Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Verstva, religije, filozofije, kulture >> Verski tip http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1045727690 Message started by LittleStar on 20.02.2003 at 08:54:50

Title: Verski tip
Post by LittleStar on 20.02.2003 at 08:54:50

Opisi kažejo, kako lahko zaznavne, čutne in mišljenske tipe najdemo tudi v svetu religije. ...razmislite, ali je vaša izbrana vera ali pot - bodisi da ste se vanjo rodili ali pa ste jo izbrali pozneje v življenju - resnično ustreza vašemu osebnostnemu tipu. Ne pozabite, da je ta preglednica le zelo groba kategorizacija osrednjih religij, ne pa posameznih mistikov. Kljub temu pa lahko pokaže tistim, ki so zvesti eni religiji, da obstajajo še druge poti do resničnega duha.

KRŠČANSTVO
Kristjani verjamejo v enega boga, ki ima poseben odnos s človeštvom. Ljudje so zaradi nepokorščine grešili in Bog je poslal svojega sina Jezusa Kristusa, da jih je odrešil grehov. Nazadnje bodo vsi vstali od mrtvih in bodo sojeni za svoja dejanja. Samo vera, dobra dela in molitev lahko odrešijo človeštvo.
Približno število: 1 400 000 000
Telesni tip – Mistično delovanje: asketi
Čutni tip – Molitev, posvečenost: pravovernost, mistiki

JUDOVSTVO
Judje verjamejo v enega boga, ki je z njimi sklenil osebno zavezo in spoštovanje njegovih svetih zakonov je njen del. Drugim ljudstvom ni nujno treba spoštovati teh zakonov, samo etična načela. Čakajo prihod Mesije, ki bo prinesel mir na svetu. Takrat bodo mrtvi vstali in bili sojeni.
Približno število: 12 800 000
Čustven tip – Molitev, posvečenost: pravoverna molitev
Mišljenjski tip - Meditacija: kabalistična meditacija

ISLAM
Islam pomeni podrejanje volji enega boga, Alaha, katerega zadnji prerok je bil Mohamed. On je zapisal božansko sporočilo in je končno razkritje Boga. Z molitvijo in sledeč Prerokovemu zgledu lahko verniki upajo na življenje v večnem raju.
Približno število: 1 200 000 000
Telesni tip – Mistično delovanje: sufistični derviši
Čustven tip – Molitev, posvečenost: pravovernost, sufisti

HINDUIZEM
Pravi kotel verovanj, ki izvira iz Indije in zajema meditacijo in molitev, skupaj z Vedami, Upanišadami, Mahabharato in Ramajano. Večina hindujcev verjame, da vsak človek uteleša atmana, božansko iskro univerzalne duše, ki je ponovno rojena. Vse, kar obstaja, je del boga, z ljudmi vred. Vsako dejanje ima učinek ali karmo na to in prihodnja življenja. S kopičenjem dobre karme se človek lahko prebudi, se osvobodi cikla rojstev in smrti ter doseže dokončno združitev z bogom.
Približno število: 750 000 000
Telesni tip – Mistično delovanje: asketi, joga
Čustveni tip – Molitev, posvečenost: ljudski hindujski bhakti
Mišljenjski tip – Meditacija: mistični hinduizem

SIKHIZEM
Sikhi verjamejo v enega boja, ki je brezčasen in brez oblike. Prepoznati se pusti le tistim, ki so pripravljeni in so ga iskali z molitvijo in dobrimi deli. Božje razodetje ni omejeno le na sikhe, temveč na vse pobožne.
Približno število: 17 000 000
Čustven tip – Molitev, posvečenost: molitev in dobra dela

BUDIZEM
Budisti sledijo naukom Gautame Bude ali Prebujenega. Verjamejo, da se vedno znova rodijo v trpeči svet zaradi vezi želja Z meditacijo in pravilnim delovanjem, z močjo uma, z njegovo zmotno idejo jaza, ki postopno izhlapeva, lahko vernik uide kolesu rojstev in smrti ter se prebudi v bit brez obstoja.
Približno število – 450 000 000
Čustveni tip – Molitev, posvečenost: tibetanske sekte
Mišljenjski tip – Meditacija: temelji budizma

TAOIZEM
Taoisti sledijo Poti ali Stezi v povezavi z naravnimi silami in načelom vesolja. Življenje v harmoniji in ravnotežju s Taom prinaša mir, srečo in modrost. Z razumevanjem in meditacijo o ravnotežjih življenja si lahko vernik podaljša življenje ali pa se vrne v praznino, iz katere prihajajo vsi in vse.
Približno število: 35 000 000
Čustveni tip – Molitev, posvečenost: sekte božanstev
Mišljenjski tip – Meditacija: izvirni tao

ŠINTOIZEM
Japonska obredna religija pomeni Pot bogov. Tesno je povezana z zemljo ter nadaljevanjem družine in predniki. Prošnje pošiljajo Kami, sili narave, toda številni obredi se povezujejo z drugimi verovanji zlasti zen budizmom.
Približno število: 40 000 000
Čustveni tip – Molitev, posvečenost: obredi/čaščenje
Mišljenjski tip – Meditacija: šinto/zen/budizem

Title: Re: Verski tip
Post by aryan on 20.02.2003 at 10:53:21

od kje pa si dobila vse te informacije?

Title: Re: Verski tip
Post by LittleStar on 20.02.2003 at 10:57:29

Včeraj kupila knjigo "Kdo si?" 101 način, kako vidimo sami sebe. Priročnik za samospoznavanje s telesnimi, duhovnimi, duševnimi in čustvenimi testi, od arhetipov in čaker do eneagramov in sončnih znamenj.
.

Title: Re: Verski tip
Post by aryan on 20.02.2003 at 11:01:30

in kdo smo mi, po tej knjigi?

Title: Re: Verski tip
Post by LittleStar on 20.02.2003 at 11:20:12

Ker si me tako vprašal, sem izbrala tole (MOLIVEC? - čutni tip)

Novice o Tebi sem iskal pri vseh, ki sem jih srečal. Potem sem Te zagledal
- v sebi.
In odkril sem, da sva ista.

Zdaj zardevam ob misli,
da sem sploh kdaj iskal znamenja o Tebi.

"O Ti, ki si tako neznosno lep,
čigav ljubi si?" sem vprašal.
"Svoj," je odgovoril On.
"Jaz sam sem in samo jaz -
Ljubezen, ljubimec, ljubljeni, ogledalo, lepota, oko."

Iskal sem samoto z mojim ljubljenim,
a sem spoznal, da ni nikogar razen mene.
In če bi bil "Kdo drug",
bi je resnično ne dobil.
Jaz sem tisti, ki ga ljubim.
On, ki ljubim ga, sem Jaz.
Dva, a v enem le telesu.
Če Ljubljeni postal sem jaz,
kdo je potem ljubimec?
Ljubljeni, Ljubezen in ljubimec - troje v enem;
Tu ni prostora za združitev,
čemu zatorej te besede o "ločitvi"?
Lovec, plen, past in vaba;
Sveča vosek, plamen, vešča;
Ljubljeni, ljubimec, duša in nje želje;
Pijanost, pivec, vino, čaša -
Vse je On!

Če Ti si Vse,
kdo so potem vsi ti ljudje?
In če jaz sem nič,
čemu potlej je ves ta hrup?
Ti si popolnost,
Vse je Ti. Dogovorjeno!
Pa tisto "drugo kakor Ti" -
in kaj je to?
O, saj v resnici vem, da ni ničesar razen Tebe.
Toda povej, zakaj potem vsa ta zmeda?
Poslušaj me, ničvrednež:
Bi rad bil VSE?
Potem pač pojdi - pojdi in postani nič!59

Title: Re: Verski tip
Post by aryan on 20.02.2003 at 11:50:19

na uho se slis kot lepa umetnost, sam kaksna je vrednost v njej? recimo en je pripravljen dat miljon dolarjev za neko sliko, medtem ko se nekomu drugmu zdi, da je le navadni zmazek vecih barv. oba cutita razliko glede uporabnosti te umetnosti.

kaksna je praksa ki sovpada s konceptom opisanim v tej pesmi da realiziras njen pomen? a kej pise?

Title: Re: Verski tip
Post by LittleStar on 20.02.2003 at 11:59:13

To je pesem popolnega zaupanja, v katerem ni razlikovanja med bogom in posameznikom. Do popolnega zaupanja pa prideš s popolnim zaupanjem pa tud z meditacijo.

Title: Re: Verski tip
Post by aryan on 20.02.2003 at 12:41:20

wrote on 20.02.2003 at 11:59:13:

To je pesem popolnega zaupanja, v katerem ni razlikovanja med bogom in posameznikom. Do popolnega zaupanja pa prideš s popolnim zaupanjem pa tud z meditacijo.

ni razlike med bogom in posameznikom? kako je pa to mogoce? pa tud, kako je mogoce pridt do popolnega zaupanja s popolnim zaupanjem?

kle se mi zdi da je en mal zignoriru cas. kako sem jaz lahko bog, zdle se mi pa zdi da sem posameznik in tud trpim? a bog ni popoln po tej knjigi? in kako lahko nekdo ki je popoln postane nepopoln in tud trpi? pa tud ce vzamemo da je bog vsemogocen, kasn smisel bi melo tako pocetje, it iz popolnega (boga) v nepopolnega (posameznika) in obenem se trpet? kaksna popolnost bi bla to sploh? tukile mi neki fali. kaj kej pise v knjigi na to?

Title: [quote author=LittleStar link=board=Re: Verski tip
Post by LittleStar on 20.02.2003 at 13:14:44

wrote on 20.02.2003 at 10:14:20:

VI STE GRAL

Neki mož je odšel k petemu patriarhu zena, da bi postal menih. Patriarh ga je vprašal: "Ali hočeš izvedeti resnico ali biti resnica?" Mož je odgovoril: "Biti resnica." V samostanu je dobil preprosto delo, luščil in drobil je riž, vendar ni bil deležen nobenega duhovnegaa vodstva in iniciacije.
Patriarh pa je umiral in potreboval je naslednika. Stotinam svojih duhovnikov je naročil, naj napišejo pesem, da pokažejo, česa so se naučili v času, ko so bili z njim. Kdor bi napisal najboljši verz, bo prejel ogrinjalo kot šesti patriarh.
Glavni učenec Shenxiu je bil najbolj učen menih in je nadvse marljivo meditiral s prekrižanimi nogami. Napisal je:

Tole je drevo Bodhi popolne modrosti,
razum kot stoječe bleščeče ogledalo.
Nenehno ga marljivo briši
in ne dovoli, da bi se na njem nabral prah.

Patriarh je dejal, da je pesem dobra, vendar še zdaleč ni popolna. Hui-neng, luščilec riža, je bil nepismen, zato je moral nekoga prositi, da je zapisal tole pesem.

Nikoli ni bilo drevesa Bodhi,
niti stoječega ogledala ne,
v bistvu ne obstaja noben razum,
kje naj bi se torej nabiral prah?

Patriarh je takoj spoznal, čigava je ta pesem, in zaupal svoje oblačilo Hui-nengu.

Ta zgodba razkriva dva temeljna načina, na katera se obračamo k duhu. Eden je ta, da lahko z disciplino, s prekrižanimi nogami in udeleževanjem obredov ter iskanjem znanja prečistimo telo, razum in dušo. Ali pa, kot razkriva človek kot Hui-neng, je vsa ideja iskanja, poskušanja doseči nekaj za očiščenje razuma, nepomembna in begajoča. Naša prava narava je že čista in jasna, zato bi jo vsak poskus prečiščevanja onesnažil. Vsaka umetna disciplina nas pelje vse dlej in dlje od našega naravnega stanja ali tega, kar se imenuje nerazum.

Obe metodi imata svoje šibke strani. Če slišite, da ni nič potrebno in da ste že Buda, ni nobene spodbude, da bi se tega povsem zavedeli. Lahko ste leni, verjamete drugim na besedo in nadaljujete svoje ustaljeno dremanje. Po drugi strani pa, če se trudite, da bi se probrazili, se odmikate vse dlje od tega, kar ste že, in med tem razvijate več kot povprečen duhovni jaz.

Rešitev leži na poti med obema odnosoma, kot "prebadanje skozi sredino" Percivala, viteza grala. Ta srednja pot je sprejemanje tega, kar ste, popolni v svojih nepopolnostih. Ničesar ni, k čemur bi stremeli. Niste ne vredni ne nevredni, ne svetnik ne grešnik. Vaše naravno bistvo je božansko. In vaša resnična narava je že Buda. Iskanje grala se tu konča.

In tako ob koncu tega sto in enega načina gledanja nase prihajate do izhoda iz dvorane z ogledali, kakršne smo v minulih časih še našli po starih sejmiščih in zabaviščnih parkih. Površina vsakega ogledala je bila ukrivljena, valovita ali zvita, da je odsevalo povsem popačeno sliko. Včasih je bila vaša glava videti normalna, vendar je sedela na pošastnem telesu. Pred kakim drugim ogledalom pa je bila glava ogromna, telo pa prav majceno. Z gledanjem tolikšnega števila odsevov, četudi popačenih, ste si lahko ustvarili notranjo sliko o tem, kakšni ste v resnici. Testi v tej knjigi so precej podobni popačenim površinam ogledl. Noben odsev ni povsem točen, toda čim več ste si jih ogledali, laže si boste ustvarili dobro podobo, kakšni bi lahko bili. Ponavadi so naša ogledala drugi ljudje in trudimo se prilagoditi naše odseve, da bi dobili priznanje, toda vsaka sprememba, ki jo naredimo, nas popelje dlje od naše resničen osebnosti. Če resnično želite vedeti, kdo ste, se morate sprejeti takšne, kakršni ste. Sprejemaje je prvi - in zadnji korak na poti do samega sebe.

Title: Re: Verski tip
Post by aryan on 20.02.2003 at 13:29:20

zakaj pa smo sploh sli v sobo z ogledali? a nismo bili zadovoljni s tem kar smo, da smo rabl se drgacne popacene odseve, obenem pa nam se skodujejo. a tega da nam skodujejo prej nismo vedl, al zakaj smo sli to pocet sploh? kaksna popolnost nej bi bla to?

Quote:

Sprejemaje je prvi - in zadnji korak na poti do samega sebe.

ce se ze v zacetku nismo sprejeli, oz. drgac ne razumem zakaj bi sploh sli v sobo z ogledali, kako nej bo ta proces prvi in zadnji korak. ce smo ze tapruga falil, bomo po tej logiki "nepopolnosti" tud zadnjega, al kako gre to?

kako to da je "popolnost" lahko postala "nepopolnost" in kaj naj bi bil smisel tega "popolnega" pocetja, ce pa prinasa trpljenje. to sm te vprasu ze zgori pa si se spretno ognila odgovoru z uporabo drugih besed. temu se rece zongliranje z besedami.

Title: Re: Verski tip
Post by Bardo_Thodol on 20.02.2003 at 13:43:29

wrote on 20.02.2003 at 13:29:20:

Poskušaj si predstavljati boga, ki ima v svoji popolnosti tudi popoln smisel za humor.
V svoji neizmerni šaljivosti si je postavil celo sobo z ogledali, v kateri si ogleduje svojih nešteto obrazov in v katerih se na različne načine različno prepoznava.

Title: Re: Verski tip
Post by aryan on 20.02.2003 at 13:45:16

Bardo_Thodol wrote on 20.02.2003 at 13:43:29:

se prav ce pridem jz zdle do tebe (kao boga) in ti zacnem rezat noge, se bo teb to zdelo "saljivo"?

Title: Re: Verski tip
Post by Bardo_Thodol on 20.02.2003 at 13:51:32

wrote on 20.02.2003 at 13:45:16:

se prav ce pridem jz zdle do tebe (kao boga) in ti zacnem rezat noge, se bo teb to zdelo "saljivo"?

Imaš pa bizarne primerjave (hm, od kje neki?), vendar bi bilo lahko tudi to prav zabavno, saj se lahko vse skupaj nenavadno zasuče in prav lahko bi se primerilo, da bi jaz tebi kaj odrezal ;D

Title: Re: Verski tip
Post by aryan on 20.02.2003 at 14:00:31

Bardo_Thodol wrote on 20.02.2003 at 13:51:32:

Imaš pa bizarne primerjave (hm, od kje neki?), vendar bi bilo lahko tudi to prav zabavno, saj se lahko vse skupaj nenavadno zasuče in prav lahko bi se primerilo, da bi jaz tebi kaj odrezal

a to je spet ena tvojih "popolnih" sal? sigurn je velik takih k se zdle smejijo tej sali, ampak me zanima ce se ji ti tud, oz. kok casa se ji bos se, preden se bos zacel jokat iz usmiljenja samemu sebi, kok sem se nategnu, kok se nategujem in kasne posledice tega natega bom nosu tko pr seb kot drugih?

aja sej res, to je itak vse le zabava.

Title: Re: Verski tip
Post by Bardo_Thodol on 20.02.2003 at 14:07:46

Smrtno resni tipi se mi že od nekdaj smiljo.
Nesreče, ki si jih tako pogosto prikličemo nadse, se dogajajo zaradi napačnega (preresnega in pretogega) razumevanja sebe. Kar sejemo, to žanjemo in če se ti po glavi motajo misli naprimer o rezanju telesa, se to zagotovo prej kot slej obrne proti tebi. Poskušaj pomeditirati o tem na drugačen, bolj humoren način, pa bo tudi nasilniškega razmišljanja manj.

Title: Re: Verski tip
Post by aryan on 20.02.2003 at 14:14:41

sej jz tud govorim o nasilju.

s takilimi koncepcijami v glav v bistvu povzrocamo najvec nasilja, tko seb kot drugim.

a ni lih buddha pridigal ahimso, nenasilje? a se teb zdi da je dajanje zdravila z pomocjo injekcijo bolanemu cloveku nasilje ali socutje? oz. v drugem primeru da dohtar pusti pacientu da umre, ker ga noce "spiknit", kar bi ga samo kratkotrajno zabolel?

jaz pac rad dajem injekcije direkt v kri, medtem ko bi ksni drugi dal tableto se z bonbonckom zraven. a bi mel rajs tko? :)

Title: Re: Verski tip
Post by LittleStar on 20.02.2003 at 14:22:22

Bardo_Thodol wrote on 20.02.2003 at 14:07:46:

Smrtno resni tipi se mi že od nekdaj smiljo.

Kako pa veš, da so smrtno resni?

Title: Re: Verski tip
Post by Bardo_Thodol on 20.02.2003 at 14:29:41

wrote on 20.02.2003 at 14:14:41:

s takilimi koncepcijami v glav v bistvu povzrocamo najvec nasilja, tko seb kot drugim.

S kakšnimi koncepcijami povzročamo največ nasilja?
Jaz mislim, da z nasilnimi - ki se jih najpogosteje opravičuje z resnim izrazom na licu.
Vsi največji klavci v zgodovini so bili po naravi brutalni ljudje. Pa izredno resni so tudi bili.

Dajanja injekcije (v večini primerov) res ne smatram za dejanje brutalnosti, ampak za nudenje pomoči tistim, ki zanjo prosijo. Če je pri nudenju pomoči mogoče izbirati med bolečo in manj bolečo metodo, bi pa samo brutalnež izbral bolj bolečo.

Title: Re: Verski tip
Post by Bardo_Thodol on 20.02.2003 at 14:33:30

wrote on 20.02.2003 at 14:22:22:

Kako pa veš, da so smrtno resni?

Ker v njihovi bližini zaudarja po smrti.

Title: Re: Verski tip
Post by LittleStar on 20.02.2003 at 14:49:18

Smrti česa ali koga? Tvojega humorja, ki ga morda ni? Zaudarja?? Zakaj se ti smilijo??

Title: Re: Verski tip
Post by Bardo_Thodol on 20.02.2003 at 14:57:32

wrote on 20.02.2003 at 14:49:18:

Smrti česa ali koga? Tvojega humorja, ki ga morda ni? Zaudarja?? Zakaj se ti smilijo??

Humor kot tak, sam po sebi, pravzaprav ne obstaja.
Gre za način dojemanja in sprejemanja realnosti.

Zakaj zaudarja? Osebne izkušnje. V bližini preresnih ljudi se je vedno in preveč po nepotrebnem trpelo in umiralo. Resnična volja za življenje je igriva in polna radosti.

Title: Re: Verski tip
Post by titud on 21.02.2003 at 10:24:35

Quote:

Ko začneš v seb zaznavat tokove religioznosti na čustvenem/miselnem nivoju, se začenš ozirat po raznih opcijah, ki imajo vsaj dve plati.

Ena je npr. ta, da ti zaznave religioznosti začenjo povzročat 'kulturno nelagodje'. Dojemat jih začneš kot 'simptome' neke patološkosti, ki jih čustveno potlačiš, mentalno se začneš ozirat za kakšno posvetno filozofijo. Potlačene čustvene energije ti nujno udarjo ven skoz mentalni nivo in ti 'nevtralen' pogled na svet obarvajo ideologoško. Na osebnem nivoju se tako znajdeš v eni shizofreni situaciji, ki se v socialnem kostekstu odraža skozi izbruhe totalitarnih rešitev (nacizem, komunizem) in indiferntnosti (tehnokratizem, birokratizem)

Druga opcija je ta, da če jih čustveno kanaliziraš skoz eno od religioznih opcij, ki so vtakne v kulturo, se hkrati mentalno zamejiš v teološko razlago sveta. Ta povzroča mentalno neizživetost in občutek intelektulne inferiornosti, zaradi česar se religije skušajo postajat vse bolj in zanstvene oz. utemljene v posvenem. To se na osebnem nivoju odraža v 'posvetitvi' pragmatičnih ciljev oz fanatizmu, na socialnem področju pa povzroča deviacije kot so klerializem, fundamentalizem...

Po moje sta to prevladujoči opciji kanaliziranja religioznosti modernega, v zahodno kulturo vrojenega ali pa vsaj vzgojenega človeka, kjerkoli že je. Po moje ni blo za modernega človeka nobene religije niti idelogije, ki bi ga uspela do konca brez ostanka čustveno potešit in mentalno izpolnt. Zato je religioznost zataju, (kršansko) religijo pa razglasu za mrtvo. Postmodernizem zato išče nove rešitve: ponuja mentalne prakse, očiščene čustvenih eneregij, ki bi jih lahko omejile v religije. In obratno, ponuja čisto čisto čustvenost, očiščeno mentalnih omejitev, ki bi jih naredile za religije. In ponuja nove religije kot spoj čiste čustvenosti in čiste mentalnosti, ki ga kao ne omogoča nobena tradicionalna religija. Postmodernizem skratka religioznost neusmiljeno in dokončno razstavi na module, ker njihove neskončne možnosti kombinarja v induvidulno obravane religiozne sisteme daje boljši 'izkoristek'. Novodobna duhovnsot je v tem smislu odsev postindustrijske modularne produkcije materialnih dobrin (npr. računalniška industrija), pri kateri vsak izdelek ni celota, ampak ji celost vdahne šele njihova integracija v celoto skoz umetno intelgenco.

Ni čudno, da v postmoderni dobi odkrivamo tiste elemente tradicionalnih religij, ki tega duha materialne produkcije zanjo boljš vase zajet. :-/ :)