Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna,  psihološka in sociološka razmišljanja >> IDEALNI PARTNER II
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1037355395

Message started by Star12 on 15.11.2002 at 11:16:35

Title: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 15.11.2002 at 11:16:35

                         :D IDEALNI PARTNER :D


Hmmm, to vprašanje mi je včeraj celo noč ni dalo miru, sedaj ga bom zaupala vam in si želim,da enako postorite vi. Tisti, ki še nimate zvestega spremljevalca v svojem življenju, bo šlo… seveda… ISKRENO!
Lahko pa poveste in se izrazite tudi tisti, ki to že imate-PARTNERJA, na svoji življenjski poti.
Torej, kakšen naj bi bil vaš idealni partner?
Hvala!

Moj uvid-ideal

Od nekdaj sem sanjala o PRINCU na BELEM KONJU, seveda. A se je to z leti spremenilo. V sebi sem rasla in še vedno rastem. Ker pa v sebi še nisem ODKRILA BISTVA, kaj si resnično želim, kaj bi mi bilo drago se še iščem in na  poti skozi to, čutim, da zmorem dajati svojo osebnost s SRCEM in DUŠO. Hrepenenja po idealnem partnerju pa SO V MENI.
Želja mi je, da kot prvo sledi ORIS njega v SRCU in DUŠI. Da ima vse to in je zmožen dajati predvsem to v CELOTI. Da nima zavor na tem področju in DELUJE v smeri RESNICE. Da je zmožen-prepustiti se toku čustev in v sebi imeti POLNO mero razumevanja v VSAKI SITUACIJI, ne glede na to, v kakšen razpoloženju je. Njegova zunanjost-ni pomembna, resnica je… važno je kar nosi v SEBI, ker tam se najde EDINI ZAKLAD-osebe.
Torej to je  moj IDEAL!
Mar ne hrepenimo konec koncev po tem VSI?

Kaj pa vi menite?
Hvala za ISKRENE  odgovore

Title: Re: IDEALNI PARTNER
Post by gape on 15.11.2002 at 11:45:39

hmmm

da se ne bomo tolk ponavljal

Splošno, aktualno ... idealni partner
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=16;start=45


Title: Re: IDEALNI PARTNER
Post by sidha on 15.11.2002 at 14:36:21


Moonlight wrote on 15.11.2002 at 11:16:35:
                         :D IDEALNI PARTNER :D


Na, pa si mem brcnla :D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 15.11.2002 at 16:23:48

Potem pa naj tukaj sledi nadaljevanje...

prav...  

Ej, gape se opravičujem; drugače pa saj še vedno lahko pišemo tu ali tam...  ;)

res nisem opazla, ker je bilo to že fullll nazaj... sorrčki!  

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Harry on 15.11.2002 at 17:52:07


Quote:
iščeš lahko, saj veš kaj iščeš - dušo dvojčico in dokler je ne najdeš ne nehaj iskati. tega ti nihče ne more vzeti. je pa treba poudariti da duša dvojčica ne predstavlja nujno idealnega sexualnega partnerja. kot sm višje reku to si moraš zaslužiti. da je dd nasprotnega spola, istih let ... pač idealac.


In recimo, da ga najdeš, vendar si že vezan, imaš družino, kaj storiš?

LP Harry

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by MIND on 16.11.2002 at 08:05:18


Quote:
Od nekdaj sem sanjala o PRINCU na BELEM KONJU, seveda. A se je to z leti spremenilo. V sebi sem rasla in še vedno rastem.



Quote:
Hrepenenja po idealnem partnerju pa SO V MENI.


idelaen partner in princ na belem konju sta v mojem besednjaku enaki stvari...


torej z leti se to ni spremenilo....

sploh pa morem reči, da je iskanje idealnega partnerja pomoje en velik nesmisel...


Quote:
Želja mi je, da kot prvo sledi ORIS njega v SRCU in DUŠI. Da ima vse to in je zmožen dajati predvsem to v CELOTI. Da nima zavor na tem področju in DELUJE v smeri RESNICE. Da je zmožen-prepustiti se toku čustev in v sebi imeti POLNO mero razumevanja v VSAKI SITUACIJI, ne glede na to, v kakšen razpoloženju je. Njegova zunanjost-ni pomembna, resnica je… važno je kar nosi v SEBI, ker tam se najde EDINI ZAKLAD-osebe.


glej jasno kot najjasnejše nebo je, da takšnega fanta na bos spoznala....

kaj pa če imam jaz "zavore na tem področju" in samo iščem nekoga, ki mi bo pomagal...

moje mnenje je, da če čutis do nekoga nekaj "kao" ljubezen, je to treba znat cenit...in ce imaš v mislih "idealnega" partnerja je to nemogoče...

ne sklada se namreč s tvojo podobo le-tega, in zato mogoče niti ne poskusas nic iz tega naredit.....

če te podobe ne bi bilo....bi ob predpostavki "zaljubljenosti" vsaj poskusila in se skupaj z "njim" ucila in ga tudi naucila tega kar je "on" sposoben sprejet...

v bistvu je to nek "vzorec" pomoje.....o tem pa ti bi lahko vec povedal...emm...kdo ze  ???


LP

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 16.11.2002 at 11:37:21



No... Mind... vidim, da res  misliš iz svojo-mind..

...Tudi jaz.....

In čestitke, da si se Tako izrazil kot si se...lepo, sem ponosna...

...veš meni princ na belem konju in idealni partner ne pomenita enako..., vsaj sedaj ne več...
kako naj se še drugače izrazim, aha..
Princ je "bil"LEP, zunanje lep, o tem sem sanjala ko sem bila majhna, ko sem imela predstave, da pa si tudi jaz želim njegovo LEPOTO, zunanjo...

in iskanje idelanega partnerja se Ti zdi en velik nesmisel? Zakaj?
Tukaj kot sem že omenila, ne gre za zunanjo lepoto-marveč notranjo, da se tam ujemata, to je važno, da DELITA na na moč enako LEPOTO SEBE. Smisel nato dobi Smisel, življenje je LAŽJE, gre naprej v smeri TOKA- popolne ljubezni. Ljubezen DA!

VEM, da preveč sanjam... aha..
Ampak Te sanje so LEPE, lahko mi jih celo uspe odsanjati...POLNO DOŽIVETI...

In "zavor", v tem pogledu na mojem področju NI. Želim dajati toliko kolikor imam in prejemati ENAKO. Da je smer prava in teče...

Kolikor je meni znano, je ljubezen "potrebna z obeh strani enako", ker če ne poteka na obeh koncih enako, je nekje ujeta, pa da se trudiš in živiš v tem-BOLI!

Hvala za tvoje mnejne in vpogled...



Title: Re: IDEALNI PARTNER
Post by Star12 on 16.11.2002 at 11:40:05


sidha wrote on 15.11.2002 at 14:36:21:
Na, pa si mem brcnla :D


In potem...Ti to nisi... ;D

Idealni partner v tem pogledu...  ;)



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by MIND on 16.11.2002 at 12:38:17


Quote:
Tukaj kot sem že omenila, ne gre za zunanjo lepoto-marveč notranjo,


ja, star12 morda si celo namenoma zgrešila smisel tega kar sem zgoraj napisal...

niti ni pomembno ali gre za princa ali idelaneža, kajti obema je nekaj skupnega....

zakaj iskati neko popolnost, če predvidevam da razumes svojo vlogo dopolnjevanja v odnosu...

Idealnega partnerja pomoje NI, idelaen je lahko kvečjemu odnos...

kako pa boš prepoznala IDEALNEŽA brez da bi se nanj vezala...saj le skupaj lahko tvorita celoto ?...


LP
 

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Robi on 16.11.2002 at 13:54:54

Saj vedno najdemo idealnega partnerja.

Takšnega, kakršnega si zaslužimo in takšnega, kakršnega najbolj rabimo za rast.

Zavestno ali podzavestno.

Zato pa je bolje, da čimveč svojih vzorcev ozavestimo, da vemo, kaj nas čaka.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by samonekdo on 16.11.2002 at 13:59:13


wrote on 15.11.2002 at 17:52:07:
In recimo, da ga najdeš, vendar si že vezan, imaš družino, kaj storiš?

LP Harry

Možnosti sta dve.

Pravzaprav je odvisno od tega, kako se razumeš s svojo sedanjo ženo.
In če ostaneš, da tudi zavestno ostaneš z njo. DA se zavestno za to odločiš.

Če pa ostaneš z ženo, pa tega zavestno ne sprejmeš, pa nikoli ne boš z njo zadovoljen.

Zato je potrebno vedeti, kaj si zavestno želiš in kaj si sposoben zavestno sprejeti in kaj ne.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Robi on 16.11.2002 at 14:06:54

Vprašanje pa je, ali si lahko s svojo ženo zadovoljen, če verjameš, da nekje tava tvoja duša dvojčica.

Že to, da sploh razmišljaš o tem, da je nekje duša dvojčica, kaže na to, da s svojo ženo nisi ravno zadovoljen in bi rad nekaj več.

Vendar ni problem v ženi, ampak v tebi.
:)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 16.11.2002 at 15:45:58


mind wrote on 16.11.2002 at 12:38:17:
Idealnega partnerja pomoje NI, idelaen je lahko kvečjemu odnos...


po tvoje....  ???

Mind ....  ;)

in Mind...  :D....

.....je obstaja......in veš kje.... aha


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by gape on 16.11.2002 at 18:09:54


wrote on 15.11.2002 at 17:52:07:
In recimo, da ga najdeš, vendar si že vezan, imaš družino, kaj storiš?

hmnjhhhh ... morš se odločt ... tehtnica sej veš ...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 19.11.2002 at 08:39:48

Idealnno partnerjstvo  je pomoje preveč kompleksna zadeva, da bi se jo dalo 'iskat' pa 'najt'. To me preveč spominja na 'serch' na netu: če točno veš kaj iščeš, pol boš tud precizno določu kriteririje in boš tud dobu ven pričakovano, ki pa zate ne bo posebno vznemirljivo, ker je pač pričakovano. Če pa v bistvu ne veš kaj iščeš, pol tud kriterijev iskanja ne moreš definirat in te vznemirja vpraktično vse, kar ti ven vrže. Spoznaš, da je bistvo iskanja pravzaprav odprtost za vse, kar nanese. Ker je  je po svoje  vse hkrati pričakovano  pa tud nepričakovano in  vznemirljivo, v bistvu nč ni za zavrečt, vse je samo raziskovanje tega, kaj se te v bistvu res dotakne. Je človk presenečen, kako je mal al pa nč od tega, kar v naprej pričakuje, da se ga bo res dotaknil. Pa tle ne gre samo za izbiro med različnimi partnerji, tovrstno odprtost je treba ohrant ob vsakokratnem  izbrancu.

V bistvu majo po moje prav tisti, ki po desteletjih partnerskega odnosa ugotavljajo, da  nč ne zbereš, da bi ti  lahko z vsakim zneslo al pa z nobenim. Partnerja pač nategujemo v kalup lastnih pričakovanj in ga ocenjujemo po tem, kolk jih izpolni in kolk ne. Če jih, je dolgcajt, če jih ne, pa jeba. Da se da zdržat v enem partnerskem odnosu, mora bit vsaj vsakega pol, tehntnica pa to. Mora bit vznemirljivo in pričakovano hkrat. Točno tko, kot je blo na začetku 'iskanja', nikol ne sme prit do tega, da si 'najdu', da si zadevo uskladu s pičakovanji. To je dolgcajt, se zato začneš odpirat za druge, si pri ponovnem 'iskanju', ki se v bistu nikol ne sme končat s tem, da se nekoga 'najde', ker iskanje se tud z njim nadljuje...  

Star 12, nč ni narobej, da maš ideale, samo odpret se jim moraš pa ne se vanje omejevat. V bistvu za njihovo uresničitev ne rabš nč nardit, je boljš da dol ležež pa se nč ne upiraš pa magari čakaš kot sta ne sicer po svoji volji naredle una trnlučica pa pelelka. Je to po moje boljš kot pa da se za sanjske kreacije boriš se z mečem proti zmajem  zato, da jih boš uresničla. Ker na tak način jih boš zihr zamorila.      

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Harry on 19.11.2002 at 10:59:00

Tudi meni se zdi, da človek nenehno išče tisto idealno zase. In ko misliš, da si našel, se izkaže, da vendar to ni to, kar si iskal.  Če se pri tem ustaviš, potem si v bistvu na koncu poti. In kaj naprej? Se mi zdi, da mora človek nenehno hoditi naprej in da se ne sme ustaviti. Glede partnerja, pa je to še toliko težje.

LP Harry

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 19.11.2002 at 11:37:10


Quote:
Se mi zdi, da mora človek nenehno hoditi naprej in da se ne sme ustaviti. Glede partnerja, pa je to še toliko težje.  


...al pa lažje, harry. Če že primerjaš iskanje na splošno pa iskanje partnerja je keč pri pratnerju v tem, da se ga da določene meje po svojih idealih skreirat, ker je narjen v bistvu iz snovi kot tvoji ideali.  Obstajajo pisihična orodja in orožja, s katerimi se da partnerja dejansko v lastne idele ukalupit: si ga v enem avtu s čim več konji konji zaželet videt (kar zanjaga postane tkorekoč zakon), blazno razkošno ohcet oranizirat (se da zanje drugje priparat),  ga graščino pripravit  delat (če mata samo stanovanje al pa bajto), ga pošiljat okrog  posestva osvajat (ko je tako luštno doma brez njega)....  Evo, gre partner naprej, dela za ideale, se nč ne ustavlja, tud partnerci nikol ne zmanjka idealov, kako naj bi blo pa kaj bi blo še dobr opedenet, da bo pol idelano.  V bistvu idelano parterstvo, ki ga je sorazmerno izy dosečt, ampak je to res to, na čemer naj bi se 'iskanje' idelanega partnerja zamrzlno?

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by vilma on 19.11.2002 at 12:21:14

Uh, zanimiva razprava! Sploh ne vem, v kakšem smislu, lahko najdeš idealnega partnerja? Lepo je, če najdeš takšnega, ki ti je dejansko podoben na vseh področjih. Ali pa, da te zna podpreti, takrat, ko je to potrebno, da je poleg tebe, ko ga potrebuješ, te tolaži...
Zame je idealni partner to, da me zna sprejeti takšno kot sem in da ne išče na meni napak. In te poskuša na vsak način spremeniti.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Harry on 19.11.2002 at 13:24:21


Quote:
Obstajajo pisihična orodja in orožja, s katerimi se da partnerja dejansko v lastne idele ukalupit


Titud, to je res, ampak potem smo iz partnerja naredili robota, ki nam služi. Ča zašteka, zamenjaš disketo in gre dalje. Tega pa si vendarle ne želimo. Ali pač? Jaz ne.

LP Harry

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 19.11.2002 at 14:05:33


Quote:
Tega pa si vendarle ne želimo. Ali pač? Jaz ne.


Problem idealov je v tem, da ustvarjajo potrebo po uresničitvi: tistega kar ni, so sposobni skreirat. Jest skupaj s tabo, harry,  dvomim, da si to kar na tak način  dobimo, res želimo. Ponavad pol odkrijemo, da ne. Ideali se pokažejo za odvečne takoj, ko se uresničjo z našim angažmajem. Eno vrednost majo za nas samo kot ideali, če ne začnemo sebe pa drugih po njih ukalupljat...      

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Valentina on 19.11.2002 at 18:41:37


Robi wrote on 16.11.2002 at 13:54:54:
Saj vedno najdemo idealnega partnerja.

Takšnega, kakršnega si zaslužimo in takšnega, kakršnega najbolj rabimo za rast.

Zavestno ali podzavestno.

Zato pa je bolje, da čimveč svojih vzorcev ozavestimo, da vemo, kaj nas čaka.



Men se tud zdi, da se nam zgodi, kot piše Robi. Tud tista iskrica ki preskoči,  ne oziraje se na ideale in hrepenenja, ima isto nalogo - predstavam in pričakovanjem zmeša štrene in stvari lahko tudi obrne na glavo. So že stari ljudje dejali: človek obrača, življenje pa obrne.

Drugače pa, moj "idealni partner" skoraj gotovo ni resnična oseba, ker to je tako komplicirana zadeva, polna izključujočih postavk in kontroverznosti, tudi lapsusov in nezdružljivosti, da je najverjetneje, da ni verjeten...





Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by samonekdo on 19.11.2002 at 21:24:14


Quote:
In ko misliš, da si našel, se izkaže, da vendar to ni to, kar si iskal.


... In potem seveda nisi zadovoljen z odnosom... bi lahko nadaljeval Harry.
To mi je poznano. Jaz se ponavadi vprašam (ob tem), pa kaj je narobe z mano.  :) Kaj bi rada. Ker dejansko takrat vidim samo tisto, s čimer nisem zadovoljna, ne pa tistega (VSEGA TISTEGA), s čimer pa sem.
Hej, saj res, le kaj je takrat narobe z mano???  :)
To mi diši po vzorcu. Kot da bi kar naprej iskala negativnost, namesto pozitivnost.  ???  :)  ???
Grem še mal premislit o tem.  :)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 20.11.2002 at 19:10:24


titud wrote on 19.11.2002 at 08:39:48:
Star 12, nč ni narobej, da maš ideale, samo odpret se jim moraš pa ne se vanje omejevat. V bistvu za njihovo uresničitev ne rabš nč nardit, je boljš da dol ležež pa se nč ne upiraš pa magari čakaš kot sta ne sicer po svoji volji naredle una trnlučica pa pelelka. Je to po moje boljš kot pa da se za sanjske kreacije boriš se z mečem proti zmajem  zato, da jih boš uresničla. Ker na tak način jih boš zihr zamorila.      


titud…… ???

In ti o tem in jaz o onem… ;)
Zdi se mi, da to ni moj namen, ali pač…
Pepelka in Trunulčica, kaj, DA sta ONI POČELI….  ???
Ej to mi ni znano…. ;D
Sem mogoče brala kako drugo zgodbico, kot Ti ali KNJIGO… ;D

Ne borim se za sanjske kreacije, meni je glavni pomen, no saj veš; v sanjah je LEPOTA, lepota. Tu v IDEALU, pa mogoče če se ne motim gre za nekaj,kar nima LEPOTA veze s tem. Torej ne sanjam, AMPAK se NOTRANJE odločujem, premišljujem in usmerjam, medtem pa ne; »ležem dol«, dovolim, da se prvo kot prvo to PRETAKA po meni, in šele nato gre naprej v toku smeri.
In zmaji-moji tabuji, ne grem z mečem nad njih…. :D


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 20.11.2002 at 19:14:08


Robi wrote on 16.11.2002 at 13:54:54:
Saj vedno najdemo idealnega partnerja.
Takšnega, kakršnega si zaslužimo in takšnega, kakršnega najbolj rabimo za rast.


Robi,   :D

Hvala ti za to mnenje.
Ko si ustvarimo svoj  svet in v njem iščemo nekaj, kar si želimo, močno želimo, se s časoma začnemo zavedati kaj nam je potrebno, v čem ŽIVIMO in pri tem HODIMO POT, na kateri nas spremljajo ljudje. Zgodi sem, da med njimi naletimo na nekoga, ki nam spremeni pogled na svet in v SEBI ZAŽIVIMO. Potem se še notranje GRADIMO in gremo naprej v SMERI, s katero rastemo in nič ni lepšega kot spoznati, da imaš ob SEBI osebo, ki Te na moč razume in Ti je v vsem podobna. POLNITA SE in DOPOLNJUJETA. NJUN ODNOS RASTE  v tej smeri.

Torej, ko se odločamo, moramo DELOVATI v SMERI SEBE! In ne gledati  z druge perspektive. Jaz in On- to je pomembno.




Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Katarina on 20.11.2002 at 20:10:21

Ahh...

Kaj pa vem.Tudi jaz sem sanjala o pravljicah,trmasto iskala podobo,ki bo povsem ustrezala opevanemu,pa...

Ko se ob nekom počutiš tako zelo polno,ko se Ti zdi da Te dopolnjuje,ko razmišlja v tisto smer ki mu jo želiš predstaviti,pokazati.
Z njim prihajajo nove smernice dneva,toliko nepoznanega...

Pa vseeno nekaj manjka...
Ko iščeš trenutke,ko si lahko nekja časa sam.Ko bi rad čutil drugače,pa ne uspe...

Ko dobiš toliko podarjenega,pa vseeno nekaj manjka....
Na začetku.

Katarina



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 20.11.2002 at 20:18:24


Katarina wrote on 20.11.2002 at 20:10:21:
Pa vseeno nekaj manjka...
Ko iščeš trenutke,ko si lahko nekja časa sam.Ko bi rad čutil drugače,pa ne uspe...

Ko dobiš toliko podarjenega,pa vseeno nekaj manjka....
Na začetku.

Katarina


Katarina resnica je...

Nekaj manjka...

Potrebujemo tudi določem del časa ZASE, samo zase, da  se ČUTIMO, da DELUJEMO in ŽIVIMO SEBE v SEBI...

Čas, ko se lahko prepustimo tudi sami SEBI je najlepši, ko ni VSILJIVOSTI drugega-DRUGAČNEGA, ki ni tvoje...

Vsi Iščemo trenutke, ko si ŽELIMO DELOVATI zgolj SAMI...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Amstel on 20.11.2002 at 20:57:21

Majhen, majhen delček je, s katerim se zavestno odločimo za nekoga. Večinoma gre za podzavest. In, ja, se strinjam, rešitev je v ozaveščanju.
Kot si predstavljam rast, gre za opuščanje starih vzorcev, je odrekanje lagodnosti, je osamosvajanje, je zmanjševanje odvisnosti od drugega, je trud biti bolj jasni v izražanju, je ustavljanje uničevalnega vedenja, ki ima za rezultat oddaljevanje, je ... skratka...napredek.

Pa vendar, partnerja izberemo predvsem iz naravnanosti po stagnaciji, če nam rast ni zares cilj. Najdemo partnerja, ob katerem se nam ni potrebno soočati s spremembami.
Kot opažam, gre za tehtanje med varnostjo in napredkom.  Varnost je pa itak vse, kar je staro, pa čeprav neuporabno, le da je predvidljivo.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Katarina on 20.11.2002 at 22:00:40

Ja,Star...normalno,vsak potrebuje bit sam,vem to.
Priznam tudi,da si svoj "space" izborim,kadar ne gre drugače...
Pa vseeno...

Zdi se mi,da v vsej tej zmedi,bežim od ljubezni,ki mi jo podarja.Toliko jo je...
Začetek nečesa je,a zdi se mi,da občutki,ki me spremljajo niso pravi...ne vem.
Saj veš...ko se počutiš kot bi Te dušilo,ko v Njegovem pogledu prebereš kako zelo si mu zlezel pod kožo v tem kratkem času,medtem,ko sam iščeš čas,da se privadiš Nanj,čas z Njim...
Ne gre mi v glavo,res ne...Toliko vsega v Njem,pa toliko ene čudne brezbrižnosti v meni.
Najbolj nenavadno pa je dejstvo,da me Njegova bližina ne moti-ko je ob meni,se ne počutim slabo.
Problem nastane,ko sem sama...Ne pogrešam ga,ne čakam na njegov klic,pravzaprav mi je vseeno ali pokliče ali ne.

Res...ne vem kaj mi je...
Nočem jamrat,kljub temu,da se zavedam da počnem prav to.A včasih je fino nekomu povedat.Pa vem,da je težko razumeti tisto kar še sama ne razumem.
Vem.

Hvala Star12

Katarina

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Robi on 20.11.2002 at 22:28:13

Spoznal sem, da želje nimajo nobenega vpliva pri izbiri partnerja.
Partnerja izberemo iz našega trenutnega stanja in osebnosti. Kar smo.
Želje pa so le izraz kar bi radi bili. Pa to nismo.

Zato je pomembno, da delamo na sebi, da se poznamo. Čeprav z enim partnerjem nismo zadovoljni, bomo vedno dobili eno in isto, čeprav si želimo nekaj drugega. zato bomo vedno nezadovoljni, ker mislimo, da je krivda v partnerju. V resnici pa je odgovor v nas.  :)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Amstel on 20.11.2002 at 22:46:07


Robi wrote on 20.11.2002 at 22:28:13:
Partnerja izberemo iz našega trenutnega stanja in osebnosti. Kar smo.


Ja, vzorec ponavljamo, dokler ga mamo.
Ozaveščanje. Preprosto. Skor.  ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 21.11.2002 at 00:07:56


Robi wrote on 20.11.2002 at 22:28:13:
Zato je pomembno, da delamo na sebi, da se poznamo. Čeprav z enim partnerjem nismo zadovoljni, bomo vedno dobili eno in isto, čeprav si želimo nekaj drugega. zato bomo vedno nezadovoljni, ker mislimo, da je krivda v partnerju. V resnici pa je odgovor v nas.  :)


NE želje..., seveda te nimajo nobenega vpliva...

čustva so pomembna in čutenje le- teh

In tisto, kar bi radi se potem ne sklada s čustvi-OBIČAJNO, ali pač.....

in SEVEDA, VSI odgovori So v nas! Poznamo jih, zavedamo se jih, Potrebno si je le Dovoliti, da PRIDEJO, da nas dosežejo...



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by LittleStar on 21.11.2002 at 09:11:46


Robi wrote on 20.11.2002 at 22:28:13:
Spoznal sem, da želje nimajo nobenega vpliva pri izbiri partnerja.
Partnerja izberemo iz našega trenutnega stanja in osebnosti. Kar smo.
Želje pa so le izraz kar bi radi bili. Pa to nismo.


Upam, da ne zameriš, Robi, ampak želje imajo velik vpliv pri izbiri partnerja. Razen, če imaš res kakšne nemogoče želje.

Praviš, da so želje izraz tega kar bi radi bili, pa da to nismo. Zakaj ne? Zakaj ne biti to, takšen, kot si želiš?

Iskati idealnega partnerja DA, vendar ne zunaj, temveč v nas samih. Ko 'ga' bomo našli, 'ga' bomo lahko spustili, takrat bo našel pot do nas nekdo 'takšen'.

Idealen partner zmeraj je, prav tako duša dvojčica.






Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 21.11.2002 at 09:37:21


Moonlight wrote on 20.11.2002 at 19:10:24:
titud…… ???

In ti o tem in jaz o onem… ;)
Zdi se mi, da to ni moj namen, ali pač…
Pepelka in Trunulčica, kaj, DA sta ONI POČELI….  ???
Ej to mi ni znano…. ;D
Sem mogoče brala kako drugo zgodbico, kot Ti ali KNJIGO… ;D

Ne borim se za sanjske kreacije, meni je glavni pomen, no saj veš; v sanjah je LEPOTA, lepota. Tu v IDEALU, pa mogoče če se ne motim gre za nekaj,kar nima LEPOTA veze s tem. Torej ne sanjam, AMPAK se NOTRANJE odločujem, premišljujem in usmerjam, medtem pa ne; »ležem dol«, dovolim, da se prvo kot prvo to PRETAKA po meni, in šele nato gre naprej v toku smeri.
In zmaji-moji tabuji, ne grem z mečem nad njih…. :D


Ups, zmotu,  ne  pepelka, ampak snegulčica...
Pa še enkrat genmeralno zmotu, sem površno razumu tvoje  idaele. Sem odgovarjal na ideale o pricu na belem konju, ne na tvoje sedanje ideale. Ki pa kljub temu niso nč drugega kot idelali, prenešeni iz zunanjih lastnosti izvoljenega princa, ki sta jih ji simbolizirala  njegova fizična lepota in moč,  na notranjo moč in lepoto. Ostane tud tvoja težnja sanje, pardon  'notranje vodene tokove' doživet. Skratka  volja za vstat, vzet meč v roke, se zanje borit...  Tko  se po moje sploh nism dost zmotu, ko sem govoril o 'onem', čeprav si ti hotla, da bi govorilio 'tem'. Jest med tem in onem ne vidm prave razlike.  


Quote:
Kot si predstavljam rast, gre za opuščanje starih vzorcev, je odrekanje lagodnosti, je osamosvajanje, je zmanjševanje odvisnosti od drugega, je trud biti bolj jasni v izražanju, je ustavljanje uničevalnega vedenja, ki ima za rezultat oddaljevanje, je ... skratka...napredek.
Pa vendar, partnerja izberemo predvsem iz naravnanosti po stagnaciji, če nam rast ni zares cilj. Najdemo partnerja, ob katerem se nam ni potrebno soočati s spremembami.
Kot opažam, gre za tehtanje med varnostjo in napredkom.  Varnost je pa itak vse, kar je staro, pa čeprav neuporabno, le da je predvidljivo.  


Partnerja bi si po moje moral izbirat  glede na sugestivno moč, ki jo ma on nad nami in  mi nad njim oz.  glede na  vzajemno sugestijo. Ker edino v  v tem primeru je možno zrušit/uskladit tako lastne kot partnerjeve vzorce in vnaprejšnja pričakovanja (idelale), ki posmezno nujno  dušijo  partnersko zvezo. Edino na  tej sugestiji, ki se večinoma pokriva s pojmom ljubezni, je možno  kolikor tolk idealno partnersko zvezo vzpostavt, pol pa skrbet samo zato, da vzajemna sugestija ne ugasne, ker na njej se s časoma  skreira svoj svet, čist drugačen, kot smo ga imel v predstavi, preden je vzajemna  sugesija začela delovat. V tem smsilu je  tud treba razumet, da se partnerjema  sesuje svet, če ljubezen ugasne. In v tem smsilu je treba razumet tud  osebnostno rast, ki je v bistvu ni možno v naprej začrtat amapk se ji je treba kar prepustit pa sprot zaupat...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by LittleStar on 21.11.2002 at 09:44:19


titud wrote on 21.11.2002 at 09:37:21:
Partnerja bi si po moje moral izbirat  glede na sugestivno moč, ki jo ma on nad nami in  mi nad njim oz.  glede na  vzajemno sugestijo. Ker edino v  v tem primeru je možno zrušit/uskladit tako lastne kot partnerjeve vzorce in vnaprejšnja pričakovanja (idelale), ki posmezno nujno  dušijo  partnersko zvezo. Edino na  tej sugestiji, ki se večinoma pokriva s pojmom ljubezni, je možno  kolikor tolk idealno partnersko zvezo vzpostavt, pol pa skrbet samo zato, da vzajemna sugestija ne ugasne, ker na njej se s časoma  skreira svoj svet, čist drugačen, kot smo ga imel v predstavi, preden je vzajemna  sugesija začela delovat. V tem smsilu je  tud treba razumet, da se partnerjema  sesuje svet, če ljubezen ugasne. In v tem smsilu je treba razumet tud  osebnostno rast, ki je v bistvu ni možno v naprej začrtat amapk se ji je treba kar prepustit pa sprot zaupat...


Super povedano, titud. Fajn je, ko prideš malo na takšne threade.
:-*


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 21.11.2002 at 10:04:39

Takole razmišljam jaz:

dokler se ne zavedamo sami sebe, svojih vzorcev in tega, kaj v resnici smo, toliko časa partnerje izbiramo nezavedno. Kar pomeni, da si izberemo točno takšnega, ki nam odgovarja glede na naše vzorce.

Primer: recimo, da je bil naš oče nedostopen. To nam je blizu, to nam je domače in nezavedno si izberemo točno takšnega partnerja. Ali pa njegovo popolno nasprotje. To je tista iskrica, ki preskoči, temu se reče zaljubljenost. Pride pa do paradoksa: ker je hkrati ravno nedostopnost tisto, česar pa v našem bistvu ne želimo, od česar bežimo, ker je ravno to naša rana, ki se je ne zavedamo, se zelo hitro zapletemo v razne konflikte. Odnos se konča tako, kot se pač konča.

Ne spomnim se točnih številk neke raziskave (če koga zanima, jih lahko poiščem), zdi pa se mi, da se tretjina nezavednih odnosov konča z ločitvijo, tretjina s tem, da partnerji iščejo srečo zunaj odnosa (pri tem ne mislim samo na zunajzakonske zveze in varanje, ampak tudi na druge zadovoljitve, kot je recimo gonja za kariero ali še kaj drugega), le 5% (to pa je sigurno točna številka) odnosov pa je takšnih, pri katerih se partnerji zavedo sebe in svoje izbire, se soočijo sami s seboj in s partnerjem in se trudijo izboljšati svoj odnos. Odnos po mojem mnenju ni nekaj, kar nam je dano, ampak je nekaj, kar zahteva veliko želje, volje, energije, potrpežljivosti, razumevanja,..., da ga partnerja postopoma oblikujeta tako, kot želita. Oba, seveda. In to je, po mojem mnenju vsaj, tudi edina možna pot.

Le takrat, ko se zavemo sami sebe, svojih vzorcev in svojih ran, ko jih poznamo in se tega zavedamo, lahko odnos s partnerjem naredimo takšen, kakršnega si v bistvu želimo.

Bi pa dodala še nekaj, kar se mi zdi pri tem pomembno. Gre namreč za izbor vrednot. Svojih, seveda. Kar pa spet pomeni, da moram najprej sama sebe spoznati dovolj dobro, da v resnici začutim in vem, kaj je tisto, kar si resnično želim. Spoznati torej svoje bistvo. In na podlagi tega sestaviti svoj izbor vrednot. Ki mora vsaj do določene mere biti podoben partnerjevemu izboru vrednot. Vsaj tistih, zame najpomembnejših. In s partnerjeve strani - njegov izbor vrednot mora biti vsaj pri tistih najpomembnejših vrednotah zelo blizu mojemu.

Do takrat pa bolj kot ne brcamo v temo… Pri tem, kaj in kdo je za nas idealni partner in pri sami izbiri partnerja…

Nekako tako na kratko.

m.



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 21.11.2002 at 10:57:27

Hej, zvezdica, zbud se, si padla pod eno nekritično sugestijo :)!

Miška, ne vem, od kod ti to, da partnerja  ni pametno izbrat nezavedno, da moramo skratka prej ozvestit svoje vzorce pa njegove pa vse to, če ne se nujno ujamemo v parnersko zvezo kot v eno lastno zanko. Pa saj je smisu  partnerstva  ravno v tem, da drug drugmu  pomagamao  presečt vse te vzorce pa omejitve, v katere smo nezavedno  ujeti in ki jih brez medsebojne  sugestivnosti  nikakor ne bi mogli presečt.

Ne moreš se sam pa v naprej vsega zavestno obvarovat, zato se po moje moraš  prepustit  eni sugestiji,  ki te spravlja v tvojim vzorcem nepredvidljive  položaje in ti ustvarja eno novo realnost izven vseh poznanih vzorcev. Si moraš pol  ti tam noter ustvarit  eno novo zaupanje pa eno  eno varnost, ki ti jo ujetost v dotedanje vzorce pač ne nudi, če ne tej sugestiji niti podlegla ne bi. Sugestija v principu deluje samo na področjih, ki jih partnerja v seb nimata pošlihtane oz. če bi jih uspela  vsak  pr seb vse  pošlihtat, pol noben partnerja pa njegove sugestije dejansko ne bi niti rabu. Če bi blo to možno, bi parterstvo  postalo sicer  idealna interesna skupnost,  z ljubeznijo pa bi  kot z eno  zlo nezanesljivo in nevarno  napravo eksperimentirali  samo še neozveščeni avanturisti.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by LittleStar on 21.11.2002 at 11:07:29


titud wrote on 21.11.2002 at 10:57:27:
Hej, zvezdica, zbud se, si padla pod eno nekritično sugestijo :)!


Ne budi lava, dok spava! ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 21.11.2002 at 11:25:50


titud wrote on 21.11.2002 at 10:57:27:
Miška, ne vem, od kod ti to, da partnerja  ni pametno izbrat nezavedno, da moramo skratka prej ozvestit svoje vzorce pa njegove pa vse to, če ne se nujno ujamemo v parnersko zvezo kot v eno lastno zanko. Pa saj je smisu  partnerstva  ravno v tem, da drug drugmu  pomagamao  presečt vse te vzorce pa omejitve, v katere smo nezavedno  ujeti in ki jih brez medsebojne  sugestivnosti  nikakor ne bi mogli presečt.

Ne moreš se sam pa v naprej vsega zavestno obvarovat, zato se po moje moraš  prepustit  eni sugestiji,  ki te spravlja v tvojim vzorcem nepredvidljive  položaje in ti ustvarja eno novo realnost izven vseh poznanih vzorcev. Si moraš pol  ti tam noter ustvarit  eno novo zaupanje pa eno  eno varnost, ki ti jo ujetost v dotedanje vzorce pač ne nudi, če ne tej sugestiji niti podlegla ne bi. Sugestija v principu deluje samo na področjih, ki jih partnerja v seb nimata pošlihtane oz. če bi jih uspela  vsak  pr seb vse  pošlihtat, pol noben partnerja pa njegove sugestije dejansko ne bi niti rabu. Če bi blo to možno, bi parterstvo  postalo sicer  idealna interesna skupnost,  z ljubeznijo pa bi  kot z eno  zlo nezanesljivo in nevarno  napravo eksperimentirali  samo še neozveščeni avanturisti.

Titud, si me narobe razumel, morda pa se jaz nisem dovolj jasno izrazila. Nisem želela reči, da partnerja ni pametno izbrati nezavedno. Pomembno je to, da se zavedamo sebe in svojih vzorcev. In pri tem ne gre za to, da izbiramo z umom, s pametjo ali na razumski podlagi. Daleč od tega. To bi bila po mojem mnenju celo slabša izbira. Gre pa za to, da se zavedamo sami sebe in svojih vzorcev, ter vemo, na kaj, kako in zakaj pri partnerju odreagiramo. In on na nas, seveda.

In se strinjam s tem, da je smisel partnerstva tudi v tem, da na ta način poskušamo preseči svoje vzorce. Saj tudi sama vedno pravim: rane, dobljene v odnosih se lahko zdravijo le v odnosih…

Ampak brez zavedanja tega, kaj in kdo si, pa po mojem mnenju pač ne gre. In to je tisto, kar se meni zdi zelo pomembno. In to je tisto, kar sem želela poudariti.

m.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by gape on 21.11.2002 at 12:04:47

jest bi se kr strinju s titudom ... partner naj bi nam pomagal ozavestit vzorce ... to je tantra ... izmenjava ...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 21.11.2002 at 12:34:37


Snegulčica...??? Spi??? Aha....
O.K.  ;D

Zdj, pa skor lahko rečem, ker se tako lepo razpisuješ, da si mi Ti - EN IDEALEN partnerček...  ;D

Saj je pa res, ko pa imaš TAKO LEPE PREDSTAVE in razlage ob vsem TEM. Si mi drag v tej smeri VEŠ..  ;)
Ko mi želiš nekaj sporočiti, kar sem že jaz povedala in ti obračaš in dodajaš.  ;D
Želiš v meni ali na meni kaj spremeniti? Hiiiii...

pa da jaz TEBE vprašam - IMAŠ TI SVOJ IDEAL? Ha
No, malo se razpiši o TEM! hiiii...


titud wrote on 21.11.2002 at 09:37:21:
V tem smsilu je  tud treba razumet, da se partnerjema  sesuje svet, če ljubezen ugasne. In v tem smsilu je treba razumet tud  osebnostno rast, ki je v bistvu ni možno v naprej začrtat amapk se ji je treba kar prepustit pa sprot zaupat...


In prav imaš, kar se tiče LJUBEZNI med partnerjema. Svet se resnično sesuje, ko med njima ni tiste skupne točke, ki prej NI BILa OPAŽENA. Ob kateri se nismo ustavili, ko se je razmerje dopolnjevalo in gradilo? Seveda, saj  se vsi spreminjamo v SEBI, ne moremo ostati takšni kot SMO - vedno. Potrebo je čistiti in čistiti, zaupati se, seveda. In ko preidemo enkrat v stanje nezaupanja in brezupa, da je možno sploh kaj popraviti, nosimo v sebi "bolečino", ta pa nas GRADI in rastemo, prepričana sem v TO! Notrajnje rastemo v SEBI

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 21.11.2002 at 12:46:29

Sem najdu, miška, v tvojmu postu, eno statistično zlo  skromno šanso (5%), da pride skoz v začetku nezavedene izbire  do enga za oba partnerja pozitivnega  ozaveščenja te izbire in  soočenja, ki ne sesuje odnosa. Sem te razumu, da prav s to zanemarljivo statistično možnostjo pozitivnega izida argumentiraš čim večjo ozaveščenost lastnih vzorcev in iz njih izvirajočih pričakovanj in omejitev  obeh partnerjev pri vstopu v odnos. Mislim, da te v tem smislu nism narobe razumu in  čeprav dopušačš eno minimalno možnost, da se je ozveščat mogoče tud skoz odnos, po  moje ti  bolj zaupaš temu, da bi bil  odnos samo neke vrte 'test' tvoje lastne predhodne ozaveščenosti z eventualno možnotjo popravka napačnih vzorcev iz prejšnjih odnosov.

Kva pa vem, mogoče   tako pojmovanje partnesrtva bolj gotovo in ti je lahko marsikaj prihranjeno, ampak jest osebno pa sem očitno večji hazarder al pa mam tolk stvari za razpucat, da bi se mi taka partnerstva zdela prepočasna pa prezamudna  pot v osebenem razvoju. Si rajš  pustim močno sugerirat in se na tak način pustim vzorcev losat, če pa se od kje pojavjo, je to znak, da sugestija popušča in da se mi svet sesuva nazaj tja, kjer še nism imel še nobene stvari razpucane. Saj na rečem, da si kakšnegavzorca vmes  nisem tud dejansko razpucov, ampak to mi niti ni  bistven in se mi je s tem  brez veze ukvarjat, saj je to nekako le stranski produkt uživancije  v sladki omami ljubezni...  

Uf, tole je blo mal tu mač še zame, prosm da  jemlje nekak literano in ne čist dobesedno.  :P  

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 21.11.2002 at 13:25:29


titud wrote on 21.11.2002 at 12:46:29:
Mislim, da te v tem smislu nism narobe razumu in  čeprav dopušačš eno minimalno možnost, da se je ozveščat mogoče tud skoz odnos, po  moje ti  bolj zaupaš temu, da bi bil  odnos samo neke vrte 'test' tvoje lastne predhodne ozaveščenosti z eventualno možnotjo popravka napačnih vzorcev iz prejšnjih odnosov.

Nak, titud, nisva se razumela. Še enkrat poskusim še na drug način:

Največ, kar lahko storim jaz, preden stopim v nek partnerski odnos je to, da spoznam samo sebe. Svoje vzorce preteklosti, svoje rane in poleg tega tudi tiste stvari, ki jih želim gojiti še naprej. In to pomeni samo to, da vem, zakaj recimo me neka stvar prizadene, zakaj reagiram recimo jezno, agresivno, z zamero, s kaznovanjem, z umikom ali na kakršenkoli način sem se že v otroštvu naučila braniti. In to je vse. Prav partnerski odnos pa je tista priložnost, izziv ali kakorkoli že temu rečeš, skozi katerega si svoje (predvsem zelo globoke) rane lahko zacelim. Ali spet drugače – skozi katerega lahko presežem svoje vzorce preteklosti.

Glej, recimo, če se vrnem na tisti primer, ki sem ga danes že dala, na nedostopnega očeta. Vse, kar bi lahko jaz sama v tem primeru naredila, bi bilo to, da prepoznam ta svoj vzorec. Vse ostalo naprej pa mi lahko da le partner. Torej je edino odnos tisti, skozi katerega lahko presežem svoj vzorec. Kot sem ravno prejle že napisala: rane, dobljene v odnosih, se lahko ZDRAVIJO le v odnosih. Poudarek na besedi ZDRAVIJO. Ozavestim in prepoznam pa jih lahko sama.

Sem bila tokrat bolj uspešna?

m.




Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 21.11.2002 at 13:41:30


Quote:
Ko mi želiš nekaj sporočiti, kar sem že jaz povedala in ti obračaš in dodajaš.  ;D
Želiš v meni ali na meni kaj spremeniti? Hiiiii...

pa da jaz TEBE vprašam - IMAŠ TI SVOJ IDEAL? Ha
No, malo se razpiši o TEM! hiiii...


Tko bi reku, star12:  če bi imel namen tebe spreminjat, bi bil neodustljivo površen, šlampst al pa clo zlonamern. Ker mi je tvoje pisanje služilo le  kot ena asociacija oz. eno izhodišče za posredovanje lastnega pogleda na to temo, sem  tvoje videnje  podzavestno prilagodu mojim že večinoma oblikovanim vzorcem, tko da potvorbo res ne jemlji za za kašno dobrohotno al pa zlonamerno  sugestijo teb ampak je služila izključno men.

O idealih pa tole: še zmeraj verjamem v ljubezen, pa kogarkoli mi je  že al pa mi  še bo pripeljala na pot, ker edino ona ma to moč, da iz njega nardi idealnega zame, mene pa zanj.  :)  

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by MIND on 21.11.2002 at 14:29:46


Quote:
O idealih pa tole: še zmeraj verjamem v ljubezen, pa kogarkoli mi je  že al pa mi  še bo pripeljala na pot, ker edino ona ma to moč, da iz njega nardi idealnega zame, mene pa zanj.  


this is iT  ;)


LP

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 21.11.2002 at 14:52:07


Miska wrote on 21.11.2002 at 13:25:29:
Nak, titud, nisva se razumela. Še enkrat poskusim še na drug način:

Največ, kar lahko storim jaz, preden stopim v nek partnerski odnos je to, da spoznam samo sebe. Svoje vzorce preteklosti, svoje rane in poleg tega tudi tiste stvari, ki jih želim gojiti še naprej. In to pomeni samo to, da vem, zakaj recimo me neka stvar prizadene, zakaj reagiram recimo jezno, agresivno, z zamero, s kaznovanjem, z umikom ali na kakršenkoli način sem se že v otroštvu naučila braniti. In to je vse. Prav partnerski odnos pa je tista priložnost, izziv ali kakorkoli že temu rečeš, skozi katerega si svoje (predvsem zelo globoke) rane lahko zacelim. Ali spet drugače – skozi katerega lahko presežem svoje vzorce preteklosti.

Glej, recimo, če se vrnem na tisti primer, ki sem ga danes že dala, na nedostopnega očeta. Vse, kar bi lahko jaz sama v tem primeru naredila, bi bilo to, da prepoznam ta svoj vzorec. Vse ostalo naprej pa mi lahko da le partner. Torej je edino odnos tisti, skozi katerega lahko presežem svoj vzorec. Kot sem ravno prejle že napisala: rane, dobljene v odnosih, se lahko ZDRAVIJO le v odnosih. Poudarek na besedi ZDRAVIJO. Ozavestim in prepoznam pa jih lahko sama.

Sem bila tokrat bolj uspešna?

m.


Ma ja miška, ni vrag da se me bo nekaj prijel. Če bom spet začel povzemt, kako  te zastopm, se bo spet pokazal, tko kot sem v prejšnjem postu star12 napisov, da nočm al pa ne morem prov zastopit, ker se tako razumevanje ne pokriva z mojim vzorcem idealnega partnerskega razmerja.

Nekak res ne verjamem, da si je idelno partnerstvo  možno ustvrat s tem, da  pr seb pa partnerju  veš kaj te/ga przadane in kako  na to regarirat. Samo teoretičo: če je  ljubeznen  res zdravilo, se ti s tem sploh ni treba ukvarjat, ne prej ne pol. Greš iz enga ljubečga naročja v drugega, pa magari iz očetovskega v partnerjevega. Se sploh ne rabiš zajebavat z ozaveščanjem vzrokov za rane  pa rekacij nanje pa zdravljenjem v odnosu . V praksi  ponavad res ni glih tko, ampak ni v bistvu nobenga pravga pa dokončnega razloga, da kljub vsem ranam enkrat tko ne bi blo. Zato  samo pravim in verjamem, da je največ, kar zase lahko nardiš, da partnerstva v naprej  z ničemer ne pogojuješ, da ostajaš kljub slabim izkušnjam če se le da do konca odprt za  eno vzajemno sugestijo. Če  tvoj trud okrog tega ' da vem, zakaj recimo me neka stvar prizadene, zakaj reagiram recimo jezno, agresivno, z zamero, s kaznovanjem, z umikom ali na kakršenkoli način sem se že v otroštvu naučila braniti', v kontekst ustvarjanja te odprtosti postavm, pol si bla  po mojm kar upešna. Al kaj?  

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by sidha on 21.11.2002 at 14:56:24

Nekoč je moški iskal idealno partnerko. V iskanju je prehodil mnogo dežel in prečkal mnogo voda, toda brez uspeha. Vendar ni in ni odnehal. Tako je po mnogih letih iskanja vendarle v neki deželi le srečal idealno žensko. Bil je presrečen in potolažen saj je končno po letih naporov našel svoj ideal.
Toda pojavil se je en problem, namreč tudi ta ženska iskala idealnega partnerja ;D

Mi ne potrebujemo idealnega partnerja (saj je ta ideal itak samo v naših glavah).
Mi potrebujemo kompatibilnega partnerja :)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by LittleStar on 21.11.2002 at 15:05:34


sidha wrote on 21.11.2002 at 14:56:24:
Mi ne potrebujemo idealnega partnerja (saj je ta ideal itak samo v naših glavah).
Mi potrebujemo kompatibilnega partnerja :)



::)
Valjda je idealen partner kompatibilen.  ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by sidha on 21.11.2002 at 15:14:49


wrote on 21.11.2002 at 15:05:34:
::)
Valjda je idealen partner kompatibilen.  ;D

Zdej si pa že težit začela

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 21.11.2002 at 15:23:55

Jin pa jang pa to? Se pustit na nasprotja priklopit, manjke dopolnit, slab za dobr vzet... Tega se ne da iskat, najt pa pol skupaj zmodulirat, to je možno samo skoz eno alkiminjo zvarit...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Amstel on 21.11.2002 at 15:59:50


titud wrote on 21.11.2002 at 09:37:21:
Partnerja bi si po moje moral izbirat  glede na sugestivno moč, ki jo ma on nad nami in  mi nad njim oz.  glede na  vzajemno sugestijo. Ker edino v  v tem primeru je možno zrušit/uskladit tako lastne kot partnerjeve vzorce in vnaprejšnja pričakovanja (idelale), ki posmezno nujno  dušijo  partnersko zvezo. .


Titud hvala...., zanimivo tole o sugestivni moči. Ko je cilj napredek, potem je sugestivna moč partnerja doživeta kot spodbuda. Ko pa je cilj "mir", potem je ta moč doživeta kot grožnja.


Miska wrote on 21.11.2002 at 13:25:29:
Največ, kar lahko storim jaz, preden stopim v nek partnerski odnos je to, da spoznam samo sebe.


Moje izkušnje: sebe najbolj spoznavam v partnerstvu. Tudi zakaj sem izbrala ravno njega, kaj me prizadene.. ker sem najbolj ranljiva v odnosu z njim itd.
Torej... "prej" sebe spoznavati, se mi zdi, nerealno v veliki meri.


titud wrote on 21.11.2002 at 14:52:07:
če je  ljubeznen  res zdravilo, se ti s tem sploh ni treba ukvarjat, ne prej ne pol. Greš iz enga ljubečga naročja v drugega, pa magari iz očetovskega v partnerjevega.  


Bistveno je, v kako naročje pridem sedaj. Če je ljubeče, pa da obstaja obojestranska sposobnost za vzdrževanje te ljubečnosti, potem je to to.


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 21.11.2002 at 18:30:45


Amstel wrote on 21.11.2002 at 15:59:50:
Titud hvala...., zanimivo tole o sugestivni moči. Ko je cilj napredek, potem je sugestivna moč partnerja doživeta kot spodbuda. Ko pa je cilj "mir", potem je ta moč doživeta kot grožnja.

Bistveno je, v kako naročje pridem sedaj. Če je ljubeče, pa da obstaja obojestranska sposobnost za vzdrževanje te ljubečnosti, potem je to to.



Nema na čemu, amastel. Sugestija pa je itak lako samo spodbuda. Sugestija sama ne more delovat kot grožnja,  ogrozi lahko samo s svojo odsotnostjo, ker ta zagotavlja  mir na ruševinah sveta, saj ta svet lahko vzdržuje le vzajemna sugetsija.  

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 21.11.2002 at 22:09:05


titud wrote on 21.11.2002 at 13:41:30:
O idealih pa tole: še zmeraj verjamem v ljubezen, pa kogarkoli mi je  že al pa mi  še bo pripeljala na pot, ker edino ona ma to moč, da iz njega nardi idealnega zame, mene pa zanj.  :)  


Hvala Ti, za tole!
:D
No, to je nekaj najlepšega, kajne! Tudi jaz na MOČ verjamem v LJUBEZEN .

Ljubezen je VEČNA in ŽIVI v NAS!

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 22.11.2002 at 07:33:37


titud wrote on 21.11.2002 at 14:52:07:
Ma ja miška, ni vrag da se me bo nekaj prijel.

Titud, ni moj namen, da bi se te kaj »prijelo«. Kar se te bo ali ne bo, je odvisno od tebe, tvojega razmišljanja in tvoje želje, da o tem sploh razmišljaš. Saj veš – tvoja izbira, tvoja odločitev… Meni je fajn, ker skozi različna razmišljanja spoznavam različnost ljudi. In to, kako svet gledamo vsak skozi svoja očala. Moja so lahko modra, tvoja zelena – vsi pa si jih pobarvamo na svoj način v otroštvu.



titud wrote on 21.11.2002 at 14:52:07:
Nekak res ne verjamem, da si je idelno partnerstvo  možno ustvrat s tem, da  pr seb pa partnerju  veš kaj te/ga przadane in kako  na to regarirat. Samo teoretičo: če je  ljubeznen  res zdravilo, se ti s tem sploh ni treba ukvarjat, ne prej ne pol. Greš iz enga ljubečga naročja v drugega, pa magari iz očetovskega v partnerjevega. Se sploh ne rabiš zajebavat z ozaveščanjem vzrokov za rane  pa rekacij nanje pa zdravljenjem v odnosu . V praksi  ponavad res ni glih tko, ampak ni v bistvu nobenga pravga pa dokončnega razloga, da kljub vsem ranam enkrat tko ne bi blo. Zato  samo pravim in verjamem, da je največ, kar zase lahko nardiš, da partnerstva v naprej  z ničemer ne pogojuješ, da ostajaš kljub slabim izkušnjam če se le da do konca odprt za  eno vzajemno sugestijo. Če  tvoj trud okrog tega ' da vem, zakaj recimo me neka stvar prizadene, zakaj reagiram recimo jezno, agresivno, z zamero, s kaznovanjem, z umikom ali na kakršenkoli način sem se že v otroštvu naučila braniti', v kontekst ustvarjanja te odprtosti postavm, pol si bla  po mojm kar upešna. Al kaj?  

Najprej bi rada poudarila – vse tole je res teorija in res je, da je praksa nekaj povsem drugega… Predvsem veliko težja in predvsem veliko daljša… In tole so konec koncev le besede, ki se nas dotaknejo, ali pa ne...

In tudi to, da je ljubezen vse in da ljubezen vse zdravi… Je to res in tudi sama močno verjamem v to. Pa vendarle – če filozofiram naprej: človek najhitreje in najbolje v nekaj verjame na podlagi svojega izkustva, je tako? Hmm – kako naj potem verjamemo, vemo in začutimo, kaj tista prava in brezpogojna ljubezen je, če je v svojem otroštvu nismo bili deležni? Vsaj v veliki večini ne. Ustvarimo si svojo iluzijo ljubezni (spet na podlagi svojega doživljanja ljubezni v otroštvu) in ji sledimo. Svoji iluziji in ne tisti pravi in brezpogojni, h kateri stremi naša duša. In smo pogostokrat nekje v svoji globini (duši) nezadovoljni, morda tudi nesrečni. Ker imamo na podlagi svoje iluzije svoje želje, svoje potrebe in svoja pričakovanja. In tudi zato se je po mojem mnenju še vedno potrebno ukvarjati s samim seboj in s tem, kdo in kaj si.



Amstel wrote on 21.11.2002 at 15:59:50:
Moje izkušnje: sebe najbolj spoznavam v partnerstvu. Tudi zakaj sem izbrala ravno njega, kaj me prizadene.. ker sem najbolj ranljiva v odnosu z njim itd.
Torej... "prej" sebe spoznavati, se mi zdi, nerealno v veliki meri.

Ja, če bi govorili o sebi in o svojih izkušnjah… Predvsem bi ugotovili to, kako zelo smo si različni… Amstel – me poznaš in poznaš tudi del moje zgodbe. In potemtakem tudi veš, da v fazi spoznavanja same sebe nisem bila v partnerskem odnosu. Sebe in svoje vzorce sem vsaj jaz prepoznavala v vsakdanjih situacijah, med vsakdanjimi ljudmi in skozi spomine svojih izkušenj z mojim očetom, mojo mamo in »starimi« partnerstvi.

m.



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 22.11.2002 at 10:27:48


Quote:
če filozofiram naprej: človek najhitreje in najbolje v nekaj verjame na podlagi svojega izkustva, je tako? Hmm – kako naj potem verjamemo, vemo in začutimo, kaj tista prava in brezpogojna ljubezen je, če je v svojem otroštvu nismo bili deležni? Vsaj v veliki večini ne. Ustvarimo si svojo iluzijo ljubezni (spet na podlagi svojega doživljanja ljubezni v otroštvu) in ji sledimo. Svoji iluziji in ne tisti pravi in brezpogojni, h kateri stremi naša duša. In smo pogostokrat nekje v svoji globini (duši) nezadovoljni, morda tudi nesrečni. Ker imamo na podlagi svoje iluzije svoje želje, svoje potrebe in svoja pričakovanja. In tudi zato se je po mojem mnenju še vedno potrebno ukvarjati s samim seboj in s tem, kdo in kaj si.


Vprašujem  skupaj s  tabo: zakaj se ukvarjamo s samim sabo, s tem, kdo pa kaj smo?  Zdaj je res vprašanje, zakaj smo se  prisiljen ustvarjat eno iluzijio, zakaj nam je teb it skoz to fazo, v katero se potem praviloma tud zaciklamo,  zakaj se nam ni namenjeno celo življenje  ujčkat v eni brezpogjni ljubezni? Po moje zato, ker je sugestija kot ljubezen deluje samo vzajemno, ker moraš z njo začaratt  druge, če hočeš, da deluje tud nate. Kot dojenček in otrok ti sugestivno moč vplivanja na druge daje lastna nemoč, naivnost, čistost, ki se nanjo odrasli enostavno morajo odzvat z lastnim očiščevanjem, zaščitništvom, da se krog nepogojevane ljubezni lahko sklene. Pa tle ne gre samo za odnos starši otroc i- tle gre za en občečloveški potencial, ki se odraža v eni  posebni  kvaliteti bivanja, ki  jo s svojo psiho lahko skreirajo samo čuteča bitja. Tud če te magije nismo deležni  kot otroc, ni  nikol prepozn, da bi je bli deleženi oziroma da bi bli udeleženi pri nejgovi sokreaciji. Redkim je dano, da jim za to ni treba nardit nč, da začaranost v to magijo uspejo ohrant skoz vse življenje. V bistvu ostanejo vse življenje ene vrste otroc, v krščanstu bi tak občečloveški potencial pri posamezniku  imenoval blagor.   Drugi se moramo pač  iluzijam o seb pa drugih pomagat, se od njih trgat pa nove ustvarjat, da nam znese, ob tem pa nobene garancije nimamo, da nas bo to početje kdaj popeljal v  blažebnost, ki jo slutmo, ki nam jo clo inštitucionalno slikajo  za ideal in za katerim se po sizifovsko pehamo.

Jest nimam recepta, kako to blaženost dosečt, slutm pa, da je partnerstvo tele ena  ena vzajmena priložnost, ki se ji skor za nobeno ceno nismo prpravljen odrečt. Me pri tem  morda tud  ena infantilna neizživetost  brezpogojne otroške  ljubezni goni, ampak koga pa ne?              

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 22.11.2002 at 11:11:16


titud wrote on 22.11.2002 at 10:27:48:
Vprašujem  skupaj s  tabo: zakaj se uvarjamo s samim sabo, s tem, kdo pa kaj smo?  

Ufff, titud… Do kam sva prilezla od idealnega partnerja… ;)



titud wrote on 22.11.2002 at 10:27:48:
Zdaj je res vprašanje, zakaj smo se  prisiljen ustvarjat eno iluzijio, zakaj nam je teb it skoz to fazo, v katero se potem praviloma tud zaciklamo,  zakaj se nam ni namenjeno celo življenje  ujčakt v eni brezpogjni ljubezni.

Tole se mi zdi, se nam pogostokrat odraža v vsakdanjih situacijah, predvsem seveda v tistih bližnjih odnosih, partnerskih. Takrat, ko smo nezadovoljni in nesrečni, se zelo radi vprašamo: pa kaj je bilo meni tega treba?? Ampak po mojem mnenju je to edina pot. Edina pot, ki te lahko pripelje do tega, da svojo iluzijo sploh spoznaš.

Zakaj je temu tako – ne vem. Če vprašaš mene, je to povezano z dušo. Ker duša je tista, ki teži k pravi in brezpogojni ljubezni. In duša mora iti skozi določene izkušnje, da se tega uči. Se ne spomnim več, kje sem to brala, šlo pa je nekako takole: vsaka situacija v življenju je skušnjava. Skušnjava, ali se v njej odločiš odzvati se na zaveden ali nezaveden način. Zaveden način je tista navpična pot, pot zavedanja in notranje, avtentične moči. Nezaveden način je odreagiranje po vzorcu in vodoravna pot, pot iskanja zunanje moči. In vsaka situacija, v kateri odzvanja v tebi občutek z negativnim predznakom, je skušnjava. Ko prepoznaš svoje vzorce oz. veš, kaj želiš preseči, se skušnjave pomnožijo in zdi se ti, kot da skorajda ni drugega v tvojem življenju kot to. Primer: če si ljubosumen in ko se enkrat tega dejansko zaveš in si to tudi želiš odpraviti, potem se ti takšne situacije dogajajo kar naprej. Kar naprej se ti dogaja, da se znajdeš v situaciji, ko postaneš ljubosumen – in si spet in spet pred izbiro, ali boš odreagiral zavedno ali nezavedno. Dokler enkrat tega ne presežeš. V tem ali pa v nekem naslednjem življenju. Ampak presežeš pa vedno. In to ni »mučenje« - to je ljubezen vsemirja… Ki ti neprestano postavlja na tvojo pot možnost, da končno že enkrat dojameš, kaj ljubosumje (v tem primeru recimo) je… Spraševati se, zakaj je temu tako, je pa isto, kot spraševati se recimo zakaj voda teče navzdol in ne navzgor – odgovor je skrit in nam nepoznan. Morda ga zvemo tam čez, v onostranstvu? Uf, sem spet zašla…



titud wrote on 22.11.2002 at 10:27:48:
Tud če te magije nismo deležni  kot otroc, ni  nikol prepozn, da bi je bli deleženi oziroma da bi bli udeleženi pri nejgovi sokreaciji. Redkim je dano, da jim za to ni treba nardit nč, da začaranost v to magijo uspejo ohrant skoz vse življnje. V bistvu ostanejo vse življnje ene vrste otroc, v krščanstu bi tak občečloveški potencial pri posamezniku  imenoval blažensot.   Drugi se moramo pač  iluzijami o seb pa drugih pomagat, se od njih trgat pa nove ustvarjat, da nam znese, ob tem pa nobene garancije nimamo, da nas bo to početje kdaj poplejal v  blažebnost, ki jo slutmo, ki nam jo clo inštitucionalno slikajo  za ideal in za katerim se po sizifovsko pehamo.

Jaz se zdaj lahko samo vrnem na začetek tegale zaciklanega kroga: ja, nikoli ni prepozno. Ampak treba je začeti pri sebi - spoznati, kdo in kaj si, kaj si želiš, kaj ti je recimo v otroštvu manjkalo, kakšno iluzijo si si ustvaril. Šele, ko veš, kaj imaš, se lahko usmeriš na pot, kjer tisti manjko iz otroštva skrbno in ljubeče neguješ in pripelješ nazaj vase.

Aja – po mojem si velika večina celo ustvari svojo iluzijo, svojo magijo in jo tudi uspe ohraniti skozi vse življenje. Ampak ta iluzija in ta magija ni resnična, prava in brezpogojna ljubezen…



titud wrote on 22.11.2002 at 10:27:48:
Jest nimam recepta, kako to blaženost dosečt, slutm pa, da je partnerstvo tele ena  ena vzajmena priložnost, ki si ji skor za nobeno ceno nism prpravljen odrečt.  

Hmm, po moje si mora tale recept napisati vsak sam…

m.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by gape on 22.11.2002 at 11:25:05


Miska wrote on 22.11.2002 at 07:33:37:
človek najhitreje in najbolje v nekaj verjame na podlagi svojega izkustva, je tako?

jest pravim da na tej stopnji ne verjameš več ampak preprosto VEŠ.
in to je največji faking šit, ker to kar veš, velja še vedno le zate, ne pa za vse, za koga drugega tud, za vse pač ne, hočem rečt to ni Resnica, je samo resničnost, neglede na to da si to doživel/a.
Preprosto je to še vedno lahkosamo blodnja in popolnoma nič več ...

in glej ... okrog ljubezni in čutenja in tega ... to vsak čuti ... vsak ves čas čuti ljubezen ... skoz ... razen seveda ko jo bedak bedasti odrineš stran od sebe (pogojno dopuščam da to storijo drugi za tebe seveda s tvojo privolitvijo)
... to sm jest zadnjič ugotovu ... skoz čutiš ... razliko občutiš edino takrat ko tega ne čutiš ... seveda lahko da je to samo moja blodnja ...

iluzijo je treba najprej ustvart, da pol lahko poštekaš da je to vse v bistvu iluzija.

veš titud, blaženosti ti ni treba dosešt, samo dopustit jo moraš in jeba je to ker ona je lahko samo tukaj in seveda sedaj, ne pol ne prej ne more bit ... glih tko seveda ljubezen in vsi ostali derivati ...


aaaahhhhh
si me prehitela miška ...
berem



Miska wrote on 22.11.2002 at 11:11:16:
Ufff, titud… Do kam sva prilezla od idealnega partnerja… ;)

hnjeh ... le do kam drugam kot do sebe ...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Edi on 22.11.2002 at 12:01:33

Moram priznat, da nisem prebral skorajda nič na tej tematiki, ampak je bil za odgovor že naslov dovolj zgovoren.

Idealen partner - ja ko smo mi sami idealen partner je dilema rešena. Dobiš tudi idealnega partnerja.


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 22.11.2002 at 12:11:54


Miska wrote on 22.11.2002 at 11:11:16:
Jaz se zdaj lahko samo vrnem na začetek tegale zaciklanega kroga: ja, nikoli ni prepozno. Ampak treba je začeti pri sebi - spoznati, kdo in kaj si, kaj si želiš, kaj ti je recimo v otroštvu manjkalo, kakšno iluzijo si si ustvaril. Šele, ko veš, kaj imaš, se lahko usmeriš na pot, kjer tisti manjko iz otroštva skrbno in ljubeče neguješ in pripelješ nazaj vase.


Miška

Tole si pa zelo lepo napisala.   :D

Resnica je, da se že odkar se zavedamo življenja iščemo na svoji poti. Pri tem pa je nadvse pomembno, kaj na tej poti prejemamo. Tisto, kar nam manjka, si pogosto ŽELIMO imeti, ustvariti VEČ, da bomo SREČNI, kajne.In to še vedno počnemo. Da, to je kot en  ZAČARAN KROG! Lahko pa se ga in zmoremo se ga osvoboditi!

Se mi zdi, da je OTRŠTVO eno TAKO največje spoznanje,prelomnica, kjer lahko spoznamo, kaj in kdo v resnici smo. In tam si želimo prejemati, ne dajati.
In ko se enkrat zavemo, da nam je manjkalo LJUBEZNI, si jo ustvarjamo, dopolnjujemo, GRADIMO. Z leti postajamo boljši in RASTEMO.

In iščemo SMERNICE, SLEDI, ki NAM BODO v pomoč.
Torej, nekaj ali nekoga, ki bo ENAK!  ;)



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 22.11.2002 at 12:24:24


Quote:
Zakaj je temu tako – ne vem. Če vprašaš mene, je to povezano z dušo. Ker duša je tista, ki teži k pravi in brezpogojni ljubezni. In duša mora iti skozi določene izkušnje, da se tega uči. .


Miška, ti tle dost precizno podajaš postopek, po kateri se duša uči brezpogojne ljubezni, ne odgvovarjaš si pa, za kaj to lekcije sploh mora jemat. To,  da zato, ker  brezpogojno ljubezen pač rab, po moje ni dokončen odgovor. Važn je vedet, zakaj jo rab.  Po moje si spregledala, da sem že napisal, da jo rab zato zato, da na eni vzajemni ljubezni  skreiranam dušam  teh lekcij sploh ne bi blo več treba jemat. Ker hoče duša tem dušam lastno jebancijo, ki jo je morala skoz dajat, prišparat. Po tem modelu približno se po moje gremo eno lastno osebnostno rast,  iščemo ustrezne  partnerje, se gremo družino in razne skupnosti. Nč v bistvu  ne delamo zase pa zard sebe, vse do česar sami pridemo, šele v eni vzajemni magiji deluje.   Tko, da  tale tvoj stavek


Quote:
Aja – po mojem si velika večina celo ustvari svojo iluzijo, svojo magijo in jo tudi uspe ohraniti skozi vse življenje. Ampak ta iluzija in ta magija ni resnična, prava in brezpogojna ljubezen…      


je srhljivo resničen, če lastnega pehanja za ljubeznijo sproti al pa vzajemno skoz en odnos, magari partnerski,  ne verificiramo.  

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by LittleStar on 22.11.2002 at 12:35:43


sidha wrote on 21.11.2002 at 15:14:49:
Zdej si pa že težit začela


Zakaj meniš, da sem težit začela?

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 22.11.2002 at 12:39:14


Quote:
in to je največji faking šit, ker to kar veš, velja še vedno le zate, ne pa za vse, za koga drugega tud, za vse pač ne, hočem rečt to ni Resnica, je samo resničnost, neglede na to da si to doživel/a.
Preprosto je to še vedno lahkosamo blodnja in popolnoma nič več ...


To je to: ni blodnja, iluzija,  če vzajemno deluje, magari pri dveh, najboljš na splošn, čeprav ni nujno. Če hočeš  vedet, če  deluje al pa ne, moraš verificirat, karkoli že maš, ne moreš cev življenje sebe kao gradit  pa analizirat cvikat, da ne bo deloval, ker pol je res zlo dost verjetn, da si postavu preveklike zahteve do sebe pa do druzga pa drugih pa  zato res ne bo deloval....    

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 22.11.2002 at 12:54:13


titud wrote on 22.11.2002 at 12:24:24:
Miška, ti tle dost precizno podajaš postopek, po kateri se duša uči brezpogojne ljubezni, ne odgvovarjaš si pa, za kaj to lekcije sploh mora jemat. To,  da zato, ker  brezpogojno ljubezen pač rab, po moje ni dokončen odgovor. Važn je vedet, zakaj jo rab.  Po moje si spregledala, da sem že napisal, da jo rab zato zato, da na eni vzajemni ljubezni  skreiranam dušam  teh lekcij sploh ne bi blo več treba jemat. Ker hoče duša tem dušam lastno jebancijo, ki jo je morala skoz dajat, prišparat

Hmm, si mi dal misliti… Zakaj mi ni pomembno vedeti – zakaj? Ufff, tole je pa kar too much zame... Edino, kar lahko v tem trenutku rečem, je to, da nimam pojma, zakaj mi v tem trenutku v bistvu sploh ni pomembno vedeti - zakaj. Morda zato, ker to enostavno čutim? Vem? Čutim in vem, zakaj je tako? In sledim temu. Morda zato, ker to ve moja duša in meni tega s temi mojimi petimi čuti sploh ni potrebno vedeti?

Zakaj je tako? Bi bilo lepo vedeti, ja. Ampak četudi tega ne vem, še vedno lahko stopam po tej potki. Vsaj meni to ne predstavlja bistvene ovire. Bi se pa drugače kar strinjala s tole tvojo razlago. Ker najprej sem jaz sama oz. moja duša, potem so duše v mojih bližnjih odnosih, potem so duše morda naroda, pa potem morda duše mojega spola, pa potem morda še naprej duše rase, pa na koncu duše celega vesolja… In z ozaveščanjem svoje duše pomagam tudi drugim dušam, da nekje in nekoč vsi spoznamo, kaj je edino vredno in pomembno? Bilo, je in bo?

Brrr… Sem zdajle začela razmišljati – kaj pa je duša pred tisto čisto prvo inkarnacijo? Kaj ima v sebi? In zakaj? Kaj je čisto na samem začetku, še pred pričetkom obstoja duše? Duša je večna, ampak enkrat je pa kljub vsemu moral biti začetek? Brrr, moram kar hitro nehati razmišljati o tem, pa se na svojih pet čutov usmeriti… ;)



Moonlight wrote on 22.11.2002 at 12:11:54:
Pri tem pa je nadvse pomembno, kaj na tej poti prejemamo.

Star12, morda misliva isto, pa vseeno preverim: jaz bi namreč rekla: kaj se odločimo prejemati. Ker je vedno samo od nas odvisno, kaj bomo prejeli. Po mojem mnenju nam namreč leži na naši potki vse… Vsa ljubezen, ki si jo želimo, nam leži na naši potki… Vsa darila ljubezni ležijo na njej… Samo od nas je odvisno, ali darila prepoznamo in poberemo ali pa gremo mimo njih… In tako seveda ostanemo lačni in žejni še naprej… Ali pa končno zajamemo iz edinega vrelca, ki je v vsej tej kolobociji edino pomemben – iz vrelca ljubezni…

m.



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 22.11.2002 at 12:57:17


Quote:
Idealen partner - ja ko smo mi sami idealen partner je dilema rešena. Dobiš tudi idealnega partnerja.


Ja, vzajemna magija: si magari pustiš pomagat sebe  takega nardit in obratno.  

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 22.11.2002 at 13:15:11


Quote:
Zakaj je tako? Bi bilo lepo vedeti, ja. Ampak četudi tega ne vem, še vedno lahko stopam po tej potki. Vsaj meni to ne predstavlja bistvene ovire.


Je čist o.k., da ti ne predstavlja nobene ovire, zvezdica bi rekla


Quote:
Ne budi lava, dok spava!  
 

saj te  taka kozmična pa družbena umeščenost lahko čist iz tira vrže, če jo preveč resno pa brez ene distance vzameš. Ampak ko te  pa že vase potegne al pa ven izvrže, pol je pa dobr vedet, da si le en del nečesa, ki nima nujno čist iste vibracije in da se je dobr vsaj občasno sinhronizirat....      

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by ARS on 22.11.2002 at 22:25:37


Kva se fletn rolamo, s svojim trenutnim "idealnim" partnerjem, pa s premišljevanjem in premljevanjem o njem/njej, ali pa zgolj v pripuščanju tistih, ki so nam namenjeni, pač ... Se mi (je) zmeri vsaj eno od tega v resničnosti rola(lo), pa zapisalo tut:

Želim si bližine in miru.
In po teoriji vem, da ne bo prave bližine brez miru.
In glede na prakso se mi zdi, da ne bo pravega miru brez bližine.


In enkrat se mi je, v enem izmed tistih elementarnih trenutkov sestradanosti ter posledičnih notranjih "premetavanjih", pa tudi kot zaključek tegale zapisa:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1034805521;start=31#31
zapisalo:

Ko postane življenje brezkompromisno dajanje,
je ljubezen, je sreča, je notranji mir. Je Življenje.


In sem si rekla, da se bom skozi sebe učila točno tega, brezkompromisno dajat, pa se bo zihr odrolal marsikaj ... tut tisti, ta "idealni" zame ... predvsem skozi mojo trenutno "idealnost" zase in kot odgovor nanjo. Ker čutim, verjamem, vem ... da močno tut zame drži, da ni omejitev, je le omejenost, lastna.

In se še vedno učim; šofirat med svojimi mejami, pragovi in lastno omejenostjo. Fletn izzivalno, predvsem pa prav nič dolgočasno.

Lupčka,
ARS


PS:
Če bi me vprašali,
česa vam želim,
sem lahko zelo kratka: vsega!

Ker ni omejitev;
je le omejenost.
Lastna.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Amstel on 23.11.2002 at 08:22:03


Miska wrote on 22.11.2002 at 07:33:37:
Najprej bi rada poudarila – vse tole je res teorija in res je, da je praksa nekaj povsem drugega… Predvsem veliko težja in predvsem veliko daljša… In tole so konec koncev le besede, ki se nas dotaknejo, ali pa ne...


Hm, ja. Ravno v tem je fora. Jaz teorije ne dohajam več. Nkol je nism, sem sam mela občutek, da jo.
V realu gre pa tako... projiciramo nekaj, kar je v nas. Doživljamo tako, kot je v nas. In to kar lahko vidim izven sebe in kar je v meni, žal, ni to, s čemer bi si zagotovila en plac na highway to heaven. Idealen partner? Idealen za... kaj? Za to, da lahk pogruntam, da sebe nimam tako rada, kot me ima lahko kdo drug... Eh. Ah. Ja, tko je antiteorija.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 25.11.2002 at 08:19:05


Quote:
In sem si rekla, da se bom skozi sebe učila točno tega, brezkompromisno dajat, pa se bo zihr odrolal marsikaj ... tut tisti, ta "idealni" zame ... predvsem skozi mojo trenutno "idealnost" zase in kot odgovor nanjo. Ker čutim, verjamem, vem ... da močno tut zame drži, da ni omejitev, je le omejenost, lastna.


Lastna omejenost mora obstajat, če ne se je ne  da presegat.   Na nečem moraš zmeraj štartat, če ne ni napetosti med polnim in praznim, med plusom in minusom, ki jo je treba zglihat, da se ustavri mir. Je strastno ustvarjenaje miru. Lahko da do miru prideš pa ustvariš svoj ideal  po enih strastnih notranjih bojih, ampak ta ideal je spet samo ena lastno  omejeno izhodišče za nove strasti, s katerimi gradimo nov mir. Tko da v principu res ni  omejitev, ampak lastne omejenosti pa kljub temu v  ni možno presečt.

Partenrstvo je pač  poskus preseganja lastne omejenosti, ki se zgodi, ko notranjega miru brez partnerja ni mogoče dosečt. Je mešanje  tistega dela sebe, ki ga sam ne  moreš  presečt, ki ti v bistvu  hodi odveč in ki bi ga rad oplodu s stistim delom partenerja, ki bi ga rad oplodu on. Je ene vrste poker, pri katerem dva igralca data   eno, dve tri  al pa vse karte zmešat in upata  na najboljše za oba. Igrata dalje s tistim, kar jima je ostal v roki in s tistim, kar jima zmeša usoda. Igrata drug proti drugmu in drug z drugim. Je je špilu blaf, želja volja, strast, znanje in vse to ustvari eno sugestitvno polje, ki je resničnejše od resničnosti posameznika pred vstopom v špil, pa če je še tolk neracionalno, nenadzorovano, hazardersko. Poslededice so usodne, tud če sred špila zacvikaš pa se umakneš. Tud če celo življenje študitraš magijo, zato da boš najdu algoritem,  po katerem se boš izognu zgube in samo kasiral,  ne boš nč bližje  svojmu notranjemu miru. Zato se je boljš osredotočit na to, da je tvoja zmaga v bistvu partnerjeva zguba in obratno, da v bistvu team v gejmu brez overja proti celmu svetu, ki se igra  proti tev/vama čist po istmu principu, kot vidva drug z/proti drugmu. Da sta si lekcija, iz katere se morata skupaj učit sprejemat zmage in poraze oz. da morda spoznata, da  finta  vrženosti v svet sploh ni zmagah pa porazih pač pa v enem  strastnem preseganju omejitev tistih parih kart, ki vama jih je  usoda podelila ob rojstvu in tistih parih kart, s katerimi sta jih zaupala usodi, da jih na novo   pomeša in investira v špil.             

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 25.11.2002 at 08:49:16


titud wrote on 22.11.2002 at 12:24:24:
Miška, ti tle dost precizno podajaš postopek, po kateri se duša uči brezpogojne ljubezni, ne odgvovarjaš si pa, za kaj to lekcije sploh mora jemat.

Hmm, titud… Sem se po temle tvojem vprašanju in mojemu delnemu odgovoru tisti dan resno usmerila na mojih pet čutov, pa včerajšnje razmišljanje mi je tudi morda dalo odgovor, zakaj mene ne zanima toliko zakaj.

Če se omejim na petčutni svet:

- če se mi nekaj pokvari (recimo TV), bom najprej razmislila, kaj je potrebno narediti, da bo spet popravljen. Cilj je določen, pomembna je pot. Potem, ko dobim TV nazaj popravljen, bi se verjetno (če bi bila tehnični tip in bi me te stvari zanimale) začela spraševati – zakaj.

- če sem lačna, zopet poznam cilj in mi je spet pomembna pot. V trgovino torej in nekaj za moj želodček nabavit. Potem, ko sem si napolnim želodček, bi se morda začela spraševati – zakaj.

- ravno včeraj sem bila varuška in crkljala moja dva nečaka. Nekaj smo se šli skrivalnice in kar naenkrat jok in vpitje s sosednje sobe. Tamala je štrbunknila po tleh. Cilj mi je bil spet poznan, pomembna mi je bila pot – pogledat, ali je kaj hudo narobe in ker je bilo vse OK, več ali manj se je tamala samo ustrašila, v naročje, pa objet, pa ujčkat. Šele potem, ko se je tamala želela spet igrati skrivalnice, sem se vprašala – zakaj.

Tako, da bi morda rekla takole: kakor kaže, mi je pot (ko si določim cilj) pomembnejša kot vzrok. Vzrok je sicer zanimivo poznati, spraševanje o tem – zakaj, pa pri meni, kakor kaže, pride na vrsto šele kasneje. In če lahko to posplošim še na tole debato tukajle – zakaj duša teži k brezpogojni ljubezni mi bo morda zanimivo vedeti takrat, ko bo moja duša dosegla svoj cilj. Do takrat je pa to zame zgolj dejstvo, ki sem ga sprejela in stopam po svoji potki, ki sem si jo izbrala seveda sama.

m.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 25.11.2002 at 09:14:58


Quote:
In če lahko to posplošim še na tole debato tukajle – zakaj duša teži k brezpogojni ljubezni mi bo morda zanimivo vedeti takrat, ko bo moja duša dosegla svoj cilj. Do takrat je pa to zame zgolj dejstvo, ki sem ga sprejela in stopam po svoji potki, ki sem si jo izbrala seveda sama.


Nism mislu rečt, da se moraš čemurkoli, ki je kao nad tabo, podrejat. Vedet, zakaj moraš čez ene lekcije it, še neč ne pomaga pri tem, kako it. Tega ti ne more noben predpisat, vsako predpisovanje in prisiljevanje pa tud svetovanje je ene vrste zloraba, pa naj to počne znanost al pa religija prek takih al pa drugačnih dušebrižnikov. Nimajo tle ne ata ne mama ne mož ne ljubimec nobene  basolutne avtoritete. Problem je po moje samo v zaupanju oz. v tem, da si zmeraj ustvarjaš en prostor odprt, da si  dovzeten za sugestijo, skoz katero se pustiš tako vplivat, da sprejmeš tisto, kar pač moraš sprejet. Da nimaš zarad tega občutka, da se spremijaš proti svoji volji, ampak da je to tvoja volja sama, četud je starševka, učiteljeva, dušebrižnikova, partnerjeva, otrokova... En   izraz brepogojne ljubezni pač, kozmična/božje skrbi za tvojo dušo, če hočeš to magari tko razumet.      


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by gape on 25.11.2002 at 10:10:19

mogoče je pa vzrok pomembnejši

mogoče pa tv-ja ne rabiš več gledat in ti je zato crknu

...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 25.11.2002 at 10:39:46


gape wrote on 25.11.2002 at 10:10:19:
mogoče je pa vzrok pomembnejši

Ker se popolnoma strinjam s titudom:


titud wrote on 25.11.2002 at 09:14:58:
Problem je po moje samo v zaupanju oz. v tem, da si zmeraj ustvarjaš en prostor odprt, da si  dovzeten za sugestijo, skoz katero se pustiš tako vplivat, da sprejmeš tisto, kar pač moraš sprejet. Da nimaš zarad tega občutka, da se spremijaš proti svoji volji, ampak da je to tvoja volja sama, četud je starševka, učiteljeva, dušebrižnikova, partnerjeva, otrokova...

… in sem vedno pripravljena poslušati tudi drugačna mnenja in drugačne sugestije, ki sem jih tudi pripravljena sprejeti, če seveda ugotovim, da dopolnjujejo/razčlenjujejo/so boljše od moje, bi mi ti lahko razložil tvoj pogled na to, zakaj pa je vzrok kljub vsemu pomembnejši?




gape wrote on 25.11.2002 at 10:10:19:
mogoče pa tv-ja ne rabiš več gledat in ti je zato crknu

Hehe, TV mi je crknil pred časom, ko se je tako bliskalo in grmelo. Strela je bila vzrok. ;) Tako ali tako pa ga res gledam vedno manj in manj… Počasi se bom naveličala še brisati prah z njega in ga res kam umaknila. ;)

m.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by gape on 25.11.2002 at 11:43:39

- če se mi nekaj pokvari (recimo TV), bom najprej razmislila, kaj je potrebno narediti, da bo spet popravljen. Cilj je določen, pomembna je pot. Potem, ko dobim TV nazaj popravljen, bi se verjetno (če bi bila tehnični tip in bi me te stvari zanimale) začela spraševati – zakaj.


to smo se že enkrat pogovarjal (pa ne najdem kje) ... strela pač ni bila vzrok ... mislm ... bila je vzrok ... kaj pa je bil vzrok vzrokov ???

vzrok vzrokov je namreč vzorec ... in ko tega ugotoviš, pol spoznaš pot za njega odpravljanje ... torej zakaj je seknla strela ... to je vprašanje

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by klimax on 25.11.2002 at 12:03:46

idealnega partnerja najdes, ce se pustis presenetit...

nikoli ga ne najdes, ce imas o njemu predstavo...kakrsnakoli naj bi to bila. Tega ne ves, kaj je zate idealen partner in v temu je point...

pri idealnem parterju se nikoli ne zaljubis do uses ze cist na zacetku...ker gre to samo za tvoja pricakovanja...

idealnega partnerja srecas v nesreci, ko en drugemu pomagata, da skupaj zrasteta...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by gape on 25.11.2002 at 12:12:51

točno klimax ... v nesreči

sm pa glih u tanovi auri zdele tole prečitu ... pa je glih v kontextu ...

• Ali so ljudje, ki utegnejo zavračati vsakega mogočega partnerja, ker ne ustreza idealu, ki so si ga ustvarili v domišljiji?

Tudi taki so in tem je treba povedati, da idealnih partnerjev ni. Vsi smo samo povprečni, zato kaže pri drugem iskati tisto, kar nam je všeč. Bistveni pri drugem človeku pa so njegove vrednote in njegov značaj. Moški nikoli ne more imeti idealne ženske in ne ženska idealnega moškega, ker ju ni. Vsak ima svoje težave, svojo, če lahko tako rečem, dediščino, ki jo v tem življenju presega tako ali drugače. Zavedati pa se moramo, da vseh težav ne bomo nikoli odpravili. Človeška narava je nepopolna. Seveda pa ima vsak moški in vsaka ženska pravico do svojega ideala, vendar se je treba usmerjati k temu, kar nas združuje, in ne le iskati tisto, česar ni.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 25.11.2002 at 12:53:58


Quote:
pri idealnem parterju se nikoli ne zaljubis do uses ze cist na zacetku...ker gre to samo za tvoja pricakovanja...

idealnega partnerja srecas v nesreci, ko en drugemu pomagata, da skupaj zrasteta...


Ta teorija nesreče mi je res  bliz, to pa zato, ker se sklada s tezo, da si v nesreči dostopnješi za sugestije, kako si pomagat. V nesrčo si se ponavad  zaplezov zarad lastnih napačnih vozrcev, med katerimi  je ponavad prav ta glaven prav ta, da na partnerja vežeš prevelika pričakovanja. Ta nezmožnost realizirat prevelika pričakovanja te avtomatsko nardi zlo  nesrečnega in če je partner prav tako zlo  nesrečen zard tega, ker na teb ne more kar takoj do konca realizirat svojih pričakovanj, je to dobro izhodišče za nesrečno ljubezen, v kateri se je nujno zatečt k medsebojni pomoči in  tolažbi. Tako šele  nastane ena medsebojna odprtost za vse medsebojne  sugestije, s katerimi bi ustvrla tako realnost, v kateri bi jima lahko zneslo skupaj. Se začnejo raztapljat  vsakršni posamični  vzorci, ki bi jo  lahko oviral v skupni rasti. Jih raztopijo tud solze, te so še posebej močne...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by LittleStar on 25.11.2002 at 12:54:03


klimax wrote on 25.11.2002 at 12:03:46:
idealnega partnerja najdes, ce se pustis presenetit...

nikoli ga ne najdes, ce imas o njemu predstavo...kakrsnakoli naj bi to bila. Tega ne ves, kaj je zate idealen partner in v temu je point...

pri idealnem parterju se nikoli ne zaljubis do uses ze cist na zacetku...ker gre to samo za tvoja pricakovanja...

idealnega partnerja srecas v nesreci, ko en drugemu pomagata, da skupaj zrasteta...


To si lepo napisal, klimax, vendar jaz takšnemu partnerju rečem karmični partner.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 25.11.2002 at 13:03:26


gape wrote on 25.11.2002 at 11:43:39:
to smo se že enkrat pogovarjal (pa ne najdem kje) ... strela pač ni bila vzrok ... mislm ... bila je vzrok ... kaj pa je bil vzrok vzrokov ???

vzrok vzrokov je namreč vzorec ... in ko tega ugotoviš, pol spoznaš pot za njega odpravljanje ... torej zakaj je seknla strela ... to je vprašanje

Ufff, gape… Vzroki vzrokov… Zakaj je udarila strela naj bi mi torej pokazalo vzorec? Ma, to je pa res malo preveč za mojo ubogo bučko… ;) Že titud mi jo je napolnil z razmišljanjem o vzrokih, zdaj naj pa razmišljam še o vzrokih vzrokov? ;)

Definitivno je pa tole res preveč zame. Zakaj je udarila strela? Nimam pojma. Zakaj je udarila ravno k meni? Nimam pojma. Zakaj je pokvarila ravno moj TV? Nimam pojma. Zakaj sem jo peljala popravit ravno k tistemu serviserju? Nimam pojma. Aja, zato, ker mi je bil najbližji... Zakaj sem morala full dolgo čakat na popravilo? Nimam pojma. Aja, zato, ker baje tistega dela serviser v tistem trenutku ravno ni imel… Zakaj, zakaj, zakaj?? Jaz tukajle vzorca res ne prepoznam. Ga prepoznaš ti?

Zakaj se pa ti ne spomniš, kje ste se o tem že enkrat pogovarjali? Vzrok vzrokov? Vzorec? ;) Če se boš spomnil, te prosim za link. Bi pa to res rada prebrala. Morda se mi zgodi kakšen »aha efekt«. ;)

m.



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Amstel on 25.11.2002 at 13:05:49


titud wrote on 25.11.2002 at 08:19:05:
Partenrstvo je pač  poskus preseganja lastne omejenosti,

Igrata drug proti drugmu in drug z drugim.             


Titud, prvo štekam. In tudi moja izkušnja je taka, da gre v partnerstvu naj - bolj sigurno za preseganje lastnih omejenosti.

Kaj pa si mislil z igro drug proti drugemu?

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 25.11.2002 at 13:48:06


Quote:
Kaj pa si mislil z igro drug proti drugemu?


V bistvu nč drugega kot tole


Quote:
Je v špilu blaf, želja volja, strast, znanje in vse to ustvari eno sugestitvno polje, ki je resničnejše od resničnosti posameznika pred vstopom v špil, pa če je še tolk neracionalno, nenadzorovano, hazardersko.


Ne verejamem v vnaprejšnjo danost, kompatibilnost je samo potencial, se je treba med sabo obrusit, da dva sedeta skupaj. So v tem špilu hkarti vložki tako  (pre)velikih   pričakovanj kot dvomi v kompatibilnost, se ogromno energije skuri v medesebojnem usklajevanju, s katerim se strastno  lotevamo klesanja drug  drugega po lastni  podobi... Strast se mora izkazovat  tud skoz tisto, česar patnerja  ne moreta v seb drug prek drugega  presečt, kar morata predelat vsak zase, skupaj pa le čez boj al pa skoz tolaženje v občutku tragičnosti, da je temu tako in da bi blo boljš, če bi se dalo drgač...          

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by idE. on 25.11.2002 at 15:34:05

Še enkrat, da naum tipkov:



Gru Gru wrote on 22.11.2002 at 12:01:33:
Moram priznat, da nisem prebral skorajda nič na tej tematiki, ampak je bil za odgovor že naslov dovolj zgovoren.

Idealen partner - ja ko smo mi sami idealen partner je dilema rešena. Dobiš tudi idealnega partnerja.


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Robi on 26.11.2002 at 10:09:53


Quote:
… in sem vedno pripravljena poslušati tudi drugačna mnenja in drugačne sugestije, ki sem jih tudi pripravljena sprejeti, če seveda ugotovim, da dopolnjujejo/razčlenjujejo/so boljše od moje, bi mi ti lahko razložil tvoj pogled na to, zakaj pa je vzrok kljub vsemu pomembnejši?


Miška

Zakaj pa se potem toliko sprašuješ za vzrok glede krivde in ostale stvari ?

Na vsak način, si hotela vedeti za vzrok, drugo ti sploh ni bilo pomembno.

Torej sploh ni pomembno, ali vzrok ali pot....
Če smo se pripravljeni soočiti z resnico, se niti ne sprašujemo o tem, ali vzrok ali pot...
To je le izbira s čim se bomo ukvarjali in kam bo usmerjena naša pozornost. To pa izbira naš ego.

Zato pa pravimo, da je pomemben en "klik" da se zavemo resnice.
To pa se zgodi takrat, ko s svojim egom ne zavajamo svoje pozornosti.
Za zavedanje resnice pa je pomembno, da je pozornost čista, tukaj in zdaj.

Opažam, da ni problem v  tem, da ne bi bili sposobni videti resnice, ampak v tem, da ljudje lažemo sami sebi.
:)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 26.11.2002 at 10:30:03

Robi - preden jaz sama komurkoli odgovarjam (ali kogarkoli kaj sprašujem), preberem vse, kar je bilo do takrat napisanega oz. vsaj tisto, kar je napisal tisti, komur odgovarjam (ali ga sprašujem). Drugače napišem samo svoje mnenje o temi, o kateri je pač govora.

In bi te prosila, če lahko prebereš vse, kar sem o iskanju vzroka in odgovarjanje na "zakaj" do sedaj tukajle tudi napisala. Če bi namreč prebral, potem verjetno tega ne bi napisal.

Samo en delček, recimo:


Miska wrote on 25.11.2002 at 08:49:16:
Tako, da bi morda rekla takole: kakor kaže, mi je pot (ko si določim cilj) pomembnejša kot vzrok. Vzrok je sicer zanimivo poznati, spraševanje o tem – zakaj, pa pri meni, kakor kaže, pride na vrsto šele kasneje.


In šele potem komentiraj. Vsaj v primeru, če sprašuješ ali odgovarjaš meni.

Hvala,
m.




Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 26.11.2002 at 11:05:22


Quote:
Na vsak način, si hotela vedeti za vzrok, drugo ti sploh ni bilo pomembno.

Torej sploh ni pomembno, ali vzrok ali pot....
Če smo se pripravljeni soočiti z resnico, se niti ne sprašujemo o tem, ali vzrok ali pot...
To je le izbira s čim se bomo ukvarjali in kam bo usmerjena naša pozornost. To pa izbira naš ego.


Miška izhaja iz  predpostvake, da se pr seb  ne moreš pri soočanju z  resnico pomagat drgač kot z analizo vzorokov, ki so  po določeni poti pripeljal  posledic, ki jih  zdaj nisi pripravljen sprejet kot resnico. Gape pa robi  sta v tisti nepripravljenosti soočiti se z resnico že najdla končni  oziroma prvi vzrok, pred katerim in za za katerim ne stoji noben drug vzrok.  Če ga iščeš s še tako lucidno analizo, še zmeraj je podrejen in temu prvemu, ki je iskanje sploh sprožu. Ker je smisu iskanja vzroka v odpravljanju učinka vzroka na posledice, je torej treba odravt samo odpor do sprejetja resnice in resnica bo sprejeta brez utrujajočega analiziranja vzroka, zakaj doslej ni bla. Vzorec nesprejemanja  se razklene in resnica se tako sprejme, ne da bi razumu, zakaj.

Jest  vidm vzajmeni sugestiji eno priložnost, da nam končni vzrok razstopi v nič in s tem tud vzem vse motiv, dabi se loteval iskat tapruga, ker je v tem tazadnjem tud tapru. Ves ta trud nam nadomesti eno zaupnje, da je tako sprejeta resničnost prava in da bo kot taka prava, dokler bo ohranjeno zaupanje vanjo. Na eni vzajemni sugestiji zgrajeno zaupanje  je edini garant, da je taka resničnost prava.  Ljubezen je v tem smisilu en 'bug' v božjem programu, ki nam kot ta prvi vzrok vseh posledic  razkriva njo samo. Da tega skoz ego ni možno dojet, je itak jasno kot je jasno to, da če te  sugestije ni već, pol ego  mora spet brskat  nazaj  do unega vzroka vseh vzrokov.  

 

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Robi on 26.11.2002 at 22:35:35


Quote:
Zakaj je udarila strela naj bi mi torej pokazalo vzorec?


ja.


Quote:
Zakaj je pokvarila ravno moj TV?


Torej, pokvarila je tvoj TV.

To je bila tvoja izbira, vzorec.
Če bi imela drug vzorec, bi izklopila TV in mu strela ne bi mogla nič. :)

Torej, kakšne so zdaj posledice tvojega vzorca, izbire ?
In po posledicah veš, kaj je treba ozavestiti.
Zakaj sem rabil vse to, kar se mi je posledično dogajalo ?
Seveda mislim na to, kar se je v tebi dogajalo, kakšni občutki.
Mogoče se je v tebi oglasil glas : "kakšna smola"...ali kaj podobnega ?
Kako se je oglašal tvoj ego ?
In to je vzorec...

Vzorec najlažje prepoznamo tako, da opazimo, da se nam določene stvari v življenju ponavljajo.
Torej je ta vzorec povzročil, da nisi izklopila TV in s tem po posledicah razkril samega sebe.

Torej se vzorci razkrivajo sami od sebe.

Da ne bo kakšnih pripomb, da pišem offtopic. :)
Isto velja za partnerja ( ne mislim to, da bi partnerja primerjali s TV :) ), ko dobimo vedno istega ali podobnega partnerja, še naprej pa sanjamo o nekem idealu.

Zato, bolj ko smo ozaveščeni in razsvetljeni, manj sanjarimo.

Ker ne razumeš vzorca ( sebe) , tudi ne razumeš vzroka.

To sem pisal na splošno, da ne bo kakšne hude krvi. :)



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 27.11.2002 at 09:28:46

OK, Robi… Če sledim teoriji, da se vse zgodi z določenim namenom, potem lahko sprejmem tudi to, da je strela v moj TV udarila z določenim namenom (če ostaneva pri streli in TV-ju). Da je recimo moja duša želela to preizkušnjo. Da se bo iz te izkušnje nekaj naučila. In tudi s tem se še lahko strinjam, da bi lahko bila "naučena", da TV prej izklopim, ali pa, če bi mi strela že enkrat prej udarila v TV in bi imela že enkrat prej toliko skakanja okoli tega popravila, bi se morda naučila, da TV prej izključim. Ali pa ne. Po tvojem bi imela torej drug vzorec. Jaz se verjetno nisem, ker TV-ja še zdaj ne izklapljam, kadar je nevihta. Kako že gre tisto – pa saj nikoli ne trešči dvakrat na isto mesto. ;) Če pa se bo to zgodilo, jo bom dala pač še enkrat popraviti. Bom imela pač »srečo«. Ali pa, če hočeš: nečesa se v prvi izkušnji nisem naučila (nisem še opravila tiste "vaje"), torej se mi je ponovno pripeljalo na pot...

Ampak moja reakcija na to, pa kljub vsemu izhaja iz mene. Vzrok za to, kako jaz reagiram na to, da mi je crknil TV, se nahaja samo v meni. In ne v streli in ne v TV-ju. Ali torej takšno situacijo sprejmem recimo samo kot dejstvo in se ne razburjam, ali recimo samo zamahnem z roko in si rečem: »no, evo, pa mi spet ne bo dolgčas«, ali se razjokam in se začnem smiliti sama sebi, ali se razjezim in sama pri sebi bentim: »hudiča, spet skakanje okoli serviserjev, pa spet mi bodo full keša pobrali,…«, ali se recimo razjezim takrat še na tistega, ki je pač v tistem trenutku sedel poleg mene, ali… Kakršnakoli že je reakcija – ta pa vedno izhaja iz mene. In ni strela vzrok moji reakciji, ampak to, kako sem se recimo na takšne situacije naučila odreagirati v otroštvu. Ali pa recimo to, kako so na takšne stvari odreagirali moji starši in sem to povzela po njih. Odgovor na »zakaj« moram torej iskati v sebi in v svojem otroštvu in ne kot odgovor na vprašanje »zakaj je strela treščila ravno v moj TV«

Tako, da bi se lahko strinjala edinole s tem, da je bila »strela« samo dejanje, na podlagi katerega bi jaz lahko prepoznala svojo reakcijo. Vzrok za to mojo reakcijo pa vedno tiči v meni oz. v mojem otroštvu. Vzorec, na podlagi katerega reagiram, lahko torej iščem le v mojem otroštvu in ne v streli in v iskanju odgovora na vprašanje »zakaj strela ravno v moj TV?«


Mi je pa nekaj nerazumljivo. Tukajle si napisal:


Robi wrote on 26.11.2002 at 22:35:35:
Torej, pokvarila je tvoj TV. To je bila tvoja izbira, vzorec.


Nekje drugje pa si včeraj zapisal:


Robi wrote on 26.11.2002 at 22:37:43:
Vzorci niso naša izbira. Saj jih drugače ne bi želeli ozavestiti.

Tole sta sicer stavka, iztrgana iz konteksta, ampak četudi preberem cel tekst, ne najdem razlike. Vsaj jaz ne. Razen tega, da nekje to veš, drugje pa se ti to samo zdi. ;)

m.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Robi on 27.11.2002 at 10:14:47


Quote:
Mi je pa nekaj nerazumljivo. Tukajle si napisal:

on Nov 26th, 2002, 10:35pm, Robi wrote:
Torej, pokvarila je tvoj TV. To je bila tvoja izbira, vzorec.




Nekje drugje pa si včeraj zapisal:

on Nov 26th, 2002, 10:37pm, Robi wrote:Vzorci niso naša izbira. Saj jih drugače ne bi želeli ozavestiti.



Tole sta sicer stavka, iztrgana iz konteksta, ampak četudi preberem cel tekst, ne najdem razlike. Vsaj jaz ne. Razen tega, da nekje to veš, drugje pa se ti to samo zdi.  

Ja, bo treba to dopolnit.
Odvisno je od tega, ali  se zavedamo te izbire ali ne.
V vsakem primeru izhajajo iz mene.


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 27.11.2002 at 10:28:34

Miška, tvoj končn vorec vseh vzorcov je ta, da v bistvu ne veš, kako boš reagirala,  če ti TV  scvre strela. Tvoj vzorec vseh vorcev je vsaj potencialna odprtost za  možnost,  da se ta nezgoda zgodi, če ne bi storila vse, da se ne bi mogla zgodit (kar ni tko težko, pač izključiš tv iz antene pa tel. napeljave). Te lastne reakcije očitno ne moreš iz katergakoli vzorca nižjega reda predvidet do konca pa brez ostanka, ker noben ni tolk močan, da bi  se nanj 100% oprla in bi  zato mirno in racionalno  izkolpla TV in si zarad ujetosti v ta vzorc  prihranila kakršnokoli učno lekcijo.

Maš enostvno ta vzorc, da rabiš izkušnjo, kako boš, če sploh boš, lahko en določen čas preživela brez TV. A boš pol prisiljena vzpostavt kontakst  s kakšnim prjatlom, ki se spozna na tehniko, al se boš morala zmotivirat pa zbrat dnar za popravilo al pa za nov TV, a se boš celo sama poglobila v tehniko, da boš znala ocent, kaj bi blo naj boljš naredit. Skratka, končni vzrok  vseh vzrokov ma v ozadju kup enih manjših vzrokov pa vzorcev ki stojijo za njimi, da se je čist brez veze njimi ukvaraajt pa vsakega posebej analiziat pa čistist, ker so šele vsi skupaj vzajemno deloval na končen vzrok vseh vzrokov na na način, za  katerga ne boš nikol zvedla.

V tem jest vidm en primarni vzrok za vzpostavitev/dopustitev  partnerskega odnosa, ki je v tem, da se pustiš vanjga potegnt ravno in predvsem  zato, ker ne veš kako boš nanjga reagiral. Ki se mu  v bistvu lahko zavestno izogneš, a s tem samo pokažeš, da je en vorec (iz otroštva) tko močan, da je prevzel vlogo vzorca vseh vzorcev.  Ker gre pri vseh ljudeh za  isti psihični princip, je pogosto pravzprav dost  laže vzajemno   z eno drugo osebo veličino tega končnega vzorka dojet  kot pa preko  enga  brezosebnega  crknjenega TV-ja  samo pr samemu seb.   Je vzajemno res bolj komplesno in s tem tud bolj riskantno, ampak je s tem tud bolj celosto, pa čeprav ni nujno tud  totalno in s tem idealno.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 27.11.2002 at 11:15:36

Titud… OK – se odločim, da od danes naprej izklapljam TV, kadar se bo bližala nevihta. Kaj pa če se potem ob kabel spotaknem in padem? ;) Malo heca…



titud wrote on 27.11.2002 at 10:28:34:
Maš enostvno ta vzorc, da rabiš izkušnjo, kako boš, če sploh boš, lahko en določen čas preživela brez TV.

Če že na vsak način ostajamo pri tem TV-ju… Titud, če je to bil ta "vzorec" (jaz pač temu ne morem reči vzorec) namenjen temu, da bi potrebovala takšno izkušnjo, da bi se naučila preživeti nekaj časa brez TV-ja, ti lahko povem, da vsekakor to ni bilo tisto, kar naj bi se jaz na podlagi tega morala naučiti. Ker sem TV gledala predvsem zvečer, sem res potrebovala kar nekaj dni, da sem se na to navadila in se znala preusmeriti na kaj drugega. Ampak potem, ko sem TV pripeljala nazaj domov, se je ponovila stara zgodba... Je bila pa neka druga izkušnja tista, ki je pripeljala »odsotnost« TV-ja v moje življenje. In to je bila smrt mojega očeta. Takrat TV-ja nisem niti prižgala dober mesec, zakaj nisem čutila te potrebe - ne vem. Danes TV prižgem samo toliko, da pogledam dnevnik ali kakšno oddajo, ki me res zanima. Drugače pa tale moj TV kar lepo počiva in morda čaka na kakšno strelo. ;)



titud wrote on 27.11.2002 at 10:28:34:
Tvoj vzorec vseh vorcev je vsaj potencialna odprtost za  možnost,  da se ta nezgoda zgodi, če ne bi storila vse, da se ne bi mogla zgodit (kar ni tko težko, pač izključiš tv iz antene pa tel. napeljave).

No, na tole pa lahko rečem: potem pa hvala bogu, da je moj vzorec vzorcev takšen. ;) Le kaj bi se zgodilo, če ne bi bil in če bi to prenesla na partnerski odnos? Potem bi storila vse, da se mi »nezgoda« ne bi mogla ponovno zgoditi. Kar seveda ne bi bilo težko – izključim se iz dogajanja, pa je…

Resno pa tole: ni daleč od resnice tole tvoje razmišljanje, veš. Namreč – močan strah pred bližino (vzorec otroštva) predvideva/zahteva ravno takšno dogajanje. Tisti, ki ima tako močan strah pred bližino, tisti eksistencialne narave ali drugače rečeno globinski strah, dela ravno to: izključi se iz dogajanja. Ker se na ta način zaščiti, da se ne bi zgodila bližina. Ki ga je v otroštvu tako močno bolela… Ali pa gre v partnerski odnos, ker pa je strah pred bližino tako zelo močan, partnerskega odnosa ne zmore prenesti. Reakcije (podzavestne) so potem različne – od umika, do ustvarjanja situacij, da takrat, ko pride partner preblizu (ko je bližina premočna) prav on sam (podzavestno seveda) ustvari takšno situacijo, ki bo posledično pripeljala do  umika. Ker enostavno bližine ne zmore prenesti (četudi si je zelo močno želi). Razen, seveda (če se spet samo ponovim): če svoj strah pred bližino ozavesti in ga (najprej zavestno, potem pač novi vzorec prekrije starega in postane novo reagiranje podzavestno) preseže… Spet teorija sicer, ki je v takšnih primerih hudo težko izvedljiva v praksi, ampak po mojem mnenju je to edina možna pot…



titud wrote on 27.11.2002 at 10:28:34:
Je vzajemno res bolj komplesno in s tem tud bolj riskantno, ampak je s tem tud bolj celosto, pa čeprav ni nujno tud  totalno in s tem idealno.

Veš, kako jaz temu rečem? Je veliko težje, ampak tudi veliko bogatejše…

m.



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by titud on 27.11.2002 at 12:08:31


Quote:
Namreč – močan strah pred bližino (vzorec otroštva) predvideva/zahteva ravno takšno dogajanje. Tisti, ki ima tako močan strah pred bližino, tisti eksistencialne narave ali drugače rečeno globinski strah, dela ravno to: izključi se iz dogajanja. Ker se na ta način zaščiti, da se ne bi zgodila bližina. Ki ga je v otroštvu tako močno bolela… Ali pa gre v partnerski odnos, ker pa je strah pred bližino tako zelo močan, partnerskega odnosa ne zmore prenesti. Reakcije (podzavestne) so potem različne – od umika, do ustvarjanja situacij, da takrat, ko pride partner preblizu (ko je bližina premočna) prav on sam (podzavestno seveda) ustvari takšno situacijo, ki bo posledično pripeljala do  umika. Ker enostavno bližine ne zmore prenesti (četudi si je zelo močno želi). Razen, seveda (če se spet samo ponovim): če svoj strah pred bližino ozavesti in ga (najprej zavestno, potem pač novi vzorec prekrije starega in postane novo reagiranje podzavestno) preseže… Spet teorija sicer, ki je v takšnih primerih hudo težko izvedljiva v praksi, ampak po mojem mnenju je to edina možna pot…


Zdej lahko gremo po tej poti nazaj na ideale, iz katerih je tale topik začenjal. Ideali o partnerju  so v tem smislu ena podzvesten odpor do bližine, saj praviloma postavljajo (pre)visoke zahteve, da bi se potrebna bližina  sploh vzopstavla. Če do določenega kontakta že pride, potem je to v fukciji testiranja medsebojne  kompatibilnosti, vzajemne skaldnosti idealov, ki pa je lahko še daleč od dejanskega zbližnaja. Le v  dejanskem  zbližanju se z medsebojni sugestiji razopijo vsi vorci, ki so  pogojevali/preprečevali zbližanje.  Zdej sicer lahko odpremo znova razpravo al je prej kura ali jajce; ali ozaveščanje vzorcev omogoča zbližanje, ki vzorce raztopi al pa zbližanje omogoči ozveščanje vzorcev, da s lahko raztopijo... Kakorkoli že, do zbližanja skor da mora prit, brez njega psihična alkimija raztapljanja vorcev po moje ne more delovat.        

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 27.11.2002 at 14:21:08


titud wrote on 27.11.2002 at 12:08:31:
Zdej sicer lahko odpremo znova razpravo al je prej kura ali jajce; ali ozaveščanje vzorcev omogoča zbližanje, ki vzorce raztopi al pa zbližanje omogoči ozveščanje vzorcev, da s lahko raztopijo... Kakorkoli že, do zbližanja skor da mora prit, brez njega psihična alkimija raztapljanja vorcev po moje ne more delovat.        

Hja, jaz sem seveda za prvo varianto. (ne vem pa, ali je to kura ali jajce ;) ) Se mi celo zdi, da je druga varianta nemogoča. Zakaj? Ker pravega zbližanja brez ozaveščanja sploh ne more biti. Če je prisoten seveda strah pred bližino, o katerem sem govorila. Ker podzavest deluje precej močno in nanjo pač nimamo vpliva. No, ja – pred ozaveščanjem, seveda. Pa še takrat s pravočasno zavestno reakcijo počasi počasi privedemo podzavest do tega, da novo reakcijo privzame za svojo. Kot da bi zavest nekako pomagala podzavesti privzeti novi vzorec.

Nekako tako.

m.



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Alexia on 03.12.2002 at 09:34:59

...hojla...
...predstavo o idealnem partnerju mislim,da imamo vsi,vendar on ne obstaja!...jaz živim z mojim partnerjem že dve leti in po pravici mi je bilo na začetku malo hudo,ker sem mislila,da se bova ujemala približno v skoraj vseh ali nekaterih stvareh,ampak izkazalo se je,da to niti približno ni tako....midva sva zelo dobra prijatelja ampak popolnoma različna,zato pa obstajajo kompromisi,pogovori in dogori za boljše razumevanje in uspeh v vezi...
....brez veze razmišljati o idealnosti,ker je ni-nihče ni idealen...prepusti se življenju in uživaj,da ne bo prepozno!..
....lep pozdravček.... ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Amstel on 04.12.2002 at 12:05:36


Miska wrote on 27.11.2002 at 11:15:36:
Ker enostavno bližine ne zmore prenesti (četudi si je zelo močno želi).


Eno novo spoznanje glede tega. Zame. Ne gre toliko za bližino, kot za soočanje s seboj, ko sem z nekom blizu. Soočanje s svojo senco. Z lastnostmi, ki mi niso všeč pri meni. Za lastnosti, za katere vem, da kvarno delujejo na moje odnose. Za temne plati, ki se mi zdijo tako velike.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Edi on 04.12.2002 at 19:38:27


wrote on 25.11.2002 at 15:34:05:
Še enkrat, da naum tipkov:

Moram priznat, da nisem prebral skorajda nič na tej tematiki, ampak je bil za odgovor že naslov dovolj zgovoren.  

Idealen partner - ja ko smo mi sami idealen partner je dilema rešena. Dobiš tudi idealnega partnerja.


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by vilma on 04.12.2002 at 19:54:45

Edi, dober odgovor!

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by miriam on 07.04.2003 at 20:53:05

Obstaja popolna ljubezen, popolni (idealni) partner pa NE.

Popolna ljubezen se ne nahaja v neprekinjenem druženju s voljeno osebo. Popolna ljubezen se nahaja v neprekinjenem iskanju za njo. Tisti trenutek ko nehamo iskat in ko nam se zdi da smo ljubezen najdli, smo je gotovo sigurno izgubili.


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by himynameis on 07.04.2003 at 21:04:28

Moj idealni partner je tisti, ki me razume do potanjkosti. Je na znotraj krhek in se mi prepusti v moje roke, kjer bi bil varen do konca najinih dni. In da se ne bomo slepili, mi je tudi vizualno všeč. :)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 07.04.2003 at 21:20:30

no, pa ima nekdo moj delček v sebi.  ;)
Tudi moj idealni partner je tisti, ki bi me do potankosti razumel, da bi me videl tako kot sem, da ne bi iskal napak. Razumel v vsem in ob vsem.
In predvsem si želim, da bi znal izražati svoja čustva - torej brez zadržkov kazal svoje solze in smeh, kar bi mi potrjevalo, da  ima vse poteze ČLOVEKA.
In himi -  TUDI meni varnost ob neki osebi zelo veliko pomeni.

Je pa nekaj res - vizualno mi je vseeno, samo da ima Čustva na pravem mestu - ker ČE je na zunaj nekaj lepo, še ne pomeni da je na znotraj - OBOJE v enem, pa danes zelo s težka srečamo, ali najdemo.



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by himynameis on 07.04.2003 at 21:51:43


Moonlight wrote on 07.04.2003 at 21:20:30:
Je pa nekaj res - vizualno mi je vseeno, samo da ima Čustva na pravem mestu - ker ČE je na zunaj nekaj lepo, še ne pomeni da je na znotraj - OBOJE v enem, pa danes zelo s težka srečamo, ali najdemo.

Se pravi, bi vzela tudi gobavega klošarja? :)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 07.04.2003 at 22:12:25


himynameis wrote on 07.04.2003 at 21:51:43:
Se pravi, bi vzela tudi gobavega klošarja? :)


Imaš kaj poti njim... ???
Oni imajo v sebi toliko skrite bolečine, samo to bi bilo potrebno zdraviti in seveda, tudi zakaj pa ne...

zakaj pa gobavega, ne razumem te...
Sedaj si mi nekje na sledi, kaj želiš povedati, daj povej...
Tisto prvo vprašanje, če mi lahko odgovoriš...

Oni so tudi osebe, tako kot ti, imajo osebnost in vse...
Videz ni vse...


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by himynameis on 07.04.2003 at 22:27:36


himynameis wrote on 07.04.2003 at 21:51:43:
Se pravi, bi vzela tudi gobavega klošarja? :)

A znaš odgovorit s preprostim "Da" ali "Ne"? Če ti je vse v redu, potem bi zlahka rekla "Da". kaj te še muči? :)

Saj ne izgledajo vsi tako kot Game Over pevci, veš. ;)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 07.04.2003 at 22:35:32

Nisem pred ZAROTO, če znaš BRATI, se napisala DA, in tebe še poleg povprašala, kaj ti meniš o tem...

In nisem vedla da POZNAŠ TE PEVCE, jz jih ne...
Ker ne poslušam slo. SKUPIN... ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by himynameis on 07.04.2003 at 22:40:12


Moonlight wrote on 07.04.2003 at 22:35:32:
če znaš BRATI, se napisala DA

Potem pa nisem takoj videl, kako znaš lagati. A si že kakšnega takega povabila kdaj na zmenek? Recimo klošarja, pa ni nujno, da je gobav. ;)


Moonlight wrote on 07.04.2003 at 22:35:32:
In nisem vedla da POZNAŠ TE PEVCE, jz jih ne...
Ker ne poslušam slo. SKUPIN... ;D

A moram res it iskat citat iz chata, ko si jih omenila? Saj ne bi rad, ampak če že prosiš... ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 07.04.2003 at 23:36:07



Quote:
Potem pa nisem takoj videl, kako znaš lagati.

Ni bila laž, preberi to Znova...


Moonlight wrote on 07.04.2003 at 22:12:25:
Oni imajo v sebi toliko skrite bolečine, samo to bi bilo potrebno zdraviti in seveda, tudi zakaj pa ne...


To je bil MOJ DA, himi.
Vedno pa dodam še zakaj pa ne, ker ni v tem ali bi se srečala z njimi ali ne; ODLOČITEV V MENI, v njih je, sicer pa, ne veš, zakaj si vzbudil v meni toliko " iskrečih misli". In si tole tako pogumno napisal, da MORAŠ sam vedeti čemu, ko se ŽE hvališ, da imaš zelo dobro razvit šesti čut. Moral bi vedeti, SI ČUTIL, ko si me to spraševal, ZAKAJ ravno MENE, no, povej mi sedaj, to bi pa zelo rada prebrala, ker SLIŠALA sem že, samo da  veš... Zase in v sebi.
Če ti to sedaj kaj pomeni, bo Veliko.

In naj ti z veseljem odgovorim še na dodatna vprašanja. :D



Quote:
A si že kakšnega takega povabila kdaj na zmenek?Recimo klošarja, pa ni nujno, da je gobav. ;)


Moji zmenki, zmenki, če temu lahko tako rečeva prijateljska srečanja, so si delili že marsikateri pogled, tudi še tako "spačenega, nagubanega obraza". Nikoli ne zrem v Njih, pač pa v Osebnost Znotraj njih. Povedo stvari O čemer ti recimo nikoli ne razmišljaš - nikoli jim nisi dal prednosti in so vedno DOBROSRČNI. Odprtega srca in Ti sežejo Globoko v Dušo, če le imaš odprto. Jaz jo imam. Zate ne vem. Povej mi ti.
Povem ti eno, himi - moja DUŠA sprejema vse, ZAKAJ -  ker jim je nekje ENAKA. Njim je enaka, prav temu delu, ki ga omejaš, če me sedaj razumeš prav, DRUGAČE pa, lahko ponovno vprašaš.

In sem že imela " zmenke s podobnimi" predvsem sem pa vesela, da se z njimi  zelo lepo pogovarjati. Povabila pa sem jih sama, ker sem opazila, da potrebujejo pogovor. Bližino nekoga, ki jih sprejema take kot so...

Vprašaj še kaj...  ;)



Quote:
A moram res it iskat citat iz chata, ko si jih omenila? Saj ne bi rad, ampak če že prosiš... ;D


NO daj, da vidim, kje sem ga sedaj "polomila".  Ti dovolim... Hej, da... Ej, mam CD... Moram pa jih poslušat, k jih Brat da ful na GLAS, pol zvenijo pa tud v moji glavi...

Niti eden pa mi ni všeč...
Z nobenim ne bi šla na date... 8)

In še nekaj...
Ja RADA PIŠEM... ;)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by ixtlan on 08.04.2003 at 00:09:17


Moonlight wrote on 07.04.2003 at 21:20:30:
no, pa ima nekdo moj delček v sebi.  ;)
Tudi moj idealni partner je tisti, ki bi me do potankosti razumel, da bi me videl tako kot sem, da ne bi iskal napak. Razumel v vsem in ob vsem.


Hja... mogoče je bolj od tebe same odvisno ali te nekdo razume ali ne. Če se ne znaš predstaviti ali ne pustiš, da bi te nekdo začutil, te tudi ne bo, pa čeprav te je sposoben.

Včasih sem se čutil upravičenega do tega, da bi me drugi razumeli (ne da bi se sploh potrudil zato), ampak to je del odraščanja...

---

Hmmm... fajn je, če "idealni partner" zna sprejeti toliko kot daješ in zna dajati toliko kot ti lahko sprejmeš.

Fajn je, če se ljubita, občudujeta in znata vživljati v občutke drug drugega.

That's ALL I want.  ;D  Res bi rd doživu en tak razmerje.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by himynameis on 08.04.2003 at 01:58:09


ixtlan wrote on 08.04.2003 at 00:09:17:
Hja... mogoče je bolj od tebe same odvisno ali te nekdo razume ali ne. Če se ne znaš predstaviti ali ne pustiš, da bi te nekdo začutil, te tudi ne bo, pa čeprav te je sposoben.

Če te je nekdo res sposoben začutit, te bo začutil preko tvoje "obrambe". Razumel bo, zakaj si tak, ker bo v tem videl sebe. In tako bo točno vedel, kaj rabiš in bo znal sočustvovati. Tako vsaj jaz mislim, ker sem bil tudi sam že sposoben tega v danih trenutkih. Vsak človek takoj prepozna sebi podobnega in ga instinktivno zna ljubiti. Ja, to naj bi tudi bila ena stran tega idealnega partnerja. :)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Dejana on 10.04.2003 at 15:43:42

Noben človek ni idealen ali popoln.

Iz tega izhaja, da tudi idealnega partnerja ni. To je tko kot tisti vic, ki na koncu pravi: če bi hotel imeti partnerja z vsem temi lastnostmi  (ki jih pred tem našteješ, kakšen ti je všeč) , bi moral imeti skupek 5-ih ljudi.

Seveda je treba nekaj časa in tudi živcev, da človek to (v srcu, ne v glavi) akceptira.  Tukaj se potem bolj zastavlja vprašanje, ali je bolje, da sta si zelo podobna, ali zelo različna (recimo načelo: nasprotja se privlačijo).

Seveda je prisotnost ljubezni velik problem (po načelu: ko si zaljubljen, se ti zdi parner idealen, ko ta zaljubljenost mine, pa ugotoviš, da to ni...) Bolj ko so močna čustva, teže je ugotoviti primernost.

Po določenih letih skupnega življenja večina ljudi udotovi, da le ni bilo tako, kot so si predstavljali, tako da gledano na dolgi rok tudi tisti, ki ostanejo skupaj 20 ali še več let, ugotovijo, da so skupaj ostali bolj zaradi skupnih interesov (otroci, skupno premoženje, navada...) kot pa zaradi prave ljubezni.
Tko da, dragi moji, tisti, ki so kakih 40 let pred nami in še živijo v partnerstvu, ne govorijo ravno posebno optimistično...ne rečem, da niso izjeme. Ampak sprašujem se, koliko so te izjeme odkrite in priznajo resnico...?

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by stojchi on 10.04.2003 at 16:16:05

vsak človek je idealen in popolen, točno toliko, kolikor idealnosti in popolnosti čuti znotraj sebe ::)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by miriam on 10.04.2003 at 22:10:14

ko iščemo partnerja iščemo sebe, zato jer mislimo da smo mi idealni  ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by himynameis on 10.04.2003 at 23:03:19


miriam wrote on 10.04.2003 at 22:10:14:
ko iščemo partnerja iščemo sebe,

Res je!


Quote:
zato jer mislimo da smo mi idealni  ;D

Ni res!

;)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Harry on 10.04.2003 at 23:47:47

In zakaj je JE RES...in zakaj je NI RES... ??? ;D

LP Harry

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by DesertRose on 11.04.2003 at 12:01:00

No ja, meni pa se zdi da smo VSI POPOLNI... Vsak človek je popolen tak ko je, če bi bil vsaj pikico drugačen bi bil že druga popolna oseba... (npr. jaz sem popolna JAZ, če bi bila kaj drugačna, bi ne bila to več ista jaz, ampak druga, spet popolna, jaz  :o ) Vprašanje pa je, ali je tak POPOLEN človek ZA NAS tudi IDEALEN??? Pa tudi če je, ali smo mi idealni zanj?... Oh ja

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Miska on 11.04.2003 at 13:01:43

DesertRose, se ne bi ravno strinjala.

V tem trenutku smo to, kar smo in moje mnenje je, da smo kvečjemu popolni v svoji nepopolnosti. Ali malce drugače – sem to, kar v tem trenutku največ lahko sem. Popolna bom takrat, ko bom dosegla razsvetljenje – ko bom torej zmogla ljubiti v popolnosti, ko bom zmogla sprejemati v popolnosti, ko bom zmogla odpuščati v popolnosti, ko bom zmogla…

In tudi za partnerja velja enako – je največ, kar v tem trenutku zmore biti in je popoln v svoji nepopolnosti… In ljubiti pomeni ljubiti prav to: partnerjevo popolnost v svoji nepopolnosti…

m.

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by DesertRose on 14.04.2003 at 17:01:15

Miska to si zelo lepo napisala :) Nekako tako sem sicer mislila vendar se nism znala 'pravilno' izraziti :-/. Sicer kot pesimistična perfekcionistka sem se vcasih bolj osredotočala na ta nepopolni del. S tem ko sem zamenjala svojo miselnost z zgornjo, sem lažje sprejela sebe (tudi druge?) popolno- z vsemi +&- (slabimi in dobrimi lastnostmi, z znanjem in neznanjem...) Sedaj ze pridem do stoychijevega posta: 'vsak človek je idealen in popolen, točno toliko, kolikor idealnosti in popolnosti čuti znotraj sebe' s tem, da se zavedam tudi tistega dela nepopolnosti :D
ampk tuki je debata o idealnem partnerju...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by ziby on 14.04.2003 at 17:04:43


Težava med moškimi in ženskami je ta, da smo poročeni s svojimi slikami ali idejami o svojem partnerju in tako partnerju ne dopustimo, da bi bil, kar v resnici je. Potem se začne upiranje in prepiranje. Če se nihče noče spremeniti (spremeniti sliko o partnerju), je ta zveza obsojena na propad. Če pa dopustimo, da se slika razblini (za kar pa potrebujemo konfliktne situacije, ki nam povejo, da tako naprej ne gre), lahko dosežemo harmonijo v sebi in s svetom.
Partnerje imamo zato, da nam pomagajo najti harmonijo v sebi, ne pa zato, da jih vežemo nase in jim ne damo dihati!
Ko najdemo harmonijo v sebi, smo svobodni in se lahko brez vzorca, svobodno odločamo, kako in kaj. Če  smo navezani na partnerja, torej na svojo sliko o njem, je to nekaj najbolj egoističnega, najbolj črnega na tem svetu.
Ego je namreč nasprotje Bogu, torej hudič, Satan, in navezanost je ego, je strah.
Navezanost, ljubosumje, nasilje  - saj to ni nič drugega kot nesposobnost dati nekomu svobodo, da je tak kot je. In ko to storiš, postaneš tudi sam tak kot si. Brez maske. :D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by miriam on 14.04.2003 at 17:57:53

to pa si res krasno povedal ziby  :)

Navezanost, ljubosumje, nasilje...

nasilju pa sploh ni mesto v ljudskih odnosih >:(

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by ixtlan on 14.04.2003 at 19:45:07

če gledaš dovolj od daleč, je vse popolno  ::)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by miriam on 14.04.2003 at 19:57:20


ixtlan wrote on 14.04.2003 at 19:45:07:
če gledaš dovolj od daleč, je vse popolno  ::)


v spalnici je to bolj teško  ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by himynameis on 14.04.2003 at 20:00:39


miriam wrote on 14.04.2003 at 19:57:20:
v spalnici je to bolj teško  ;D

Še posebej, če je luč ugasnjena. :P ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by frittzy on 19.04.2003 at 14:16:19

Idealni partener.

Popolnoma idealnega partnerja ni.

Idealni partner je lahko zato, ker ti izkazuje ljubezen, da ti občutek biti ljubljen in ljubiti.

Pa saj niti ne bi se obneslo če je partner idealne, vsak partner ima svoje pomanjkljivosti, ki pa so iz našega stališča lahko idealne.

Saj pomankljivost je pravi čar skupnga življenja.
Na tem se gradi idealno partnerstvo.

Pozitivno in pozitivno se odbija.

Pri vsakem partnerju potrebuješ tudi nekaj negativnega, kar te enostavno privlači.

Tako kot svet ni idealen tudi partner ni  popolnoma idealen.

lp
frittzy





Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by ixtlan on 19.04.2003 at 16:14:16

Svet je popoln. Ljudje smo daleč od tega, da bi bili popolni. Pa spet... smo na nek način popolni v svoji nepopolnosti. :)

Idealnost je prisotnost popolnosti oziroma popolne nepopolnosti  ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 19.04.2003 at 16:43:22

JoJ - IDEALNOST... :-/
Pisala sem o tem - Začela - Bolje kot Pišem, manj vem.
Sedaj govorim in si Želim Samo še REALNOSTI, ker če se oziram PO IDEALU - ga od nekje NI in NI.
Čakat pa ne Znam... >:(
NI časa... 8)

Sedaj REALnost... 8)

Dopuščam si, da se me Dotakne, ker JE RESNIČNA.
Vsaj Eno.

O idealu pa vedno lahko še naprej SANJAM.
To pa je vsem dovoljeno... ;)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by vilma on 19.04.2003 at 18:04:17

Zvezdica,

Držala bom pesti zate, da nekoč le najdeš, tisto kar iščeš... Kemijo z obeh strani... toplino pri srcu, razbijanje srca in edini stavek, ki ti bo tisti hip preletel skozi možgane; "Ti si tisti, ki ga iščem..." Takrat, boš našla svoje srce, ki bo enakovredno njegovemu... In ko boš čutila, da bi naredila zanj vse in to čutila enako z njegove strani, si lahko rečeš - ja, ti si moj IDEAL...In jaz sem tvoj IDEAL... Vse ostalo je v VAJINIH rokah...

Pozdravček,
Vilma



Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 19.04.2003 at 22:29:59


O tole je pa Res Vilma.. ;)

Vilma,
Hvala, Hvala.
Prav te občutke, ki si jih navedla sem jaz nekje, nekoč že doživljala, a NAMA je "neka" usoda prekrižala pot. Seveda pa si želim, da bi se nekje nekoč vse skupaj Znova ponovilo.
Da bi bili občutki in tako kot ti pišeš " razbijanje srca" - enaki PRVEMU.
A vsi nekje vemo, da PRVE ne pozabiš NIKOLI.
Ljubezni mislim.
Takrat nam samo Srce Pove, DA je življenje ENA SAMA VELIKA LJUBEZEN.
V dvoje JE LEPŠE - to vemo vsi.
KO pa se DELI Ljubezen v Dvoje in je Večna - Pa je ŠE LEPŠE...
Potreba po zaznavanju Obojestranske Ljubezni je vredna več, kot SAMO ISKANJE Ideala.

Hvala, Vilma.

Tebi Želim Enako.  ;)

Ljubezen JE večna in Živi V Nas.


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by DesertRose on 24.04.2003 at 15:09:09

HEEEJ!!  :o  A mogoče le še nekdo verjame v idealnga partnerja in ga je (na žalost) že enkrat najdu? 8)
Jaz osebno vrjamem, da obstaja in na mojo žalost sem se o njegovem obstoju tudi prepričala :-/ Žalost v obeh primerih se nanaša na preteklik  :( (vsaj meni je žalost to, da imaš nekoga za the one 4 u in potem kar izgine) Ampak:Life goes on and it's only gonna make me strong... 8) :-*

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by himynameis on 24.04.2003 at 15:11:27


DesertRose wrote on 24.04.2003 at 15:09:09:
vsaj meni je žalost to, da imaš nekoga za the one 4 u in potem kar izgine

Če bi bil the one for you, potem ne bi izginil. Očitno le ni bil pravi. :)

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Karmena on 24.04.2003 at 21:15:54


DesertRose wrote on 24.04.2003 at 15:09:09:
HEEEJ!!  :o  A mogoče le še nekdo verjame v idealnga partnerja in ga je (na žalost) že enkrat najdu? 8)
Jaz osebno vrjamem, da obstaja in na mojo žalost sem se o njegovem obstoju tudi prepričala Ampak:Life goes on and it's only gonna make me strong... 8) :-*


Desertrose. Kako si pa lahko zaradi takega dejstva sploh žalostna? Ali se nisi prepričala ali pa sama sebi sedaj ne verjameš. :)

In ti potem življenje teče dalje??

Karmen


Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by DesertRose on 25.04.2003 at 09:27:46

Mmmm ne znam vstavit citata ??? pa si bom pac drugace pomagala ;)

˝Če bi bil the one for you, potem ne bi izginil. Očitno le ni bil pravi. :)˝ ja ja tudi to sem že premišljevala.. In tako tudi je. Huh, koliko teorij o tem sem že imela naštudiranih-samo potem bi mogla v drug topik pisat :D

še en quote ;) ˝Desertrose. Kako si pa lahko zaradi takega dejstva sploh žalostna? Ali se nisi prepričala ali pa sama sebi sedaj ne verjameš. ˝
Še ena  moja teorija: verjamem da Mati Narava (bog, the big one, kdorkoli pač že, glede na prepričanje :))  poskrbi za nas na tak način, da vsakdo na koncu dobi NAJBOLJŠE. Torej, če je bilo to, kar je pač bilo, meni ZELOOOO dobro in to očitno ni bilo TO :), potem se že veslim dneva, ko dobim tisto NAJBOLJŠE, kar mi je zares namenjeno ::) Ali še vedno verjamem? O ja še vedno.. z vsakim dnem bolj :)

˝In ti potem življenje teče dalje?? ˝  ;D 8)  UUU zdaj že... Sicer ga vsake toliko časa malo zavrem, ampak ja..  (Upam, da se ne bo nikoli več tako plazil, kot se je leto dni nazaj)

Emm zdaj pa mislim sem se preveč razpisala...





Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Dejana on 06.05.2003 at 10:00:49


˝In ti potem življenje teče dalje?? ˝  ;D 8)  UUU zdaj že... Sicer ga vsake toliko časa malo zavrem, ampak ja..  (Upam, da se ne bo nikoli več tako plazil, kot se je leto dni nazaj)

[/quote]

Ja, no, temu bi lahko rekli: čas celi rane... čeprav nikoli ne izginjejo popolnoma...

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Io on 09.05.2003 at 21:52:46

Je in je samo eden.
;D :D :D ;D :D :D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Io on 09.05.2003 at 22:12:41

Ja ne vem kdo je tvoj idealni partner tukaj na zemlji.  :P
Ena, če je pa še nisi srečal, sta se pa verjetno tako zmenila tam gor, da bosta še prej poštimala en brez drugega določene stvari :D

Jaz se tudi z mojim še nisem, samo pa vsaj vem zakaj.

Samo ko se pa bova, ga pa najprej sunem na gobček, ker ga tako dolgo ni bilo. ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by b5 on 10.05.2003 at 00:43:05


Io wrote on 09.05.2003 at 22:12:41:
Ja ne vem kdo je tvoj idealni partner tukaj na zemlji.  :P
Ena, če je pa še nisi srečal, sta se pa verjetno tako zmenila tam gor, da bosta še prej poštimala en brez drugega določene stvari :D

Jaz se tudi z mojim še nisem, samo pa vsaj vem zakaj.

Samo ko se pa bova, ga pa najprej sunem na gobček, ker ga tako dolgo ni bilo. ;D


Pol pa upam da se bo sploh upal pokazat......... ;D ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Io on 10.05.2003 at 10:15:39

Še dober, da me še ne pozna!! ;D
Ali pa, nikoli ne veš. ;)
;D ;D ;D

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Lance on 10.05.2003 at 11:08:19

Malo za šalo: od mladosti naprej si vsi želimo in vsi iščemo ideal - princa na belem konju. Ko odrastemo pa navadno dobimo samo še konja.  ;D


Idealni partner - duša dvojčica: verjamem, da obstaja, vendar ne vem kje in ne kdaj ga(jo) bom srečal, če sploh. Morda mi v tem življenju ni dano ali pa moram prej druge lekcije spoznati. Vendar, če ne bi verjel v to, ne bi iskal, ne bi upal.

Za vse nas iskalce duše dvojčice, priporočam eno odlično knjigo na to temo: Richard Bach - Most prek večnosti.


Odlomek iz knjige:

''Duša dvojčica je nekdo, ki ima ključavnice, ki se prilegajo našim ključem in ključe, ki odpirajo naše ključavnice.
Ko se počutimo dovolj varne, da odpremo ključavnice, stopi ven naš najresničnejši jaz in lahko smo popolnoma in pošteno tisto, kar smo, lahko smo ljubljeni taki, kakršni smo, in ne, kakršni se delamo, da smo. Vsak razkrije najboljši del drugega.
Ne glede na to, kaj vse je narobe okoli nas, ob tem človeku smo varni v svojem lastnem raju. Naša duša dvojčica je nekdo, ki deli naša najgloblja hrepenenja, naš občutek za smer.
Naša duša dvojčica je človek, ki vnaša življenje v življenje.''

Title: Re: IDEALNI PARTNER II
Post by Star12 on 10.05.2003 at 12:10:27


wrote on 10.05.2003 at 11:08:19:
konja...


Lance - hvala Za šalo o Konju.
Pa še kako je res... ;) :)


Quote:
''Duša dvojčica je nekdo, ki ima ključavnice, ki se prilegajo našim ključem in ključe, ki odpirajo naše ključavnice


Tale odlomek pa se me je tako globoko dotaknil, da sem NAŠLA v sebi še neodgovorjeno vprašanje - o moji sorodni duši - sedaj vem, da mi je zelo blizu - navkljub nerazumevanjem, ki sva in si  jih deliva.

povem - on/a  - vrne. Odpira/va naprej. Nikoli se dialog v bistvu me zaustavi, tudi če se nekje ne " razumeva ", nadaljujeva. Sproščujoč pogovor, v katerem si si zelo enak odira vrata v globine in nas dvigne na površje.
S tem povedanim delom odlomka, bi lahko rekla, da imamo veliko sorodnih duš - veliko jih ta trenutek na ta način pri meni " odprira moja vrata "...


Quote:
Ko se počutimo dovolj varne,


Varnost je ena izmed oblik, da lahko Zaupamo  - da  v njegovem/njenem naročju nikoli ne bomo čutili nelagodja. In z eno besedo lahko rečemo " raj ".


Quote:
Naša duša dvojčica je nekdo, ki deli naša najgloblja hrepenenja, naš občutek za smer.
Naša duša dvojčica je človek, ki vnaša življenje v življenje."



Bil si že ob meni. Čutila sem te in delila sva se  -  tako kot piše tu - sedaj pa...
Ah ja...
Knjiga, katero si sedaj v tem trenutku želim Prebrati - Hvala ti.

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.