| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> prava ljubezen?? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1026909308 Message started by ??? on 17.07.2002 at 14:35:08 |
|
|
Title: prava ljubezen?? Post by ??? on 17.07.2002 at 14:35:08 zdravo, V eni knjigi sem prebrala, da ljubiti nekoga pomeni: da ga sprejemas taksnega kot je, da nic ne pricakujes od njega in da mu ne dajes nalepk. OK, vse prav dokler se s tem ne srecas v praksi. Mar ne PRICAKUJE vsak od nas, da ga ima oseba, s katero je v neki zvezi, rada, da imas rad ti njo, da se ljubita. Ok, pomembno je dajati ljubezen, sam kaj, ce iz druge strani ni odziva? A je potem smisel ostati v taki zvezi, a gre samo zato, da cloveka sicer sprejmes, ga razumes, ampak z njim ne mores biti, ker te ne ljubi (pricakovanje???). Ce kdo kaj vec razume kakor jaz, naj mi prosim razlozi, ker sem zmedena. Hvala za odgovor Alja |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 17.07.2002 at 14:39:10 Alaj samo res je tako. Ljubezen niso razni občutki, čeprav bi si nekdo rad to domišljal. Ljubezen je sprejemanje človeka kot takega, z njegovimi mislimi, njegovim načinom življenja in podobno. Samo na ta način veza lahko deluje. Vse drugo je egoizem in pričakovanje da bo nekaj tako kot si želiš ti. Ti kar še vprašaj. LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 17.07.2002 at 14:40:11 A ja pa še to. Tega nisem prebral v knjigi(to se mi pa že prevečkrat dogaja), ker se učim iz življenja samega in v praksi deluje da si še misliti ne moreš. LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 17.07.2002 at 14:54:17 Thot wrote on 17.07.2002 at 14:39:10:
Jaz se pod tole lahko samo podpišem. In še trikrat podčrtam. M. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by alja on 17.07.2002 at 15:13:54 Strinjam se z vama, a vama to uspeva? Meni ocitno ne in samo trpim, sploh ne vem kaj naj naredim. Po mojem moras biti na ne vem katerem nivoju, da res nic ne pricakujes, samo ljubis. Najbolj me muci vprasanje: a vstrajat pri cloveku, ki mu ni toliko do tebe, ki misli na eno drugo osebo, ki sam ne ve kaj bi rad? Ki noce preziveti prostega casa s tabo? Do kake mere sprejemati? Jaz si predstavlajm, da v vsakem odnosu energija krozi, drugace ni odnosa, kaj vi mislite? Alja |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 18.07.2002 at 07:18:21 Alja... Zakaj tolk kompliciras? Sej si sama odgovarjas na svoja vprasanja, samo izvest je treba te odgovore. Tip, ki je s tabo in misli na drugo ni vreden pol kurca mrzle vode. Noce prezivet prostega casa s tabo? Noce? Kaj se delas pri njem? Pusti ga da je tak kot je in si poisci cloveka, ki te bo vreden.... Razen, ce ti ni vsec, da si mucenica in se ob vsem skupaj smilis sama sebi? Pa brez zamere in velik srece ob iskanju "pravega"! |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by alja on 18.07.2002 at 08:52:36 hvala ti John Doe, saj sem se ze tako odlocila, ampak vseeno sem hotela vprasati se na forum, kaj si mislite, ker mi to glede prave ljubezni ni bilo cist jasno. Lep dan zelim Alja |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 18.07.2002 at 08:57:30 Alja, kako pa veš, da mu ni do tebe, in da misli na drugo osebo? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by alja on 18.07.2002 at 09:38:14 Cutila sem da nekaj ni tako kot bi moralo biti. Kadar sva bila skupaj je bilo lepo, ko pa nisva bila skupaj, me ni niti poklical, nic!! Pa sem jaz hotla navezat stik in je bil ful hladen. Pa tudi vcasih, kadar sva bila skupaj (se posebej na koncu zmenka) sem cutila zid pred njim, hlad. Vprasala sem ga zakaj tako, pa mi je odgovoril, da je bolj zaprt, da tezko spusti nekoga k sebi, da rabi cas, da je bil razocaran v ljubezni in da ni prebolel punco s katero je bil. Da bi bil rad se vedno z njo, pa ve, da to ni mogoce. Rekel je tudi da bi rad bil z mano, da bi pa rad spet ljubil in cutil, da kadar je z mano cuti do mene, mu je lepo, kadar pa ni pa ne cuti NIC. Skoraj nic se ne vidiva, jaz bi se rada, on pa noce, stalno isce neke izgovore. Jaz trpim, skusam ga razumeti, samo se mi zdi, da mora sam resiti stvari pri sebi, da bo pripravljen na to. Rada bi pomagala, pa me ne spusti blizu. Tezko mi je, ker cutim, da je drugace ful v redu fant, cutim, kaj se skriva pod njegovo lupino. Enkrat je zagret, enkrat pa hladen. Tko na hitr sem ti napisala to kar je najbolj pomembno. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Zombie on 18.07.2002 at 11:07:52 alja wrote on 18.07.2002 at 09:38:14:
Oki, jaz bi mal podregnil sam ob tole. Glej, saj sta ti dva izkušena mačka iz teh tematik nekak vse razložila... Iz tega kar si napisala, je razbrati, da te ima za nadomestek bivše! In če mene vprašaš to še zdaleč ni ljubezen, no mogoče le iz tvoje strani, z njegove pa deifinitivno NE. In tak nadomestek prej ali slej zvisi, ko bo on našel žensko, do kater bo kaj čutil, tudi ko je ni zraven. To kar čuti do tebe niso pristna čustva, ampak le pritisk v hlačah. Rajši ga postavi na cesto,preden on tebe, ker od njega. ne boš imela nič. Pa v končni fazi tudi fuk ne more bit dober z osebo, ki v tistem trenuku misli na drugo... Pa še to kos sta skupaj je lepo, sam te nikoli ne pokliče in se ti izmika. Preberi, kaj si napisala! Ati še zdaj ni jasno, da te pozna le takrat ko te rabi... |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 18.07.2002 at 11:19:21 Boš morala sprejet dejansko stanje. Kaj pa je to? Vsak trenutek pozornost, kako s svojimi mislimi ustvarjaš 'svet'. Zavedanje. Nič drugega ne pomaga. Pa rada se imej, in ne skušaj mu pomagat, če on sam v resnici tega ne želi. Odločil se je za prebolevanje, nek proces, ki traja lahko tudi 50 let. Spoštuj njegovo odločitev, poslušaj pa predvsem sebe, kaj si v resnici želiš... Pozdravček S. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 18.07.2002 at 11:27:49 alja wrote on 18.07.2002 at 09:38:14:
Alja, iz tegale, kar si napisala zgoraj… Zombie ti je povedal en pogled na to zadevo. Jaz dodajam drugega: Če je bil tvoj fant iskren takrat, ko je to govoril, bi mu jaz verjela. Ne vem sicer, če je kdaj pogledal sam vase in se vprašal, zakaj mu odnos s prejšnjim dekletom ni uspel. In tudi tisto, da je bolj zaprt, da težko spusti nekoga k sebi – tudi to bi mu verjela. Sem namreč popolnoma enaka. Ampak to je strah pred bližino. To je strah, ki je v nas ostal iz otroštva... Ker nikoli nismo doživeli iskrene ljubezni. Če pa smo za trenutek jo, je pa odšla… Izginila… In preprosto vanjo ne verjamemo… Kot tudi ne verjamemo, da lahko traja… In zato ne pustimo nikogar blizu... Se težko odpremo... Težko zaupamo... Ker je v nas še vedno tisti strah: ljubezni ni… Bo odšla… Tudi če si še tako želimo ljubiti, je tisti strah tako močan, da se zelo hitro umaknemo… In pri tem ne gre za to, da ne bi ljubili določene osebe… Pri tem gre za to, da se preprosto bojimo ljubiti… Sem bila dovolj jasna? Kaj narediti v tem primeru? Iskrenost, iskrenost in še enkrat iskrenost… Pogovarjati se… Zaupati si… Povedati… In če je ljubezen in iskrenost tudi z njegove strani, potem ta strah sčasoma premagaš… Je pa težko tudi za nasprotno stran, zate v tvojem primeru. Ker imaš občutek, da te ne ljubi. Pa vendarle v tem primeru to ni res. Lahko te zelo močno ljubi... Lahko ti želi dati vse, kar je... Lahko si želi deliti s tabo tudi svoje strahove… Pa je tisti strah iz otroštva v njemu premočan… Seveda pa ne kar takoj sklepati, da je tudi tvoj fant tele sorte. Čisto možno je, da je lahko tudi Zombijev fičfirič. Ti si tista, ki se boš odločila, kako boš razumela vajino zadevo in ti si tista, ki se boš odločila, kaj boš v tem primeru naredila… Srečno, M. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 18.07.2002 at 11:39:11 Alja... se nekaj v mojem stilu. Ce se ga se nisi resila delaj po sistemu, da se zabavas z napacnimi, medtem, ko isces pravega. Pa ves zakaj tako? Ker nikoli ni receno, da bos pravega nasla in ti lahko napacen postane tudi priblizek pravega, kar je pa vseeno bolje kot nic. Je pa vse odvisno od tvojih zelja in hotenj, da o raznoraznih drugih dejavnikih sploh ne govorim... Kokrkol.. velik srece v naprej... |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by alja on 18.07.2002 at 11:59:10 jooj ... hvala vam za odgovore. Zlati ste! Nic, odlocila sem se, da moram delati na sebi, da je to glavno. Nauciti se moram ceniti in ljubiti sebe takšno kot sem. Ta dogodek mi nadzorno kaže, da to ne pocnem in mi je bolj pomebno, da on ni ubogi, da jaz njemu pomagam, kakor pa da mislim nase. Sigurno se mi nebi dogajalo to kar se mi, ce bi to ze zdaj cutila do sebe. Moram se naučiti poslušati sebe in se postaviti zase. Definitivno, ce v tem primeru poslusam sebe, nocem takega odnosa, pocutim se grozno. In kadarkoli me zacne zajemati obcutek krivde, da jaz nisem dovolj dobra ..., zakaj me ne ljubi? si rečem: Rada se imam in ljubim se takšno kakršna sem, takrat začutim ljubezen do sebe in mi je lažje! Tako, grem naprej, nasmejana in vesela, ... ena izkusnja vec v mojem lifu ... hvala vam alja |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 18.07.2002 at 12:31:14 Čeprav imam občutek, da ste zaključili, naj povem še jaz svoje mnenje. Glede na to da se strinjam in z Misko in z Zombijem, ti kahko rečem samo nekaj. Čeprav mogoče ta fant ni sposoben česarkoli že, te vprašam samo nekaj. Verjameš v reinkarnacijo? JA, potem lahko zapraviš to življenje, sploh pa če se počutiš da si naredila dobro delo, da boš v naslednjem življenju živela bolje. Če pa si misliš kot jaz, da imamo samo eno življenje, potem pa ga je treba iskoristiti in se obkrožati z ljudmi ki imajo nas radi, ne glede na to koliko jih imamo mi? Me zastopiš? Koneckoncev, se lahko trudiš ali kaj, potem pa čez čas, ko si zapravila že nekaj let, postane on zopet zmožen imeti rad in tega ne vidi v tebi. Kaj potem? Imej se rada in bodi z ljudmi ki ti vračajo enako. LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by alja on 18.07.2002 at 12:31:55 ja, John_Doe, mogoce pa on dela po tvojem sistemu? No, v glavnem jaz ne morem biti z nekom samo zaradi sex-a ali ker sem osamljena ali zato, ker ne ustrezam normativom družbe ... Osebo imam rada in jo spoštujem, seveda hocem cutiti tudi z njegove strani tako, ce tega ni (kar se mi zdaj dogaja) potem raje grem in se bolje pocutim. Po mojem bi, ce bi ostala z njim, globoko v sebi se manj spoštovala sebe ... cau alja |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 18.07.2002 at 12:47:35 Alja.. mogoce pa res dela po "mojmu" ( :) ) sistemu in te lepo vlece za nos. Mogoce pa ne. Vsekakor, ce menis, da ti ni samo do sexa in ce menis, da bi samo sebe manj spostovala, pol je boljs, da gres oz. je fajn, da si ze sla... Sej ti folk lepo pravi. Naredi tako, kokr bo zate najboljs. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Katarina on 18.07.2002 at 14:51:16 Ja,Alja...tudi jaz se pridružujem mnenju večine. Vsak ima pač svojo predstavo o tem kaj naj bi ljubezen bila,a verjetno si vsi želimo nekaj podobnega.Nekaj obojestranskega... Vem,da veš,da so ljubezenska čustva nekaj dinamičnega,nekaj kar se dogaja,spreminja,nekaj kar je nenehno usmerjeno na ljubljeno osebo.Vsaj zame... Kakor tudi,da je medsebojna ljubezen nenehno čustveno izmenjavanje,gibanje drug proti drugemu,dajanje in sprejemanje. In če to manjka... Dovoli k sebi nekomu,ki mu bodo te stvari samoumevne,brez Tvojega prigovarjanja,prošenj... Alja,imej se rada! Katarina |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by gape on 18.07.2002 at 20:05:55 prava ljubezen? če rečeš prava ljubezen, ki jo ti ali on čutita en do drugega, je ona fajn in če se izuriš v (precej) brezpogojni ljubezni do takega zaprtega človeka, pomisli koliko lažje delo boš imela z bolj odprtim človekom, ali celo bogom,ki je čist odprt ... učenje lahko pa rečeš tudi prava ljubezen v smislu svojega idealnega partnerja, ki je močan tam kjer si ti švoh in je švoh kjer si ti močna. to je koneckoncev precej malo ljudi in oni so pravo nasprotje tebe, ampak samo oni ti lahko omogočijo rast, z izmenjavo je precej lažje, kot brez nje, vsaj za večino ... če misliš da si se od njega naučila vse kar se je blo za naučit (ga sprejemaš, kaj sprejemaš, ljubiš, takega kot je), lahko odrineš svojo pot, lahko odrineš tudi, če se imaš od njega še kej za naučit, se boš naučila s kom drugim, lahkobo lažja lekcija, lahko da bo težja ... nikoli ne veš ... zato moj predlog, če ti je gut sex z njim kadar pač je na sceni, sexi kdaj z njim, povej mu po resnici, vsaj to kar si kle napisala, dovoli mu da on pove kar mu leži na duši ... sej se ja vidta full redko ... in ... najdi pravega človeka, daj mu sploh možnost da pride, odveži se od preteklosti, razčisti kar je ostalo nerazčiščenega ker dokler nisi bolj srečna kot ne, ni u redu, ko si bolj srečna kot ne je boljš (50% je kr gut meja za začetek) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by alja on 19.07.2002 at 08:37:19 A se vam ne zdi, da izpade tko, ko nekoga brezpogojno ljubis, si v oceh drugega – clovek brez "osebnosti", ker itak vse sam sprejemas, nic ne zahtevas. Ce rece partner, zdaj se grem pa jaz mal dol dajat z nevemkom in ti reces ok, delaj tko kot mislis da je prav, sedis tam in ga brezpogojno ljubis. Seveda ostanes z njim ... A te tak partner ceni? Jaz nebi hotela biti s takim clovekom. Vcasih, ko se manj vedela o tem kaj pomeni brezpogojno ljubiti in se o marsicem podobnem, sem bolj vedela kaj bi rada in sem to dobila, zdaj pa ... kr neki. Po vsem tem se pocutis ko ena "glupaca". A razumete kaj hocem povedat?? Ampak "te stvari" v tem svetu ne klapajo. Mogoce, ko se bo svet spremenil. alja |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by bp on 19.07.2002 at 09:31:13 alja wrote on 19.07.2002 at 08:37:19:
1. Iskanje Iščeš ljubezen? Pa si jo zares izgubila? Ali samo pozabila? 2. Sledi. Ljubezen je toliko različnih reči, ljudi, občutkov. Kateri je pravi? Stojiš na pragu vrat. 3. Spoznanje. Vidiš jo, začutiš jo. Stopiš skozi vrata. 4. Zgrabitev. Zgrabiš jo, držiš jo. Prevzame te in te odnese. Lahko tudi vstran. 5. Udomačevanje. S svojim naporom jo držiš, da se ne izgubi. Narediš eno napako in spet moraš pričeti z iskanjem. 6. Povratek domov. Boja je konec. Pustiš jo, da te mirno odnese domov, v tvoje središče. 7. Eno. Vse je ljubezen in ljubezen je vse. Eno. 8. Raztopitev jaza. Ti in ljubezen sta eno. Ne obstajata drug brez drugega. 9. Izvir. Odkriješ izvir tvoje ljubezni. Vidiš, kako se stvari porajajo in izginjajo, izvir tvoje ljubezni, pa je nekaj, kar ni vezano na vse te minljive pojave. 10. V svet. Stopiš ven in ponudiš roko. bp |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 19.07.2002 at 11:44:17 Alja, ne se bati postavit meje (tvoje osebnosti). Se mi zdi, da te zelo razumem. Poslušaj se in verjemi si in ne boj se povedati svojega mnenja. Saj veš, če si ne dovoliš napak, je težko spoznati Resnico. Bodi ti sama takšen človek, kot bi ga želela imeti ob sebi. Namreč zmeraj si samo ti tista, ki sebe gleda, in ti si tista, ki ocenjuje drugega in ti si tista, ki vse dovoljuje. Zakaj dovoljuješ? Če si iskrena, si boš priznala, da dovoljuješ zato, ker niti sebi ne bi tega prikratila oz. ne bi želela, da bi ti kdo kratil svobodo, a ne? Tako se naučiš videt in ločit stvarno od nestvarnega. Delovanje vzroka in posledice. Črno belo. Plus minus. Dobro slabo. Poslušaj srce! Ko uvidiš, da je vseEno, da si lahko svobodna takšna kot si, takrat prevzameš odgovornost za svoja dejanja - takrat si ti - celostna oseba - takrat se lahko prične resničen odnos z nekom. V barvah. Pa preberi si, kar mi je nekdo napisal, ko sem se sama podobno spraševala. Saj ne, da se več ne... ;) Od vedno sem bil sočuten do drugih in ne morem mimo ne da bi ti kaj napisal. To si, kar misliš. Ključ do miru v življenju je obvladanje samega sebe, torej tudi misli. V svojem življenju sem opazil, da čim več razmišljam tem bolj se zmeda v moji glavi povečuje. Ker mi je bilo te zmede dovolj sem si nekega dne ukazal :"Tišina!" Iz uma so še vedno vrele misli. Ampak vztrajal sem. Vso svojo pozornost sem usmerjal v tišino. In kaj se je čez čas zgodilo? Občutil sem mir v sebi. Tišino. Ugotovil sem, da vsemu tistemu čemur posvečam pozornost, postane močnejše. In vsemu tistemu čemur odvzamem pozornost, pojame, razpade in izgine. Ugotovil sem tudi, da sem več kot samo telo, občutki in misli. Ko sem si ukazal tišino sem se vprašal: Komu sem ukazal tišino? Samemu sebi. Ampak kdo je ta, ki je ukazal? Če sem to jaz, kdo je bil potem tisti, ki je bil zmeden? Smo čista zavest, nedoločljiva zavestnost, ki je zunaj časa, ni ujeta v prostor, brez razsežnosti je, nepredstavljiva. Ker je neskonča in neomejena je hkrati čista radost. Opisali bi jo kot neskončno tišino, popolno ravnovesje, nepremagljivost. To notranje bistvo presega vsak ego. Ne pozna strahu; je svobodno; kritika mu ne more do živega; ne boji se nobenega izziva. Ni ne višje ne nižje od kogarkoli in je čarobno, skrivnostno in očarljivo. Dobil sem občutek, kot da sem nekoč to vedel, pa sem pozabil. Verjamem, da je cilj vsakega človeka, in tudi tvoj, doživljati svojo resnično naravo. Sama evolucija teži k temu. Mi smo rezultat evolucije; smo narava, ki se zaveda same sebe in se čudi lepoti. Včasih ti je težko, čutiš bolečino in točiš grenke solze. Komu ni težko, kdo ni občutil bolečino? Nisi osamljena, verjemi mi. Vse težave skrivajo v sebi semena priložnosti, in če se tega zaveš, lahko trenutek uporabiš sebi v prid in ustvariš kaj boljšega. Kadarkoli se znajdeš pred zatiralcem, mučiteljem, prijateljem, učiteljem ali sovražnikom (vsi pomenijo eno in isto) se spomni, da je ta trenutek natanko takšen, kot mora biti. Vsi odnosi, ki si jih pritegnila v življenje, naj so takšni ali drugačni, so natanko takšni, kot so ti ta hip potrebni. Za dogodki je skrit pomen, ki služi tvojemu razvoju. Spoznaj samo sebe, opazuj svoje občutke, svoje misli, svoja prepričanja. Sprejmi odgovornost za dogodke v življenju in spoznaj da si stvarnik, ki nenehno ustvarjaš. Vsi delamo napake in v tem ni nič slabega. Spoznaj, da si enkratna, ker drugo ne moreš biti. Si Božanska in zato enkratna. Ukaži si tišino. In bodi tišina. Brez obsojanja, brez misli, brez podobe. Samo bodi. Meditiraj tako vsaj eno uro na dan. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 12:10:29 A jaz bebec sem vedno mislil da je človeški cilj biti vedno brezpogojno srečen? Oh Thot, ti bebec ??? LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 19.07.2002 at 12:16:06 Thot, da te ni sram ;D. Čist zares pa: mislim, da ne moreš bit srečen, če ne ljubiš. Če ne veš kdo si. Če se ponovno ne spoznaš. Spomniš. Ljubezni se moramo ponovno spomniti. Nekateri pač gredo takšno pot skozi spoznavanje zakonov narave... |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 12:24:47 No in kaj je to ljubezen, da preverim če smo na isti val. dolžini. ;) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 19.07.2002 at 12:31:52 Ničesar ni razen nje! |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 12:42:40 To se pravi, a smo že sedaj brezpogojno srečni, če ničesar ne počnemo če ni ljubezni??? :) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 19.07.2002 at 12:51:43 Zakaj me jeziš ;D? Lahko bi bi bili že zdaj ja, če bi si dopustili. Se zavedeli. Sprevideli. Večina pač ne dojame, dokler nima dovolj vsega. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by alja on 19.07.2002 at 12:52:59 CITIRAM IZ KNJIGE Thomasa Kellerja:" Ko sem v ljubecem razmerju sem v spremenjenem stanju zavesti. Stanje v katerem sem, nima nic opraviti s partnerko. Nič. Vstopil sem v to stanje zavesti, v Ljubezen in Kreativnost, ker sem izbral, da bom ljubil. Moje stanje, ko sem (jo) ljubil, me je dvignilo, NE NJENA LJUBEZEN DO MENE. Ljudje nismo na zemlji, da bi bili ljubljeni. Tu smo, da bi ljubili. Ko odpremo ta vrata in prižgemo energetko stikalo Ljubezni, takrat se življenje razpre v vsej svoji ustrajalnosti. Če se boste ZALJUBILI VASE, če boste to storili z izbiro, boste vstopili v osnovo tega, kar ste, v to, kar je ljubezen. Če ljubite sebe in ste v tem odnosu ljubezni, boste oboževali svojega stvarnika, častili druge, videli boste ljubezen v dežju, soncu, v rožah ... Poskus ljubiti Boga, ki je ustavril vas, ki se ne marate, je boj ... Učimo se torej ljubiti sebe. Drugi odnosi se bodo potem natanko zložili na svoje mesto." Alja |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 13:03:14 Pravkar sem bil napaden, da naj ne napadam zvezdice. In naj razjasnim da jo ne napadam, se pač lovim na nasprotovanje izjav. Nič drugega, samo poiskušam izvedeti kako to misli, zato toliko sprašujem. Saj ona mislim da ve in ne zameri ;) A razložil sem da ne bo potrebno več mi groziti. LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 19.07.2002 at 13:05:23 Thot hehehe.. a so ti ze zacel grozit? Vidis! To je prava ljubezen! ;) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 13:07:35 Še vprašanje za Aljo ali ni to stanje zaljubljenost in ne ljubezen? Ali nista te dva pojma čisto drugačna? In pošteno povedano ali ni biti ljubljen en izreden občutek, ki te zapolni in te osrečuje, in če težimo k sreči, kako gre to dvoje skupaj? PA zopet ni provokacija samo skupaj mi ne gredo te izjave, zato vas tudi sprešujem, ker bi bilo lažje reči da je vse skupaj bluzenje, a jaz nisem tak, jaz poiskušam zadevi priti do dna. PA brez napadov prosim. LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 13:09:08 John_Doe wrote on 19.07.2002 at 13:05:23:
Ja očitno ne vem še ničesar o sprejemanju in ljubezni. Očitno sem še resno pravi zelenec. :-X |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 19.07.2002 at 13:15:57 thot, naju dva bi lahko primerjal s tistim otrocickom, ki vprasa kaj je zaeno tist RDEC sadez na drevesu in oce mu odgovori, da MODRA sliva, sinek se ne da in ga vprasa, zakaj je pa RDECE barve in oce mu pokroviteljsko razlozi, da zato, ker je se ZELENA. Zdej pa, ce debatirate o sreci in ljubezni.. ce sem prav stekal, brez ljubezni ni srece, ane? Kaj pa pol porecejo tisti, ki so NEsrecno zaljubljeni? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 19.07.2002 at 13:18:02 Se naj zahvalim tistemu, ki je za trenutek prevzel zaščitniško vlogo ? Sorodna tema s JohnDoe- vimi cokli. Vsekakor se zahvaljujem, ker se spomnim tisočinke trenutka, ko sem se potegnila nazaj. Sem se jaz? Ali se je kdo drug ustrašil, pa sem jaz le to začutila? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 13:28:33 Zvezdica, i am my brotherś keeper-bible. Brez strahu brez obžalovanj, še vedo čakam na odgovor, ki me resnično zanima, tvoj in Aljin inprosil bi vse da se priključijo, ker me res zanima, kako je ta teorija podkrepjena, ali pa je to zopet neko ugibanje nekoga, ki nima veze z realnostjo? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 19.07.2002 at 14:05:37 Žal ne vem, Thot, na kakšen odgovor čakaš. Sploh pa mora odgovore vsak poiskati sam v sebi. Praviš, da si srečen, zakaj potem želiš priti do konca (beri: se igrati z ognjem)? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 14:17:00 enostavno, ker bi rad pomagal tebi. Pa še celo enakega mnenja sva, da moraš sam poiskati odgovore, a nekdo ti lahko pokaže smer, ja? Igrati se z ognjem? Ne razumem, resno ne razumem, a je to zopet grožnja? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 19.07.2002 at 14:28:24 Zakaj bi mi rad pomagal? Če bi si na tak način želela dovoliti pomoč, bi te morala popolnoma sprejeti kot partnerja. Sam veš, da ne moreš nekomu kar povedati, kakšna je smer. A lahko? Ti želiš to na svoj način, jaz pa tega nisem pripravljena sprejet, ker hočeš uveljavljati svojo voljo. To sem začutila, ker sem mnogočuten človek ;D. En mora zmeraj popustiti. ;) Jaz vem le, kje imam mejo. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Andres on 19.07.2002 at 14:31:07 Bom jaz napisal moje mnenje. Mislim, da med nami sploh se noben ni bil srecno iskreno in popolnoma do daske zaljubljen. Iz tega razberem, da so nasveti samo polovicni in ne tisti pravi, ki bi dali zadovoljiv odgovor.. Andres |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 19.07.2002 at 14:34:55 Pa še moje mnenje: mislim, da bi bilo treba ločiti med tem, kaj si želimo nekje globoko v sebi, v svojem srcu in tem, kaj nam ponuja realni svet… Se mi zdi, da sta to tako zelo ločeni zadevi… M. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 19.07.2002 at 14:37:52 Nisem mislil direktno tebi. Mislil sem na splošno. Vsi govorite o teh stvareh, a ne vem zakaj pač samo ti odgovarjaš ;D in potem izpade kot osebni dvoboj. In s čim želim uveljavljati svojo voljo? Od kod ti ta ideja? Sem mogoče kdaj rekel da imam jaz prav? Ravno zato sprašujem, da vidim ali imate morda vi prav. A ker nisem zadovoljen s prikazanim, sprašujem dalje. Res si mnogočuten človek, ja resno, ker se motiš da to ni niti za pomisliti. In zopet boš pomislila da te napadam. Niti pod razno. Kot sem že rekel imam svoje poglede na svet in stvari okoli sebe, a do konca nisem prišel in mogoče ne bom, a upam da bom izvedel v življenju še kaj, a če mi ne odgovarjate, potem bom težko. Lahko mi rečete preberi si knjigo. In postanem tak kot vi, brez vprašanj, samo s sprejemanjem??? In če v knjigi meni kaj ni všeč ali pa preprosto ne arzum in želim o tem povprašati avtorja, ga pač ne morem, kaj naj potem berem. V nobeni knjigi(kar se tiče teh smeri), pa ni bilo napisano vse in predvsem ne objektivno. Če pa vas vprašanja motijo, prosi povejte in se bomo poslovili, dokler nismo še bolj zapletli. Ti si popustila, prav, verjetno nimaš argumentov in mi ne moreš odgovoriti, in ne da si ti popustila ker te jaz napadam. Ne vrti se vse okoli tebe. ploh pa ne moj svet. Mogoče žal, mogoče ne. V glavnem naj še enkrat poudarim: To so samo vprašanja in ne napadanaj ali ocenjevanja ali pa karkoli drugega. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Amstel on 19.07.2002 at 15:37:47 Thot wrote on 19.07.2002 at 14:37:52:
Thot, mene trenutno ta tema ni pritegnila. Morda bom kdaj prebrala vse, pa kaj povedala. Veš, tu se dogaja, da se neke teme na novo odprejo. Sploh ni nujno, da dobiš odgovor takoj. Ne vem, morda si zato dobil občutek, da smo brez vprašanj in da samo sprejemamo. Predlagam, da prebereš tudi kaj starega, kar je bilo napiasnega. Pa boš videl... koliko nam še ni jasno... še vedno in vedno znova. Trenutno me okupira tema o Prenovi RKc. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by g on 19.07.2002 at 15:52:06 Set Search Parameters: brezpogojna ljubezen 700 days Search Results ::: Ko se pari razidejo... http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=prijateljstvo;action=display;num=1012151120;start=13 Tabu ljubezni http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1000714970;start=0 |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 19.07.2002 at 22:47:11 alja wrote on 19.07.2002 at 08:37:19:
Uf, Alja, se mi zdi, da smo se pogovarjali o pravi ljubezni (vsaj to je topic), o brezpogojni ljubezni, ki pa mora biti prisotna z obeh strani… Vsaj jaz tako mislim… Iz tegale, kar si ti napisala tukajle – vsaj jaz vidim ljubezen samo z ene strani… In če zdajle poskusim definirati, kaj pomeni brezpogojna ljubezen meni (se mi zdi, da bom s temle odgovorila na tvoje vprašanje, Thot), potem seveda izhajam iz sebe. Osnovne vrednote razumevanja moje brezpogojne ljubezni so: iskrenost, zaupanje, zvestoba, sočutje, srčnost, človečnost, nežnost, toplina, občutek varnosti, pozornost, pa če bi zdajle še bolj pomislila, bi verjetno lahko še kaj našla… To, recimo, je brezpogojna ljubezen zame. Odnos, v katerem lahko vse to doživim in v katerem lahko vse to tudi dam… Zdaj… Kdaj bom jaz srečna v tej moji ljubezni… Edinole v primeru, če bom našla človeka, ki bo razumeval ljubezen s svojega vidika z istimi vrednotami… To je seveda iluzija, tega se zavedam. In ker pri svoji definiciji težko odstopam od nekaterih osnovnih vrednot, potem si postavim prioritete. Kar pomeni: pri teh in teh lastnostih lahko malce popustim, pri teh in teh lastnostih ne morem. Te so mi zelo pomembne in od teh ne odstopam. Enako naredi tisti, s katerim sem v odnosu. In potem skupaj pogledava, kje sva lahko prišla skupaj in kje še lahko prideva skupaj… Če se razhajava že v osnovni definiciji vsak svoje ljubezni in če nikakor ne zmoreva pri vrednotah najti skupne poti, priti skupaj – potem je bolje, da greva čimprej vsak svojo pot… Nekako tako. Če je ljubezen prisotna samo na eni strani, na drugi strani pa je ni – potem sploh ni pomembno ali temu rečeš brezpogojna ljubezen, ali pa »na pol pogojna« ljubezen, ali pa zadovoljevanje telesnih potreb, ali pa, če ostanem pri zgornji terminologiji – če je razumevanje ljubezni različno na obeh straneh in se o tem ne pogovarjaš… Takrat v vsakem primeru zgubljaš… Oziroma trpiš… Ljubezen z nasprotne strani mora imeti vsaj približno enake vrednote, da sta lahko srečna skupaj… Da zadovoljuje oba… Da osrečuje oba… Vsaj približno enako morata vsak zase vrednotiti in ceniti ljubezen… Konec koncev ni pomembno, ali temu rečeš brezpogojna ljubezen, ali samo "kar tako nekaj", ali samo dobro počutje, ali samo pogovarjanje, ali samo božanje, ali samo objemanje, ali samo ljubljenje… Konec koncev to sploh ni pomembno… Pomembno je, da si oba približno enako predstavljata, kaj naj bi ljubezen pomenila… In če tebi, Alja, pomeni brezpogojna ljubezen tudi zvestobo, njemu pa ne (različno razumevanje ljubezni!), kot si omenila v delu, ki sem ga citirala… Ja, jasno, da v njegovih očeh izpadeš kot neka »glupača«, kot si se ti izrazila. Saj on v tvojih očeh izpade popolnoma enako… Glup… Ne vem, no. M. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Amstel on 19.07.2002 at 23:16:51 alja wrote on 17.07.2002 at 15:13:54:
No, sem se še jaz vključila v debato. Alja, seveda ni treba, da sprejemaš nekaj, kar ni ljubeče do tebe. In verjamem, da te to vprašanje muči. Po mojem zato, ker čutiš, da ti ni lepo, hkrati pa morda misliš (so te tako učili?), da moraš vztrajati. Zakaj bi naj vztrajala v tem odnosu? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 21.07.2002 at 09:54:56 Alja, ne vem, če si brala članek v prejšnji sobotni prilogi Dela. V njem Steve Martin opisuje smrt svojega očeta, oz. ljubezen, ki jo je njegov oče čutil še za časa svojega življenja, pa je ni zmogel dati. Na temle topicu je sicer govora o pravi ljubezni z vidika partnerstva, vendar menim, da je pravo ljubezen treba začutiti in dati tudi v drugih odnosih, tudi v odnosu starši – otroci. In verjetno se te različne vrste ljubezni niti ne razlikujejo dosti med seboj. Razen v nekaterih detajlih, seveda. Morda bo članek dobrodošel tudi tebi v teh tvojih razmišljanjih… Če članka nisi brala, mi povej, pa ti ga skeniranega pošljem na mail. Pa tudi, če to zanima še koga drugega, naj mi pove. Z veseljem namreč delim ljubezen, hehe. m. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 21.07.2002 at 13:18:41 Thot wrote on 19.07.2002 at 14:37:52:
Thot, dovoli mi, da ti razložim, kako jaz razumem tole sprejemanje, pa verjetno še kdo na temle forumu, pa tudi v realnosti. Ne gre za sprejemanje v smislu, da si tiho, opazuješ, kaj se dogaja okoli tebe, nikoli nič ne rečeš, nič ne vprašaš, nikoli ne zagovarjaš svojega stališča, ne poskušaš argumetirati,… Gre za sprejemanje v smislu človeka (petčutnega ali mnogočutnega, vseeno). Gre za sprejemanje njegovih dejanj kot takih in njega kot takšnega, kakršen je. Če je recimo nekdo jezen, je pač jezen. Sprejmeš ga kot jeznega, s tem, da si ne dopustiš, da bi njegova jeza vplivala nate. Če je človek sovražno razpoložen, ga vzameš takega, kakršen je in pri tem ne dovoliš, da bi njegova sovražnost vplivala nate. In za vsak primer predvsem negativnih čustev lahko ponoviš tole vajo. Gre za to, da ne poznamo razlogov, ki se skrivajo za dejanji drugega človeka. Gre za to, da ne vemo, zakaj človek v danem trenutku odreagira tako, kot odreagira. In zato ga sprejmemo takšnega, kakršen je. In prav je, da prepoznamo njegova čustva, pa naj bo to jeza, sovraštvo, sebičnost… Prav je, da to opazimo in prav je, da tudi na nek primeren način pomagamo. Če vidiš dva, ki se pretepata, je prav, da posreduješ. Če vidiš nekoga, ki vlamlja, je prav, da posreduješ… Česar pa se je treba izogibati, pa je razsojanje. Sodba. Sodba o udeležencih. Prav je torej, da posreduješ v pretepu, ni pa prav, da sodiš o udeležencu pretepa. Ne poznaš namreč vzrokov, čustev in občutkov, ki so se skrivali za tem njegovim dejanjem. Ne smeš soditi in razsojati o njegovi negativnosti. To ni naša stvar. Še en primer? Če se v moj avto recimo zaleti nekdo, ki vozi pijan, je prav, da ta voznik odgovarja za popravilo mojega avta. In prav je, da mu prepovedo voziti, ker je vozil v vinjenem stanju. Ni pa prav, da bi si jaz dovolila, da bi moja dejanja spodbudila čustva ogorčenja, jeze, negativne nastrojenosti ali česa drugega. Ti občutki so posledica sodb, ki si jih ustvarjamo o sebi in drugih. Tako si vsaj jaz razlagam sprejemanje… Glede postavljanja vprašanj pa… Vedno je treba vprašati, kar te zanima. Prebrati, kar te zanima in o tem debatirati. Tudi v debati se (vsaj meni) marsikdaj zgodi, da šele nekaj razumem, oz. da se v meni zgodi tisti »click«, ki postavi svoje stvari na pravo mesto. In prav je, da vprašaš. Prav je, da poveš. Seveda na primeren način, pa sem o tem že pisala na temi »trenutek resnice«, tako, da ne bi tega ponavljala. In če boš karkoli zanimivega prebral, te prosim, deli to tudi z nami. Vsaj jaz se ti bom sigurno odzvala. Na teme, ki seveda zanimajo mene. Če v tistem trenutku ne bom vedela, kaj odgovoriti in se ne bom odzvala v tistem trenutku, to ne pomeni, da o tem ne razmišljam. Če ti tisti trenutek ne odgovorim, to pomeni le, da razmišljam in se ti sigurno javim, ko kaj »domislim«. In verjamem, da se ti bodo odzvali prav vsi, ki svojo »pamet« in spoznanja iščemo tudi na tem forumu. Vsak se ti bo odzval na »svoji« temi, na temi torej, ki zanima njega in o kateri razmišlja... Tako, da ponovno: peace, brothers? m. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by LittleStar on 23.07.2002 at 11:32:15 q Če vidiš dva, ki se pretepata, je prav, da posreduješ. Če vidiš nekoga, ki vlamlja, je prav, da posreduješ… q Oprosti, Miška, ampak kje si to prebrala? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 23.07.2002 at 11:40:08 wrote on 23.07.2002 at 11:32:15:
LittleStar, še vedno berem tudi knjigo »Domovanje duš« by Gary Zukav… m. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 24.07.2002 at 18:00:07 Po dolgem času spet malo mene :D A tudi jaz ne bom sprejel te naloge: če se dva pretepata, prav, če tako rešujeta svoje probleme, tudi prav, ker sta za pretep vedno potrebna dva. Če vidim nekoga da vlamlja-mogoče bi poklical policijo, pa še to nisem čisto siguren, ker konec koncev se lahko zapletem v nekaj kar me lahko ogrozi. In zaradi česa? ZAradi materialnih dobrin nekega preplačanega uslužbenca? Odvisno kam bi vlamljali,čeprav mislim, da verjetno ne vlamljajo k tistim ki nimajo. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 24.07.2002 at 18:19:19 OK, Thot – naj ti obrnem zadevo… Pa da se ne bom zmišljevala svojega primera, ti dam kar primer, ki ga je enkrat zapisal John_Doe: John_Doe wrote on 19.07.2002 at 12:51:03:
Kaj bi torej naredil v tem primeru ti? Sicer vse bolj lezemo stran od same teme – najprej prava ljubezen, potem tvoje vprašanje o sprejemanju, končali smo pri nasilju… Pa vendarle – si še prepričan, da ne boš posredoval, četudi bi se deklica poskusila upreti nasilnežu? Da bi torej dva s pretepom reševala svoje probleme, kot praviš? Drugače se načelno strinjam s tabo – ni vsak primer v življenju tak, v katerega bi bilo vredno posegati. Ta dva primera sem dala samo zato, da ti lažje razložim, kako jaz razumem sprejemanje. Bistvo sledi potem – pri razsojanju in sodbi o udeležencih… m. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 24.07.2002 at 18:35:41 Uh ja dobro, to že ni več pretep, malo drugačna situacija, kaj bi naredil? Pošteno povedano v tem trenutku ne vem točno, samo če pa pogledam da sem vseeno človek in da je človeštvo vrsta, potem bi verjetno že po nagonu pomagal napadenemu. A temu čeprav, kaj pa narediti če nimaš cokel in je tisti moški oborožen? Ne morem, res ne morem odgovoriti na situacije v akterih še nisem bil, tisto kar sem pisal prej je moje razmišljanje. Prav tako ne bi mogel reči kaj bi storil, lče bi videl posilstvo. Čeprav sem proti nasilju in ogrožanju posameznika nasploh, vseeno mislim, da smo tudi ljudje neke vrste živali s svojim nagonom, ki v določenih situacijah izstopi v takšni ali drugačni luči. Verjetno, pravim verjetno, bi poiskal primerno orožje, ker mi to narekuje moja zdrava pamet, predno bi se spustil v tak konflikt. Ker eno je pomoč sočloveku, drugo so samomorilska nagnjenja-to je baje dokazano pri vseh Herojih-ki se spuščajo v brezizhodne situacije. A sem sploh kaj povedal? ;D A ja pa še to, ko si rekla da smo zašli s teme-zakaj smo zašli s teme? Zakaj pa bi moralo biti vse skupaj v eni škatlici, kot prvo, kot drugo pa je še vedno rdeča nit ljubezen, v tem primeru do sebe in zopet potreba po samoohranitvi in dojemanju drugega. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 24.07.2002 at 18:49:46 Thot wrote on 24.07.2002 at 18:35:41:
Hehe, Gape bi rekel, da bi bilo treba s temile zadnjimi posti nadaljevati na topicu »Akcija proti nasilju, ane, Gape? In tisto o sprejemanju – bi bilo verjetno dobro odpreti nov topic z naslovom »Sprejemanje« Sicer je res, da tema o eni stvari ni nikoli tema o eni stvari in da se med debato samo pojavljajo tudi čisto drugačna vprašanja in misli. Pa vendarle sem tudi sama mnenja, da bi bilo verjetno bolje obsežne odklone od teme same prenesti v nov topic. In tukajle nadaljevati samo o pravi ljubezni z vidika partnerstva, kot je temo samo Alja tudi odprla. m. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by gape on 25.07.2002 at 11:50:12 Miska wrote on 24.07.2002 at 18:49:46:
nebi reku, ker nasilje je nasprotje ljbezni in nekateri (ali celo vsi) morajo za spoznat ljubezen, govort in razmišljat o nasilju in podobnih nasprotjih ljubezni ... če ne poznaš teme, kako boš spoznal njeno nasprotje - luč? če bi ne bilo teme, kam bi luč svetila? sprejemanje topic pa že obstaja, in sicer: Sprejemanje najslabšega v sebi http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=991906683 miska; tist sken ... a obvadaš tud ocr ... mene bi zanimal, ampak text ne slika |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 25.07.2002 at 12:02:30 gape wrote on 25.07.2002 at 11:50:12:
Uf, Gape, zdaj si me pa našel… Jaz pa moje znanje o računalnikih… Obvladam tisto, kar potrebujem, ostalo pa vprašam (hvala bogu, imam to možnost)… Daj ti tole meni malo bolj po »kmečko« povej, da bom sploh vedela, kaj želiš… Ker če sem te jaz prav razumela, bi ti želel imeti tekst kot tak, torej, da bi lahko »klofal« po njem in ga spreminjal, če bi tako želel? Ti zato slika ni dovolj? Hmm, ne ti mene zdaj, da grem (spet) tipkat… Hitro povej, kaj je to »ocr«… m. |
|
Title: ocr Post by gape on 25.07.2002 at 12:07:50 Miska wrote on 25.07.2002 at 12:02:30:
ocr je tak softwer (program), ki iz tiskanega medija razpozna znake in ti jih zapiše v file. če imaš skener, mu je zihr priložen tud ocr softwer, ponavadi pride do napak in te je treba še popravt, boljši (dražji) sw in hw manj napak, racimo čist tko mimgrede, najboljša reč za ocrjat je nevronska mreža. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 25.07.2002 at 12:10:13 Eh, ja - tole mi pomeni malo več dela, malo več "fehtanja" naokoli, za kakšno kavo bom spet morala dat... Ampak - zate tudi to... Dobiš... m. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 25.07.2002 at 14:10:08 Gape – urejeno. Sem se pa odločila, da ti ne pošiljam na mail, ampak članek (če je že v primerni obliki) objavim tukajle. Se mi zdi, da se v njem lahko najde toliko misli in toliko razmišljanja prav za vsakega izmed nas… Ne samo o ljubezni... m. ******* Igralec Steve Martin o smrti svojega očeta STRAH PRED LJUBEZNIJO V svoji smrti je moj oče Glenn Vernon Martin naredil nekaj, česar ni zmogel vse življenje. Združil je našo družino. Potem, ko je pri triinosemdesetih umrl, so mi mnogi prijatelji povedali, kako zelo so ga imeli radi – kako velikodušen je bil, kako smešen, kako ljubeč. Ob teh opisih sem bil presenečen. Jaz se ga spominjam kot jeznega. Malo od tistega, kar se spomnim, da mi je rekel, ni bilo kritika. V mojih najstniških letih sva komajda govorila, razen v enostranskih prepirih – od njega proti meni. Prepričan sem, da bi bilo mogoče prešteti besede, spregovorjene med nama. V najstniških letih sem se na neki točki odločil, da ga bom uradno »sovražil«. Ko je prišel v sobo, sem počakal pet minut in nato odšel. A zdaj ko pet let po njegovi smrti razmišljam o njem, mi na misel prihajajo dogodki, za katere se zdi, da nasprotujejo mojemu spominu nanj. Ko sem bil star šestnajst let, mi je prepustil družinski ševrolet letnik 1957. Takrat nobeden od naju ni vedel, da je bil ta avtomobil najbolj kul, kar ga je lahko imel nekdo moje starosti. Ko sem imel sedem ali osem let, sem na božično jutro odkril popolnoma novo kolo na tri prestave, ki so ga v temi pred zoro božičnega dne osvetljevale rdeče, zelene in modre luči drevesa. Ko sem bil v tretjem razredu, me je ponosno spremil na šolsko tekmovanje v saltih, na katerem sem osvojil prvo nagrado. Nekega dne, ko sem bil mlajši od desetih let, mi je predlagal, da se greva na dvorišče igrat z žogo. Ponudba za preživljanje prostega časa je bila tako neobičajna, da nisem povsem razumel, kaj moram storiti. Ko sem končal visoko šolo, mi je oče ponudil, da mi kupi smoking. Odklonil sem; vzgajal me je v odklanjanju vsake pomoči in zaničeval je potratnost. Ker se je moj oče vedno izogibal darilom, sem čutil, da sem s svojo odklonitvijo na neki zverižen, sprevržen način dober sin. Zdaj si želim, da bi mu dovolil kupiti smoking. Moj oče je prodajal nepremičnine, toda hotel je biti v zabavljaškem poslu. Moral sem imeti pet let, ko sem ga videl v majhni vlogi v Call Board Theatre na Melrose Place v Hollywoodu. Vstopil je v drugem dejanju in postregel s pijačo. Nekje v naših albumih je njegova fotografija za tisk, na kateri pozira z vso družino: je kriminalec, ki ga policija pelje v zapor, in njegov petletni sin, jaz, ki ga obkrožata mama in sestra, ga vleče za rokav in ga prosi, naj ostane. Petletniku ni bilo mogoče na noben način razložiti, da se to ne dogaja zares. Med vojno je z U.S.O. nastopal v Angliji v predstavi Moje mesto z Raymondom Masseyejem. Kasneje, ko sem imel verjetno devetnajst let, je pisal Raymondu Masseyu, ga spomnil, kdo je, in mu priporočil sina, ki je hotel v zabavljaštvo. Nikoli ni dobil odgovora. Toda na splošno je bil oče kritičen do mojih dosežkov v šov biznisu. Celo potem ko sem pri 23 letih dobil Emmyja kot pisec The Smothers Brothers Comedy Kour, Ura komedije bratov Smothers, mi je svetoval, naj končam študij, da bom imel v rokah nekaj, na kar se bom lahko zanesel. Leta kasneje sem ga s prijatelji peljal na premiero svojega prvega filma The Jerk in potem smo šli na večerjo. Dolgo časa ni rekel ničesar. Moji prijatelji so opazili tišino in bili zgroženi. Nazadnje je eden izmed njih rekel: »Kaj si mislite o Steveu v filmu?« in moj oče je odvrnil: »Hm, ni ravno Charlie Chaplin«. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 25.07.2002 at 14:10:43 Moj oče je bil prepričan, da me s tem ni prizadel. Bil je le pošten. Po mojem prvem nastopu v Saturday Night Live leta 1976 je napisal o meni slabo kritiko v glasilu newportskega združenja nepremičninskih agentov, katerega predsednik je bil. Kasneje mi je to rahlo osramočeno povedal in dejal, da je po tistem, ko je bila objavljena, prišel v njegovo pisarno njegov najboljši prijatelj s časnikom v rokah. Dal ga je na njegovo mizo in strogo zmajal z glavo, kar naj bi pomenilo »ne« brez besed. Oče ni razumel, kaj počnem pri svojem delu in ga je bilo zaradi njega rahlo sram. Morda je bil prepričan, da bo tudi njegove prijatelje sram in njegova kritika je bila njegova odklonitev odobritve te nove komedije. V zgodnjih osemdesetih letih mi je bližnji prijatelj, čigar oče je bil ubit med prečkanjem ulice, njegova mati pa je naredila samomor na materinski dan dejal, da naj, če imam kaj razčistiti s svojimi starši, to storim takoj, kajti nekega dne jih ne bo več. Pojma nisem imel, da bi bilo treba kaj razčistiti. A potem, ko se je ta pripomba leta kuhala v mojih možganih, sem se odločil, da poskusim spoznati svoje starše. Vsako nedeljo, če sem le mogel, sem ju peljal na kosilo in ju spodbujal h govorjenju. Moj oče je bil siten in ponavadi, ko je moja mati kaj rekla, ji je nasprotoval; nato mu je ona nasprotovala; in kmalu je pogovor razpadel v tišino, ko se je moja mati bala spregovoriti, oče pa je bil jezen. To se je dogajalo vrsto let in nazadnje sem prišel na idejo, da ju peljem ven ločeno. Posledica tega je bilo pripovedovanje čudovitih zgodb, ki so bile zanimive le zame in za mojo sestro Melindo. Končno so lahko prišli na dan materini spomini brez strahu pred očetovim izbruhom, in oče je lahko ostal miren med pripovedovanjem svojih zgodb brez materine prisotnosti, za katero se je zdelo, da ga večinoma spravlja v nejevoljo. Nekje v tem času mi je sestra povedala, da bi se rada zavestno potrudila »spoznati svojega brata«. To sem ravnodušno sprejel, a ko sva si začela izmenjavati zgodbe, sem ugotovil, da naju združuje pogled na čudaški družinski portret. Do takrat sva se redko videvala. Sestra je bila štiri leta starejša, kar je pomenilo, da sva bila kot otroka vedno v različnih šolah in se čez dan nisva nikoli videla. V zgodnjih osemdesetih letih je oče začel doživljati srčne infarkte (tri) in napade (mnoge) in s sestro sva se začela vse več srečevati. Trajalo je petintrideset let, da sem doumel, da vsi bratje in sestre, ki jih ločijo štiri leta, niso nujno nekomunikativni. Nato je oče dobil četverni bypass. Spomnim se, kako sva bila na enem izmed nedeljskih kosil v restavraciji, ko je v eni roki držal jedilni list, v drugi pa na novo predpisani seznam dietnih omejitev. Pogledoval je med običajno ponudbo restavracije na levi in zdravimi predlogi na desni, pogledal natakarja in resignirano rekel: »Oh, vzel bom fettuccine Alfredo.« naša rutina je bila, da sta me po skupnem kosilu oče in mati, zdaj v njunih osemdesetih letih, spremila do avta. mater sem poljubil na lice, z očetom sva si pomahala ali okorno rekla nasvidenje. A nekoč sva se objela in oče je s komaj slišnim glasom zašepetal: »Rad te imam.« To je bilo prvič, da so bile med nama izgovorjene te besede. Ponovil sem frazo na isti nerodni, polomljeni način. Nekaj dni kasneje sem mu napisal pismo, ki se je začelo: »Slišal sem, kaj si rekel…« A bolj ko je moj oče bolehal, bolj je bil razdražljiv. Imel je nerazumne zahteve, kot je bila tista, ko je ob treh zjutraj zbudil bolniško sestro, ki je bila ves čas ob njem in zahteval, da ga pelje naokrog. Postal je tudi srce trgajoče čustven. Zgodilo se je, da je bil sredi zgodbe in se je začel smejati, kar je potem sprožilo nenadne solze in ni mogel več nadaljevati. Ti bridki trenutki so postajali vse pogostejši. Včasih so se njegove oči brez razloga napolnile s solzami in se je sklonil, da bi skril obraz. Prepričali smo ga, da mora obiskati psihiatra, čeprav se terapija ni skladala z njegovo definicijo moškosti – oblikovano v Teksasu, v času depresije. Terapevt je bil nezrel možakar, ki je šele pred kratkim diplomi8ral. Z očetom sva šla nekoč skupaj na obisk in sva v uri, nabiti s čustvi, spregovorila o nekaterih rečeh, in še vedno obžalujem, koliko sva povedala pred tistim tujcem. Moja mati, prav tako rojena v Teksasu, kjer jo je vzgojila strogo baptistična mati – nič plesa, nič igranja kart – je bila naročena pri psihiatru v upanju, da bo to osvetlilo njun odnos. Čakal sem zunaj in ko se je pojavila, sem rekel: »Kako je bilo?« Rekla je: »Nič slabega nisem rekla.« |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Miska on 25.07.2002 at 14:11:16 V mojih mladih letih je oče trmoglavo nasprotoval in kritiziral vse, kar je bilo novega, od rokenrola do hipijevstva (kako je imel prav!), a ko se je staral, sem v njem začutil pripravljenost poskusiti nove reči, četudi je vse do konca zavračal omlete z beljakom in zeleno solato. Nekoč je bolniški strežnik privlekel na plano vrečko trave in ker sem slišal o njegovi analgetski koristnosti za rakave bolnike, sem očetu predlagal, naj jo poskusi – kar je rade volje tudi storil. Pokadil jih je več. Na koncu so mu oči posteklenele in njegova noga se je nehala tresti. Z razširjenimi zenicami je gledal po sobi in rekel: »Ničesar ne čutim.« O tem, kdaj se bliža konec, mora obstajati instinkt in nekega majskega dne 1997 smo se vsi zbrali v hiši mojih staršev v Orange Countyju, Kalifornija. Vstopil sem v hišo. v kateri sta živela petintrideset let in sestra, ki je jokala, je rekla: »Poslavlja se od vseh.« Sestra iz hospica je rekla: »To je takrat, ko se vse zgodi.« Nisem vedel, kaj misli, a sem kmalu spoznal. Vstopil sem v spalnico, kjer je ležal; njegov um je bil bister, a telo je začelo odpovedovati. Rekel je, skorajda vedro: »Zdaj sem pripravljen.« Spoznal sem, da je bil njegov vse bolj intenzivni bes zadnjih let usmerjen proti smrti in zdaj je njegovo upiranje popuščalo. Stal sem na koncu postelje in dolgo sva si gledala v oči, ne da bi umaknil pogled. Nazadnje je rekel: »Naredil si vse, kar sem jaz hotel napraviti.« Rekel sem: »To sem naredil zaradi tebe.« To je bilo res. Ko gledam nazaj, sem prepričan, da sva imela različni razlagi, kaj sem s tem mislil. Sedel sem na rob postelje. Med nama je nastopila še ena tišina. Nato je rekel: »Želim si, da bi lahko jokal, želim si, da bi lahko jokal.« Sprva sem to vzel kot komentar njegovega trpljenja, a večno bom hvaležen, da sem vztrajal: »Zaradi česa hočeš jokati?« sem naposled vprašal. »Zaradi vse ljubezni, ki sem jo prejel in je nisem mogel vračati.« To skrivnost, to željo ljubiti svojo družino, je vse svoje življenje skrival pred menoj in mojo materjo. Kot da smo zaradi napačnega koraka na začetku za vedno ostali na različnih poteh. Zdaj, dva dni pred njegovo smrtjo, so se najini koraki spet uskladili in lahko sva se pogovarjala. O najinem odnosu včasih razmišljam grafično, kot o zvončastem loku. V mojem ranem otroštvu sva si bila povsem blizu. Nato se je razkorak razširil, da se je prilagodil najinim razlikam in brezbrižnosti. V zadnjih dneh njegovega življenja sva si spet prišla povsem blizu. Smrt mojega očeta ima tisoč koncev. Še vedno vpijam njena sporočila in pomene. Smrti je odvzel morbidnost in jo napravil otipljivo in čustveno. Na neki način me je pripravil na mojo lastno smrt. Pokazal mi je odgovornost živih do umirajočih. A najtrajnejšo misel je izrazila moja sestra. Po tistem mi je povedala, da se je iz vsega nekaj naučila. Vprašal sem jo, česa. Rekla je: »Nihče ne bi smel umreti sam.« Steve Martin, igralec in pisatelj New Yorker, New York |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by sirena on 30.07.2002 at 14:17:32 ::)Kolikšna stvar - biti ljubljen! Koliko večja pa ljubiti! Ljubezen ne vlada, zato pa vzgaja in je več. In tudi če je (na videz) "nesrečna" in "pogubna", je posebno darilo v življenju... Kdor ljubi, ne sme govoriti o žrtvi. Je pa kot vojna, začneš kadar hočeš in nehaš kadar moreš! Ahh, ta ljubezen, kjer se vseli, se pamet izseli... |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 01.08.2002 at 12:56:15 ...in dalje...<Prava ljubezen, resnična ljubezen, neprava ljubezen in lažna ljubezen...>Kaj vem...potem je to isto, kot razmišljanje:< Kdo pa so pravi in nepravi ljudje?> Kakor se vzame. Različni kriteriji in več različnih razmišljanj v nedogled...Me zanima samo nekaj. Kdo postavlja kriterije za vse to, kaj je pravo in kaj ne? Za nekoga je prava ljubezen čisto nekaj drugega, kot za nekoga drugega. Različni smo si tako po zunanjosti, kaj šele po čustvovanjih. Če nekomu povem moje mnenj, ima tako mnenje lahko še milijon ljudi na svetu. Če pa mu to povem s svojimi čustvi, če mu opišem, kaj pri tem jaz čutim, šele potem bom to JAZ in nihče DRUG. Samo po tem bom različna od drugih, enkratna in neponovljiva. Šele po čustvih bom JAZ jaz. Nekoga lahko spoznam v svoji biti samo na ta način. In kako naj vem, kaj je potem pravo in kaj ne? Mar me ne ravno čustva zavajajo v strasti in skušnjave...?? In katera ljubezen je potem prava? Taka, ki človeka osrečuje in osvobaja, ne pa žalosti in zasužnji? Lahko preberemo na tisoče knjig, pa se tega ne bomo znali naučiti. Kaj ti pomagajo razne filozofske razprave o pravi ljubezni, če pa le te nikoli ne najdemo...in razmišljati ali je naša ljubezen prava ali ni... je popolna zbuga našega časa. Človek spozna ljubezen le po sreči, ki jo v njej najde. Ta je tista, ki nam vedno da čutiti, kdaj je ljubezen prava in kdaj ni. Še nasveti drugih so tu ničevi. lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 01.08.2002 at 14:44:38 Hm, ja in iz podobnega(gledam samo na tisto, da lahko vsak po svoje pojmuje ljubezen), lahko sklepam, da je prava ljubezen(ali obojestranska), tista ljubezen, ko se najdeta dva, ki gledata ali čutita zadevo na enak način. In ker na enak ne moramo(razlike), potem ni prave ljubezni, vsaj ne obojestranske. Zato smo zopet pri sprejemanju. Hmmmm LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Amstel on 01.08.2002 at 14:57:16 Thot wrote on 01.08.2002 at 14:44:38:
Hm.. dvomim, da je to ljubezen.. čutiti na enak način.. Al kaj? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 01.08.2002 at 15:05:14 Čutiti enako eden do drugega, ja, kot si vsi ponavadi predstavljajo ljubezen v vezi. In ker smo različni tega ne more bit. Logično razmišljam, nič drugega. Lp T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by herby on 02.08.2002 at 10:19:26 Alja! Vsaka ljubezen je prava. Še več: vsaka ljubezen je popolna; v tem trenutku. In enkrat sem na tem forumu že napisal, pa bom še enkrat: ljudje se do nas obnašajo popolno. Ko to dojameš, sprejmeš odgovornost za svoje (čustveno) stanje in si drugim lahko samo hvaležn, da so tukaj in ti to kažejo. In če si hvaležen lahko rečem, da ljubiš. Čisto praktično pa zame predstavlja prava ljubezen (torej prava partnerka) to da energija teče med nama. Da energija teče na ta način, da se obema poviša nivo energije. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 02.08.2002 at 17:42:11 8) hmmm a si morda pomislila da ti ne vrača čustev zato, ker morda zamenjuje besedico LJUBEZEN in SEX ??? žal je to pogost pojav v današnjem svetu, verjemi da dobro vem o čem govorim... te silijo in silijo in vrtajo zakaj se ne zaljubiš, kdaj se nameravaš zaljubit in ali se boš zaljubil v to dotično osebo... potem pa si misliš da bo morda drugače, pa se imaš lepo, romantičen večer v dvoje, dolga strastna predigra in vrhunec... naslednji dan ??? ZGINE ! samo zamenjal je besedici LJUBEZEN in SEX ! |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 05.08.2002 at 09:27:53 A ne pomeni ljubiti gledati v isto smer in ne drug drugega? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 05.08.2002 at 11:20:46 hmmm.... če samo gledam v isto smer z neko osebo, potem bo ta oseba najverjetneje moj prijatelj, če pa bom gledal v isto smer z to osebo in še njega, potem pa bo verjetno več kot moj prijatelj, potem bo moj ljubimec... :D a ni v tem štos ? biti prijatelj in več ? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 05.08.2002 at 12:08:56 Ma ne me zdej za besedo drzat, ker ta trditev gledanja v isto smer najbrz izhaja se iz casov, ko so sexal samo po pasje.. tko da... hehe... ;D Drgac se pa strinjam s tabo. Ena definicija je taka, da je sex v odnosu samo pikca na "i". Torej, najprej prijateljstvo in nato sele sex. Ce ni pikce je pol "l", ce ni l-ja, je samo pikca. Ce je pikca pred l-jem, pol to ni vec "i", ampak klicaj "!". To pa ves, da je znak za opozorilo, ane? ;) Pa ne me zdej zmerjat, ker jest se vecinoma nisem glih drzal te trditve in sem sprobal vse mozne oznake. :) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 06.08.2002 at 15:19:30 Vidva sta vse zmešala...Vsakdo ve, da so čustva kot igrača jojo, enkrat navzgor, drugič navzdol, odvisna od tako nestanovitnih stvari, kakor so zračni tlak in deževno ali sončno vreme, lunine mene ali to, da smo zjutraj ustali z levo nogo. Čustva so muhasta in ljudje, ki istijo ljubezen s čustvi, postanejo muhasti ljubimci...Francoski pisatelj Antole France je nekoč zapisal:<...v ljubezni so prijetni samo začetki...> Prav zato vedno znova začenjamo, se vedno znova zaljubljamo. Če ljubezen istimo s čustvi, vse življenje iščemo <tisto staro čustvo>, ki ga vsi poveličujejo do nebes... Ljubezensko privlačnost navadno doživimo ob zelo močnih čustvih. In ne morem-razen če bi bila kakšen angel ali mazohist-imeti tvojega zadovoljstva, varnosti za enake svojim, če nimam podpore ljubezenskih čustev do tebe. Mladostno ljubezen čas zlošči v dragocenejšo zrelo ljubezen, nastopijo obojestranska čustva in sreča. Vsak odnos ima mnogo ravni. Isto je s spolno ali drugo obliko ljubezni. Nekateri me lahko samo organsko privlačijo, pa jih zato še ne ljubim. Nekje v tem vesolju je morda nekdo, ki bi bil zame ravno pravšnji, kakor po meri vsem mojim posebnim nagnenjem, toda takega človeka morda v svetu ni neposredno okrog mene, v svetu iz katerega moram odbrati tiste, ki jim hočem podariti ljubezen. Časovna omejitev ljubezni pa je eden od pogojev, ki jih lahko dodamo svoji zavezanosti nekomu. Zakaj gre toliko ljudi narazen? Ker mine ljubezen, ali ker je nekdo prelomil zaobljubo zavezanosti? Prispodoba je nek film, ki se ga spominjam. Film <Metulji so svobodni> prikaže plitvo, vihravo lepotičko - odlično jo igra Goldie Hawn-, ko zbeži od svojega slepega ljubimca. Svoj beg pojasni:<ker si slep! Pohabljen si!> v najbolj poglobljenem trenutku filma mladi mož odgovori:<Ne, nisem pohablen. Res da ne vidim, a nisem pohabljen! Ti si pohabljena, ker se ne moreš nikomur zavezati. Ne moreš pripadati, ker ne znaš!> lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 06.08.2002 at 21:40:40 o šit sem vedo da neom najdo ljubezni svojega življenja.... ADIJOS kruti svet odhajam v globine morja :((( hehe angel a ti to resno ? kaj pa ti misliš o celi zadevi ? pa prosim brez citatov... a na koncu sta dva skupaj samo zaradi NAVAJENOSTI ? ali morda zgolj zato da nista OSAMLJENA ? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 07.08.2002 at 10:42:44 Ne, ne...ni ti treba v nobene globine morja...lepo te prosim. Človek se mora poglobiti samo malce vase...pa so vsa vprašanja sveta...razrešena. Ajsi, si reku brez citatov! Tili so moji, kaj morem, sem bolj umetniška duša... Delfin, sem ti že napisala, da pomeni delfin v Grški mitologiji SREČO. Ne vem zakaj si si izbral tak nik, tudi ni to tako zelo pomembno, sej jaz tud nisem angel, ceprav imam tak nik. Navdih sem dobila cisto drugje, enemu parfumu, ki ful lepo disi, se tko rece. Pa tudi to ni omembe vredno. Nisem jasnovidec, ampak tebe caka sreca. Prepricana sem v to, dosti sem potovala pa Grciji pa vem, da delfini res prinasajo sreco. Ni ravno pravi izraz, da vem...mislim si tako. Ljubezen je že sama po sebi ena velika sreča, saj nas ravno to čustvo najbolj osrečuje. Vsaj una prava, začetki prve zaljubljenosti pa nas spremenijo, postanemo dobri in srčeni. Saj poznaš ta občutek. Objeli bi cel svet, da o ljubljeni osebi ne pišem, bo zvenelo prežvečeno. Ustrajati v ljubezni, pa je naporno delo. Pišem delo, ker človek se mora bolj razdajat, kot pa prejemat ljubezen. Mene osrečuje že to, da sem ljudem v veselje, da pa jih osrečujem je moja največja sreča. Težko pa se je zavezati. Mi je všeč, da ljudje pripadajo eden drugemu, zavežejo se s tem. Moti me pa nekaj, pa me zanima tvoje mnenje. Ne verjamem v večno ljubezen, vse preveč poznam primerov ločitev, razhajanj in osamljenih ranjenih duš. Moti me, da so nekateri sposobni metati pesek sami sebi v oči. Zakaj se sploh poroče, če vedo že v naprej, da so se zavezali s tem...do konca...do groba? Me moti že uni stavek, ki ga izreče mašnik, ko dva cerkveno poroči:<Dokler vaju smrt ne loči...> Kar zmrazi me ob tem. Ne rečem, se zgodi tudi enim, da ostanejo skupaj celo življenje. Redki so. Samo zakaj storijo tako zavezo ljudje, ko pa že v naprej vedo, da je to nemogoče? Veš? Pa še nekaj. Ljudje se preprosto ne zavedajo, da v ljubezni njihove odločitve in dejanja ne smejo NIKOLI na kakršen koli način onemogočiti svobode in odločitev drugega bitja. Jaz moram biti jaz in ti ponuditi svoj dar, toda hkrati moram pustiti, da si TI - svoboden, da moj dar sprejmeš ali odkloniš. To je morda najtežja pot, po kateri mora hoditi resnična ljubezen: da sem JAZ- jaz in ti ponujam svoja spoznaja, vendar nikoli zato ne izsiljejem, ne zahtevam vračila- S tem, ko te ljubim, sem zavezan izpolniti tvoje potrebe. In tu je težava. Potrebe se ves čas spreminjajo. Če te ljubim, moram nenehno brati svoje potrebe, te opazovati z očmi ljubezni. Takšno vživljajoče se poslušanje in gledanje je ednen najglobljih izivov ljubezni. Ni lahko v vsakem trenutku vedeti, kdo si in kaj morda pričakuješ od mene. Druga težava pa je, da sem JAZ jaz in ne TI. Ne moreva biti ista. Lahko ti povem resnico, ki je ne želiš slišati ali ostanem ob tebi celo tedaj, ko mi v jezi praviš, naj odidem, ali pa spet načnem nedokončan pogovor, ki je tebi zoprn... Lahko storim vse po svoje, prav ali napak, ostaja edino dejstvo, da sem storila vse, kar sem storila, ker te imam rada. To je tista veličina ljubezni, ki jo ljudje ne znajo ali pa nočejo razumeti. lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Robi on 07.08.2002 at 10:55:34 Quote:
Zakaj si ljubezen prenesla na "nizki" (egoističen) nivo ? Zakaj si lastiš ljubezen ? Če na ljubezern gledaš s takega vidika, ne moreš čutiti nekaj globljega in tistega, kar ti ljubezen lahko nudi. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 07.08.2002 at 11:36:18 Napaka Robi! Nič si ne lastim ljubezeni, samo o njej največ pišem; daleč od tega, da sem jo prenesla na kak <niski> nivo. Si ti res vse prebral? Pa še nekaj...kako pa veš, kako jaz čutim, če me niti poznaš ne? No napiši mi, me zanima! Mar ni naslov tem: <osebna razmišljanja>? lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 07.08.2002 at 14:33:34 angel strinjam se s tabo... spreminjanja in kompromisi navsezadnje uničijo prvotno strast in čar ljubezni... večina ljudi pravi da se nasprotja privlačijo... že možno ampak kako boš živel z nekom ki ti je popolnoma drugačen ? in ne najdeš skupnih točk... NEMOGOČE... po drugi strani pa kako biti z nekom ki ti je tako zelo podoben ? DOLGČAS... ljubezen naj bi bila neegoistična, pravzaprav se mi je vedno zdela prikupna otroška ljubezen... :D brezpogojna, neomadeževana, čista... morda je to edina ljubezen ki lahko traje večno... vsaj moje mnenje... če bi ljudje ljubili tako kot otroci, brez predsodkov, brez kompromisov, potem bi morda ljubili večno ? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 07.08.2002 at 14:41:19 ahja angel...sicer pa kaj mi pomeni slikca ? hehe enostavno sem ful morski tip... v vodi, morju se počutim božansko... če bi imel možnost bi se takoj preselil na primorsko... enostavno ni lepšega kot da gledam neskončno modrino in morje... ko sem živel pred petimi leti na primorskem je bilo enostavno idealno... kot da bi črpal energijo iz morja... in kadar sem bil čisto na dnu, sem šel in se sprehajal ob morju... ne vem morje je kot eliksir za mojo dušo... zatorej delfin... |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 07.08.2002 at 14:52:32 Tako kot otroci...imaš prav. Otroci so očarljiva bitja, ki znajo nekaj, kar smo mi odrasli žal pozabili...znajo uživati sedanjost. Neobremenjeni so s preteklostjo in ne zanima jih prihodnost. Vsak človek, bi ne smel nikoli pozabiti otroka globoko v sebi...in nikoli bi ne smeli zatajiti slutenj...Otroci imajo nek šesti čut, ki jih vodi...ne vedo zakaj, pa vendar obvladajo človekovo psihologijo bolje kot mi odrasli marsikdaj. Lep dan! Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 07.08.2002 at 15:06:08 Morje...neskončno skrivnostno morje...mistično in lepo. Mika tudi mene, če napišem odkrito in zavidam ljudem, ki žive v njegovi bližini. Drugačni so, kot mi. Imajo temparament, ki ni primerljiv z našim izpod osrčja Alp. Morje je podobno nebu, neskončno je in nerazumljivo. Bi kar pisala o tem, pa se bo bralo preveč pocukrano...veš Delfin, včasih ni pametno nositi čustva in najglobje občutke razkrite na ekran...se bojim, da bi jih nekateri napačno razumeli... Je pa vseeno lepo brati, kaj nekatere osrečuje... Lep dan! Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 08.08.2002 at 11:53:53 napačno razumeli ? že mogoče sicer pa... nihče ne bo izvedel od mene nič več kot to kar bom pripravljen sam razkriti :) in če bodo razumeli narobe bodo pač razumeli narobe, če pa bodo želeli izvedeti kar sem mislil pa me bodo itak vprašali a ne ? :)) mmm sicer pa sem marsikdaj že slišal da napačno uporabljam besede... morda bi se bolje izrazil skozi sliko ali kipec :))) hmmm bom razmislil... |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 08.08.2002 at 17:35:05 No sedaj se pa midva nisva razumela... Ti besede napišeš čisto prav...samo ljudje si jih različno razlagamo. To je vedno tako. Ne obstoji samo belo in črno...za nekatere obstoji še več odtenkov sivine...razumeš? Hotela sem ti povedati, da ko človek izdaja svoja čustva vedno tvega...me bodo ljudje razumeli ali ne? Jaz te. Všeč mi je celo to, kar si napisal...da ne boš izdal tistega, kar ne želiš, da bi drugi vedeli. Zelo modro. Drugače pa so pisarije odkrivanje tančic...več kot pišeš, bolj se odkrivaš... Povem ti, ni fino stati gol pred vsemi...Vem! lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 08.08.2002 at 22:44:02 hehe to pa nedvomno...kdo pa rad stoji gol pred ljudmi :)) jaz zagotovo ne... čeprav se mi vedno poraja vprašanje TOLE JE MALCE OFF-TOPIC.... zakaj je pred žensko tako težko stati gol ? a veš če imam tipa ali žensko pred katerima bi moral biti gol....bi mi pred žensko bilo bolj neugodno... ženske ponavadi nimate teh težav ali pač ??? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Blisk on 09.08.2002 at 12:33:26 Bila je nekoč prava ljubezen, pa se je končala kr hitro. Pa je bila še ena prava ljubezen in se je zopet končala, pa nato še ena.......... Dons pa prave ljubezni ni več, ampak samo še všeč si mi.....všeč sem ti........dam.....daš! |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 09.08.2002 at 12:52:21 Blisk1 wrote on 09.08.2002 at 12:33:26:
DAM ? DAŠ ? kaj pa ? a misliš da je ljubezen postala izmenjava dobrin ali izmenjava uslug al kaj ? strel mimo... ljubezen obstaja... ampak samo še redko :) ni je nemogoče najti ... ampak težko |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Blisk on 09.08.2002 at 12:59:32 Ja Delfin saj to je to, dam...daš. Dam ji ljubezen, pričakujem nazaj ljubezen, če ni tko, adijo. Ok, da se ne bo kdo obesil na to, so tolerance. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 09.08.2002 at 22:43:20 saj a ni ravno v tem problem ??? LJUBIL TE BOM ČE BOŠ TI TEBE ? a misliš da se ne bi ravno iz tvoje brezpogojne ljubezni razvila ljubezen iz nasprotne smeri ? a ne bi smela biti ljubezen prezpogojna ??? morda bi bilo potem malce več ljubezni kot pa je je sedaj... če bi vsi ljubili brezpogojno ? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 12.08.2002 at 09:12:21 DolpHiN wrote on 09.08.2002 at 22:43:20:
Ja fajn bi blo.. sam pol se lahko nardi, da zacnem jest brezpogojno ljubit tvojo zeno. Kaj pa pol? ;) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Blisk on 12.08.2002 at 10:23:06 Ja Delfin, verjel sem v to brezpogojno ljubezen in oh in sploh in bla bla bla. In kaj se je zgodilo, vsaka ženska mi je pobegnila, ker sem jo enostavno zadušil z preveč ljubezni, ja mal se hecno sliši, bom drugač povedal, ljubil sem brezpogojno, se pravi nisem v zameno za to nič pričakval in dobu sem čevelj. Jebeš to, bejbi, če me maš rada te mam rad, če ne adijo. Ne grem se več take Hollywod romance, ki obstaja samo v filmih, realnost je drugačna. Ženske hočejo nekaj drugega! |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Robi on 12.08.2002 at 10:30:44 Kako lahko s svojim umom, ki je ena sama pogojenost, verjameš v brezpogojno ljubezen ??? ??? Potem pa ni čudno, da smo razočarani, saj se zgodi vse drugo, samo tisto ne, kar smo želeli ali verjeli. Zato je treba najprej razumeti sebe in se zavedati kdo "sem" . |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Robi on 12.08.2002 at 10:33:07 Quote:
Torej ? Quote:
Berem med besedami. Besede so besede. :) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 12.08.2002 at 10:34:39 Robi točno tako. Samo nekateri pač ne znajo spremeniti pogleda. Ne znajo ali nočejo? LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 12.08.2002 at 12:47:12 Bom odgovorila Thot-u in Robiju. Ne vem Robi, kaj misliš s tem, da bereš med vrsticami, pa tudi to ni bistvenega pomena. Saj jaz tudi ne morem vsega prebrati. Res je, da ljudje raje razglabljamo o stvareh, kot pa, da bi to v resnici počeli. Prava ljubezen je za vsakogar nekaj drugega, ker smo si ravno po čustvih najbolj različni. Tudi jaz osebno pisem samo o tem, kakšna naj bi prava ljubezen bila, čeprav z leti ugotavljam skoz bolj, da jo mogoče nisem...ali pa ne bom nikoli doživela...Tole NE BOM, je relativno, ker nisem jasnovidec, pa tudi ne morem vedeti. Zame je vseeno teoretično gledano prava tista ljubezen, ki človeka osrečuje in navdaja z nepopisno voljo do življenja in predajanja. Ko postanem JAZ TI in obratno. V življenju pa pravila ni, še stvari v katere absolutno verjamemo in za katere bi pripravljeni storiti vse...se spreobrnejo v eno veliko bedo in razočaranje...včasih zadostuje samo ščepec soli več, pa se lahko odlična juha spremeni v majonezo...Poznam to. V iskanju prave ljubezni smo ljudje prav hecni. Hrepenimo po nemogočem, nedosegljivem, pa nečem, kar bi bilo polpolno...tega pa žal ni. Pripravljeni smo verjeti tudi nemogoče... Ne vem, ker ne poznam nobenega primera popolne ljubezni. Tisto kar bereš v knjigah so le odsev človekovih hrepenej in želja...resnica pa... lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 12.08.2002 at 15:56:00 Zato je treba najprej razumeti sebe in se zavedati kdo "sem" . Angel moj stavek se je nanašal na ta stavek, in ne pod tisti drugi post Robija, je pač tako priletelo. Ti ne verjameš, v pravo ljubezen, jaz ja. Meni samo ni jasno, kaj je potem vredno živeti? Ne vem, če.... LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 12.08.2002 at 16:20:29 Jaz sebe čisto dobro poznam in razumem, samo kaj, ko me drugi ne. Thot, ti kar zavidam, da verjameš v pravo ljubezen. Saj jaz tudi verjamem vanjo, samo doživela jo še očitno nisem. Una iz knjig je samo požljiva želja pisalcev. No, mogoče so jo tudi doživeli, pa v knjigi obujajo spomine nanjo. Umetnost življenja je jemati stvari in dogodke take kot so. Ljudje si preradi ustvarjamo iluzije v svojih glavah, potem pa razočarani spoznamo, da so res samo iluzije. Želeti nekaj, po tem hrepeneti je pa gonilna stvar v našem življenju. Mene to oživlja in spravlja iz otopelosti. Prava ljubezen, ki je brezpogojna, osrečujoča in tako opevana...v vsej književnosti, glasbi in umetnosti naj pa ostane tam kjer je. Misliš, da bi na primer Prešeren še zdihoval po Juliji, če bi mu ona enostavno legla v posteljo? Mislim, da ne...ravno zato, ker je bila tako nedosegljiva, se mu je zdela popolna... Mam prav? lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 12.08.2002 at 16:30:44 Uf ja, Prešeren, nedosegljivost, prepovedan sadež.... Vse isti šmoren. Ljubezen iz knjig-ne, ni to kar iščem. TAkih ljubezni si želijo osebe ki niso zrele, če mene vprašaš. Romeo in Julija-ja točno, mladoletnika, Prešeren, zapit, pa lahko bi še naštevala, pa nima smisla. Veš kako so mi take ljubezni smešne. Zame. če hočem da je ljubezen prava, mora biti obojestranska, drugače je samo neka želja. Zato nimam problemov s tem Če mi je ženska všeč, pa če ona ni zainteresirana, potem to ni to. Jaz imam rad pravljico. Tam nihče ne žaluje za ljubeznijo, ker ni žalostna. Ker sta osebi za skupaj, in potem sta živela srečno do konca svojih dni... In brez pričakovanja. Samo pustim času čas. In kdaj bom nehal verjeti? Takrat ko bom umrl. Ker tudi če pride zadnjo minuto, potem je vredno živeti. Ljubezen v knjigah? He. Umetnost, pha. Povej mi nekaj, če misliš da so umetniki vedeli kaj je ljubezen, zakaj so bili potem vsi(več ali manj) zafrustrirani in bogi? Zakaj misliš da so stvari ki so zapisane, sploh pomembne. Tudi ti bi lahko pisala marsikaj, samo malo se organiziraš, napišeš nekaj, spoznaš založnika ali dva, pa se kaj zmeniš, in imaš knjigo. Mislim, da je več v besedi kot pa v knjigi. Lp T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 12.08.2002 at 16:55:05 Umetniki...zafrustrirani in bogi...ja, sej ravno zato pa so umetniki...njihovo nadarjenost samo krepijo nedosegljive želje in hrepenenja...Nedosegljivost? Saj ni važen objek ali ime. Naj bo Julija ali pa Lara...kovali so jih v zvezde, kot popolna brezmadežna ženska bitja; opevali so njihovvo lepoto tja do nebes in še čez...Pa misliš, da so bila res tako popolna, brezmadežna bitja...ali so bile samo namišljene osebe v njihovih glavah. Vidiš Thot, zato sem ti napisala prav banalno-<Bi Prešeren še zdihoval po Juliji, če bi mu legla v postejo? Zakaj pa ni zdihoval po uni bogi ženski, s katero je imel nezakonske otroke?> Simple. Objekt poželjivosti in popolnosti je lahko samo nekdo, ki ti ni dosegljiv. Si se kdaj platonsko zaljubil? Jaz sem se...prava beda. Zguba časa. Le kaj mi pomaga hrepenenje, če pa ni utehe? Jalovo je. Umetnost življenja je verjeti v nekaj popolnega. Mene lahko prepričujejo v knjigah in prekrasni umetnosti o popolni in enkratni ljubezni, verjela pa ne bom, dokler tega sama ne doživim. Besede lahko sedaj obračava podolgem in počez...do istega bova prišla. Sanjati je lepo, živeti brez sanj-muka. Preobračati besede sem in tja...ma, ne vem, mogoče se jih da, samo zato še ne morem napisat knjige. Prej bi lažje pisala pravljice za otroke. Uni bi mi mogoče še verjeli... Odgovori no! <Bi po tvojem Prešeren še zdihoval po Juliji, če bi mu legla v postejo- s taprve?> lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 12.08.2002 at 17:04:07 Odgovor- prešeren, ne vem, samo koliko mi je znana umetniška srenja-7 let igre v Teatru in ob tem druženje ter življenje z njimi, mi je dalo vedeti, da so same sirote jerice. Nič hudega se jim v življenju ne zgodi, zato pa si poišejo nekaj, kar kao boli, res je kao. Kako vem da je kao. Ko sem igral sem tudi pisal, prozo in poezijo. In takrat sem imel svojo muzo-in trpel sem in oh in sploh. Dokler me ni nekega dne zbudilo: Kaj koji kurac se pa jaz grem, pa saj ta ženska sploh ni oh in sploh. In po tem ko sem odprl oči sem nehal pisat in igrat, zanimivo samo tako je. ZAkaj pravijo da lahko živijo samo med svojimi in jih svet ne razume? Ker se smilijo samo sebi. Ali bi Prešeren bil še z njo? Verjetno da ne. Ker pa govorimo o nas, ti povem da pa jaz bi, ker ne verjamem v ljubezen na prvi pogled in ne verjamem v platonsko ljubezen, verjel sem ko sem bil še mlajši. Sedaj pa vem, da je to metanje peska v oči in izguba predragocenega časa. LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 12.08.2002 at 17:41:32 Mal sem te zjezila, imam občutek... Vidiš, platonska ljubezen je popolna. Človek se zaljubi v neko projecirano osebo, v tako kakšno si želi, da bi ta oseba bila. Nezrela ljubezen je to. Dogaja se najstnikom, vsaj v veliki večini. Za pravo ljubezen pa mora človek žrtvovati tisto prvotno zaljubljenost v kateri ne vidi nobenih napak ljubljene za resničnost. Da je njegova ljubljena oseba tudi človek z napakami, muhavostjo, trmoglavostjo, lažnjivostjo, da je nepopolna...Ni isto zbuditi se zjutraj ob ljubljeni osebi, ko je gola pred tvojimi očmi...ali pa zdihovati po njej vse dneve, ko se šopirjeno mota okrog tebe vsa poželjiva... In z leti...una zaljubljenost in čar strasti...pa kar mine in gre nekam u franže. Se zato ljudje tako radi nanovo zaljubljajo? So res zanimivi samo začetki? Naj napletem dalje. Poznam ljudi, ki so prav zasvojeni z ljubeznijo. Bolje rečeno vedno iščejo nekaj novega...letajo od cveta na cvet v upanju, da jo bodo našli. Se mi smilijo, pa vendar jih hkrati občudujem. Od kod jim po mnogih razočaranjih sploh še želja po novem iskanju? In-med umetniki je največ takih brezupnih primerov. Iščejo nove navdihe... |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 12.08.2002 at 17:54:08 Platonska ljubezen prava? Ok če tako praviš, meni ni. Vsakomu svoje. Iskati ljubezen človeka-to je tisto. Iskati osebo ki ti lahko nekaj nudi in da ji ti lahko nekaj vračaš. Ne poudarjam kot si opazila nikjer izgled, ker mi je pač samoumeven.ZAkaj? Če lahko skrbim jaz za sebe, verjetno lahko vsak. No toliko od mene. Lp T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 12.08.2002 at 20:04:33 Se strinjam...razen v eni malenkosti. Napisala sem, da je platonska ljubezen zame POPOLNA-ne PRAVA. lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Blisk on 12.08.2002 at 22:28:16 OK THOT 1 question for you? Kaj pa je zate prava ljubezen?? To me pa res zanima! |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Amstel on 12.08.2002 at 23:33:47 Angel wrote on 07.08.2002 at 15:06:08:
;D ;D 8) ;D :P ::) ;) 8) :P ;D ;D ::) :P :P off topic |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 13.08.2002 at 07:41:02 Vem Amstel...zaneslo me je. Nihče ni popolen... In kakšno je tvoje mišlenje? Verjameš v popolno ljubezen al ne? Mi izdaš skrivnost...Si jo že doživela ali mogoče še čakaš na njo? Ženske bi bile rade perfecionistke...tudi v ljubezni. Mam prav Amstel? lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 13.08.2002 at 13:05:04 Ja Blisk ni problema ;D Prava ljubezen je svoboda. Me razumeš? Ko imaš človeka, ki ti je vizuelno seveda privlačen, kar pa čez čas vseeno izgine, a ne popolno-srečen človek ostane lep tudi do pozne starosti..., in te sprejme takega kot si in je ob tebi tudi ona prava celotna oseba, brez spletk, prez poniževanj, brez podkupovanj, je preprosto takšna kot je in tebi ugajajoča. Prava ljubezen je svobodna. KAko svobodna? Osebno svobodna. Ko nimaš tistega občutka, da moraš nekaj storiti, da ne bo tišine, ko se stisneš k njej in veš, ad si se stisnil ti, da te ima nekdo rad, takega kot si, z vsemi tvojimi napakami in vzorci, ko se končno sprostiš. Težko je napisati, samo toliko za vzorec. LP T. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 13.08.2002 at 13:11:40 Ze skos sem hotu neki napisat pa zmeri pozabim... no zdej se je sistem spet postavil in tole mi je nek iz enga arhiva privrelo na dan. Tako za vse zadevice, kot tudi za pravo ljubezen med dvema osebkoma je treba vedet nekaj. Moski nikoli ne odrastemo, ker smo vedno v fazi odrascanja. Zenske se ne starajo, temvec se medijo. Cas je najboljsi zdravnik, vendar je pogrnil na izpitu za lepotno kirurgijo, torej je treba vedet, da je lepota minljiva in da od vsega vec ali manj ostane le karakter. Sem zabluzil? No, vseeno, mal off topica se nikol ni skodovalo, ane?. :) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Amstel on 14.08.2002 at 13:23:33 Angel wrote on 13.08.2002 at 07:41:02:
Razumela si me drugače, kot sem jaz mislila. "Moji" smileji so out of topic... Samo, mi je bila tvoja izjava o primorcih tako.. prikladno všeč... da sem morala reagirati. Če verjamem v popolno ljubezen? Eh, verjamem v svojo nepopolnost in hkrati v svojo popolnost. In tako... občasno dojemam, čutim Ljubezen, občasno pa ne. Tko je to. Pa ni skrivnost, veš. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 14.08.2002 at 21:17:07 brezpogojna ljubezen da ne funkcionira ? in da so vam ženske zato zbežale ??? močno dvomim, zbežale so ker so želele biti svobodne, ker jih je omejevala vajina ljubezen, torej pomeni da ni bila brezpogojna ljubezen... ampak kletka... kar se pa mene tiče, sem srečen ker sem okusil tisto pravo ljubezen in dolgo sem zavračal vse romance, ker sem jih enačil z tisto prvo... sedaj tega ne počnem več, in čakam na ljubezen... ko bo prišla bom vedel, saj imam še vedno njen okus v mojih ustih... lp |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Blisk on 15.08.2002 at 01:48:06 A to je omejevanje svobode, ko pustiš bejbi da gre kamorkoli kdajkoli in s komerkoli hoče? |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by DolpHiN on 15.08.2002 at 12:08:44 ne blisk...to je brezpogojna ljubezen... ni se nanašalo nate :))) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Angel on 19.08.2002 at 13:20:29 Hvala Amstel za odgovor! Klima ja. Ljudje so v tistih obmorskih krajih bolj vročekrvni in strastni. V zraku je jod in ljubezen... lp Angel |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by cleo on 19.08.2002 at 19:14:06 DolpHiN wrote on 14.08.2002 at 21:17:07:
...srečen, če si to spoznal in se tega držiš... |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 20.08.2002 at 10:01:13 DolpHiN wrote on 14.08.2002 at 21:17:07:
Ce dovolis mal moje zajebancije in ne komentarcek oz. ugotovitev. :) Ja sej, koncno si spoznal, da se lahko ob iskanju prave zenske zabavas z napacnimi, ane? :) Ko pa pride tista prava, jo bos pa poimenoval "prava ljubezen". ti kr tko naprej... folk bi reku, pot je prava, cilj je podan. Kaj ces lepsega? ;D |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Blisk on 20.08.2002 at 10:53:16 Ja John, dolgo sem rabu, da sem dojel filozofijo, da se tačas preden najdeš pravo lahk zabavaš z napačnimi, ker mogoče je pa katera prava vmes, pa če se ne zabavaš z njo, je niti ne opaziš. |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by cleo on 20.08.2002 at 11:39:47 JD! Prov veselje je brat tvoje ugotovitve oz. komentarčke... Samo, da si dobre volje, pa te razmetava...in vsi se lepo nasmejimo... Kaj pa manjka filozofiji, da iščeš pravega na tak način, da se TRUDIŠ iskat... Kar se pa sexy oblekic tiče....mislim, da bi se vsaka obrnila za tabo, če bi se sprehodil po ulici tako "izzivalno"oblečen! Bil bi v centru pozornosti - če ti je to namen! |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 20.08.2002 at 12:37:46 cleo.. hehe.... s to filozofijo ni nic narobe. Nasprotno! Men se zdi prou zabavna in to kar je Blisk dopolnil je cist res. Mal smesn mi je, da bi ceu lajf cakal eno deklico in dejansko cakal samo na njo. Dokler neki ne sprobas itak ne ves, kaj ti pase, ane? ;) A da bi tak u takih cunah ke okol po svet hodu? Pa sej se me zena z zakonom odpove... hehe... no za pusta mogoce, ce ne bi blo prehladno. :) Kokrkol ze, ipak ima obleka nek namen. Zdej, ce je nekomu res tolk, da je v centru pozornosti in se vsaka za njim obrne in mu je vseen kaj si misli o njem, le da mu steje tisto obracanje, pol prav. Nej se postavi na piedestal in nej uziva, blagor mu, ce ga to zadovoljuje... :) Ves, sam pa glih nisem take sorte. :) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by cleo on 21.08.2002 at 12:45:49 Vidiš, jaz tudi ne! Je pa res, da je od počutja odvisno, kakšno stvar navlečeš nase. Včasih se dobro počutim in hočem dobr zgledat in to tudi naredim...če sem pa že zjutri čist v p... se pa sploh ne matram in pol tud zgledam tko... Je pa res, če smo že pri "pravi ljubezni" - nima veze, kako zgledaš tisti trenutek, važno je kako čutiš, kaj oddajaš in kaj sprejemaš...potem pa delaš naprej, z videzom, dejanji, ... in razvojem...če je vzporedni pol gre, če pa gre vsak v svojo smer, pol pa.... ::) Glede na prejšnje debate, povdarjam, da je to samo moje mnenje... ;D |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Edi on 21.08.2002 at 13:43:15 ;D ;D ... če je tvoje ga pa obdrži zase.. ;D Mal se hecam, zdej sem opazu, da je vse bolj prisotno. to je moje mnenje, še jest tko pišem, pa kva za boga nas je usekal. Pa sej če napiše en člank ali post ali replay je čist jasno, da je to njegovo, moje mnenje.... ;D Ma smo včasih smešni. 8) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 21.08.2002 at 13:45:50 Gru Gru wrote on 21.08.2002 at 13:43:15:
Si pozabu napisat, da je to tvoje mnenje? ;D Eni nismo nic smesni, ves! :-/ Je pa to samo moje mnenje... hehehe ;D ;D ;D ;D |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 21.08.2002 at 14:03:51 Hm John, ne vem če je to ravno tvoje mnenje, mislim da je to le posledica tvojih vzorcev in moralnih privzgojenih in priučenih lastnosti in to samo zaradi tega ker se ne odpreš? ;D :P 8) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 21.08.2002 at 14:08:00 Ja Thot, mozno je vse.. sam to je spet tvoje mnenje... ;D 8) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 21.08.2002 at 14:14:00 Hm ja John to je moje strokovno mnenje. Ker sem na področju poznavanja samega sebe sem strokovnjak in od tu mi pripona strokovno. ;D ;D |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 21.08.2002 at 14:15:57 hehehehehe.... OK, pol ti pa verjamem! Ce si pa strokovnjak na tem podrocju in imas clo to pripono, pol nimam kle kej kva. ;D A tud svojga mnenja pol vec ne morem met? A sem pol usaj lahko tvoj frend? ;D ;D ;D ;D ;D ;D ;D |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Thot on 21.08.2002 at 14:18:08 Ja stari ni pene. ;D ;D ;D ;D |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 21.08.2002 at 14:19:29 evo folk, to je pa "prava ljubezen" ! ;D ;D 8) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Edi on 21.08.2002 at 14:42:20 To je verjetje in zaupanje, in skozi njega šele "prava ljubezen" ;D |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Valentina on 21.08.2002 at 16:37:35 John_Doe wrote on 21.08.2002 at 13:45:50:
Men pa si smešen. To je pa moje mnjenje! P.S.: Off topic, a v kontekstu debate! |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 22.08.2002 at 08:25:41 Valentina... hehe, hvala za kompliment. :-* |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Edi on 22.08.2002 at 09:57:04 John_Doe wrote on 21.08.2002 at 13:45:50:
Smo, smo, JD, smešni smo. Kdaj probaj obrnit zorni kot. Stopit iz sebe pa se opazovat. Smeha do vrha. ... in smeh je pol zdravja. T |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by John_Doe on 22.08.2002 at 11:00:55 Edi, pa vem no.. sej se (kot vedno) spet mal norca iz sebe delat... klinc najlazje je. :) Sej si vidu, da sem se prou fajn rezal, ko sem tisto pisal.... :) |
|
Title: Re: prava ljubezen?? Post by Edi on 22.08.2002 at 11:03:30 JD, jest vem. In se še zdej režim, samo včasih se mi ne da skoz z miško po smeških klikat (veš jo šparam-miško), na pa dejmo. ;D ;D ;D ;D ;D >:( :( :o 8) ??? ::) :P :-[ :-X :-/ :-* :'( :) Uhaaaaaaaaaa, Norci.....:) |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |