Svet pogovorov - Print Page

Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1044612523 Message started by ziby on 07.02.2003 at 11:08:43

Title: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by ziby on 07.02.2003 at 11:08:43

Mikavnost in slast hoje po gorah je v tem, da si človek, zaradi neizogibnega napredka človeštva, izrinjen iz narave, želi zopet in zopet povratka k njej.... ... :oTa ubogi, zbičani, bolni svet, se je v gorah ustavil. :) Brezčasno počivajo gore, tako brez hrupa in trušča, sebi vdane v prostoru, svoj mir brez želja....... In če mislimo na tiho resnobo, na skromno veličino gora, se šele prav zavemo svojega človeškega bistva... Gora nam je simbol neutrudnega, nezadržnega "kvišku"!
Ko smo goro, steno, premagali, šele občutimo, da nismo dosegli tega, kar hočemo in da je naš cilj postavljen mnogo više. To pa je in mora biti človeku najvišje...... torej resnično človeško.

V iskanju svežih duhovnih virov je gorska samota tista, ki nam omogoča, da se v popolnosti lahko "najdemo sami s seboj". Zapoje nam srce, zapoje nam duša in taki melodiji - v gorah imamo za to veliko časa - lahko tudi prisluhnemo....Ali je morda to občutek osamljenosti, ki se nam prikrade morda kar izza skale nekje na gorski poti tisti, ki nam narekuje tako razpoloženje? Po mojem ni.... ni zavoljo tega, ker to ni nikakršen beg pred samim seboj, ni objokavanje še nezaceljenih ran, ki se morda gnetejo v našem spominjanju. Taka "gorska samota" je tvorna. Je zdravilo, ki odganja želje po neprestanem hlastanju za nečim, kar bi v dolini morda utegnili pogrešati pa nam nikakor ne uspe, da pogrešano tudi...najdemo.
Kaj je lepšega kot modro nebo,piš vetra,ki nas lepo hladi,ptičje petje,metulji,ki nas obletajo..
Samo korak do neokrnjene narave,svobode...tako malo je treba naredit za svoje dobro...samo odločit se je treba...e tu pa pri večini nastane problem :(.... Gora nam sama od sebe ne daje nič, prav nič. Je lahko samo pusta narava, če ji sami nismo uspeli vdihniti nekaj svojega....nekaj takega, kar bi nas morda v takem okolju spominjalo na nas same, na odsev nečesa takega, v kar verujemo, na odsev našega življenjskega bistva......Gora in človek, če sta si daleč vsaksebi, ostaja gora - gora, človek pa je v svojem hrepenenju oropan za nekaj, kar se mu je nekoč sicer samo ponujalo, pa tistega ni znal - sprejeti...
Kako malo je potrebno do popolne svobode.
Komaj čakam pomlad :D

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by ten-nej on 07.02.2003 at 11:38:44

Ne čakaj pomladi ne čakaj na maj. ;D

Samo, da ne sprožiš česa ???

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by ziby on 07.02.2003 at 11:44:16

Ten-nej,
sem dereze zgubil:),zanalašč ;D

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by EvaZh on 07.02.2003 at 11:48:15

Ne vem, kaj čakaš, s starši sem mogla tud pozim v gore. Greš na eno mal bolj obiskano, kjer je vsaj eden pred tabo že hodu - upaš, da eden, ki je poznal pot. ;D
Gore me pomirjajo. Sem lahko doma, pa začnem globoko dihat in me to pomirja... sem pa lahko tudi v gorah, v enem klancu, ki me naravno spodbudi, da si prisluhnem, da globoko diham in to zrak čist druge kvalitete, kot pa tukaj v dolini. Večkrat me moti, če kdo preblizu mene hodi in potem slišim njegovo dihanje - ker to mene iz mojega ritma vrže :) Ampak drugač pa mir... gojzar trdno po črni gozdni prsti, izogibam se korenin, ker ne bi rada drevesom po prstih hodila in z vetrom vejejo gozdni duhovi, pa toliko živih bitij sredi kraljestva mineralov, rastlin in živali... Avtomatično postanem pozorna na majhne stvari in jih ljubim...(res pogrešam to.. že dolgo nisem bila) Višje gor, je pot kamnita, možganček je navajen izbrat pravi kamen, pa tudi na duhove se zanašam, da bom prav stopila. Tu ni več toliko rastja... vsekakor sem v stiku z zemljo, ampak tudi bližje nebu in vesolju... samota-v pozitivnem smislu... stik s sabo ... pravzaprav je cela pot imenitna priložnost za meditacijo - zame, ki ne maram bit dolgo časa pri miru... prisegam na to... tukaj je prisotnost nečesa drugega... pa sploh, da ne rečem, pridobim na fizični in notranji moči, po eni taki poti... mir pred mano, mir za mano, prisotnost , se slišim, ko se odločim, da se bom obrnila in se počasi obrnem... Ena stvar je pomembna, ko greste v gore: ne se gnat... sprehajat se! točno tolk, da lahko sproščeno globoko dihaš in tko tud najbolj uživaš in najbolj pridobiš na kondiciji... :) mir nad mano, pod mano.. mir v meni...

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by ziby on 07.02.2003 at 11:56:14

Eva,krasno si to napisala :D
Saj tudi pozimi skočim na kakšen hrib...prav lepo je..mika pa me visokogorje..tolk jajc pa spet nimam,da bi pozimi lezel gor...mogoče pa kdaj:)

Pozdravček,
Matej:)

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by EvaZh on 07.02.2003 at 12:09:04

Ja jest prav v hudem ne maram hodit, tud če se zdi, da bo gor še šlo, se moram vprašat: kako pa dol?
Po riti al po nosu? ;D

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by cleo on 07.02.2003 at 13:16:43

Sem bil na Triglavu pred enim letom in po 13 urah hoje brez kondicije ne vidiš nobene duhovnosti, samo kamn ali pa travco....in od takrat se izogibam višinam, takšnim in drugačnim...

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by Edi on 07.02.2003 at 13:26:13

cleo wrote on 07.02.2003 at 13:16:43:

Sem bil na Triglavu pred enim letom in po 13 urah hoje brez kondicije ne vidiš nobene duhovnosti, samo kamn ali pa travco....in od takrat se izogibam višinam, takšnim in drugačnim...

;D ;D ;D

No pa tko blizu si že bil - mislim duhovnosti, le korak do nje...

No sej jest nism nič boljsi, zadnje cajte. Zadnji najvisji osvojeni vrh letos je Koreno, pa še to mi je avto pomagu skor do gor ;D ;D ;D. No zadnji del poti, priznam smo prehodili peš.

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by Harry on 07.02.2003 at 20:16:58

Quote:

Sem bil na Triglavu pred enim letom in po 13 urah hoje brez kondicije ne vidiš nobene duhovnosti, samo kamn ali pa travco....in od takrat se izogibam višinam, takšnim in drugačnim...

O, vidiš, vidiš. Saj ko se vzpenjaš, je težko in pomisliš ali mi je treba tega?
Ampak ko stopiš na vrh, pa nestane kulminacija. Ponosen si sam nase, da si premagal napor. In ko se ozreš v dolino(če ni megle) ti srce kar poskakuje. Čutiš zmagoslavje. Napolnjen si z neko nevidno energijo.

LP Harry

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by Devi on 07.02.2003 at 20:40:22

Vsak ima drugačen tempo za duhovnost.
čist razumem cleo da je umirala tam na vrhu od pomanjkanja kisika, sej še dobro da je sploh preživela ;D
v gore gre vsak drugače, eni za 14 ur, drugi za en teden...

važno je da najdemo za sebe ta pravi način, kako se približat tistemu, zaradi česar smo sploh šli tja...

Title: Re: Po duhovnost in po doživetje pojdimo v gore
Post by ziby on 07.02.2003 at 21:28:25

Eva:),
ne skrbi saj zajle so močno pritrjene..samo držat se je treba:).
No ja cleo,malo kondicije je priporočljivo seboj vzet ;D...pa saj brez kondicije se še sexat ne more pošteno :D..naspol pa nobena nima rada...