razlikujejo tako, da njihovo opazovanje zadostuje , da se ohranimo. Drugače: mera hotenja spoznavanja je odvisna od mere rasti volje do moči vrste: kakšna vrsta zajame toliko realitete, da ji zavlada, da si jo vzame v službo.

Pojem substance je posledica pojma subjekta: ne obrnjeno! Če žrtvujemo dušo, »subjekt«, sploh manjka predpostavka za »substanco«. Dobimo stopnje bivajočega, izgubimo pa samo bivajoče.
Kritika »dejanskosti«: sledi za tem »več ali manj dejanskosti«, stopnjevanje biti, v kar verjamemo? –
Naša stopnja občutka za življenje in moč (logičnost in povezavo doživetega) nam daje mero »biti«, »realitete«, nevideza.
Subjekt: to je terminologija naše vere v enost med vsemi različnimi momenti najvišjega občutka realitete: to vero razumemo kot učinek neekega vzroka – tako zelo verjamemo v svojo vero, da si zaradi nje izmišljamo »resnico«, »dejanjskost«, nasploh »substancialnost«. – »Subjekt« je fikcija, kakor da so številna enaka stanja v nas učinek enega substrata: pa smo mi najprej ustvarili »enakost« teh stanj; njihovo izenačevanjeI in prirejanje je dejansko stanje, ne enakost (– to je treba kar zanikati –).

(prosto po Nietzsheju)

uživajte!